Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177
PODUREDNIŠTVO:
34135 Trst, Vdcolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 17.000
Letna inozemstvo	»	25.000
Letna inozemstvo, USA dol.	30
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
u	
	sR
Leto XXXIII. - Štev. 14 (1647)
Gorica - četrtek, 3. aprila 1981 - Trst
Posamezna številka Lir 400
Kultura	smrti Obisk koroških Slovencev
Stalni svet italijanske škofovske konference se je sestal v Rimu od ponedeljka 16. do petka 20. marca. Navzočih je bilo 60 škofov iz cele Italije, ker je bil svet razširjen; sestanka se je udeležil tudi go-riški nadškof Peter Cocolin. Kot prvi akt je svet izdal posebno poslanico, ki govori o nekaterih najbolj pekočih vprašanjih sedanje italijanske družbe. Vsa vprašanja so Pa škofje strnili v eno samo kruto spoznanje: »Kultura smrti«.
»Cerkev mora predvsem javno obtožiti, Pravijo škofje, načrtno širjenje kulture smrti; ta kultura ima svoje korenine ne samo v težkem položaju sedanjega časa, marveč tudi v globoki ideološki in moralni zmedi.
Hudi znaki so, med drugim, dejanja terorizma, nasilja, splošnega zločinstva; tekma v oboroževanju in brezvestna kupčija z orožjem; vedno hujše širjenje mamil; vztrajna pogostnost bele smrti (samomor); brezvestnost v cestnem prometu. Zaskrbljujoč znak je sedaj tudi dejstvo, da se hoče doseči red z uvedbo smrtne kazni.
Cerkev v imenu Gospodovem opozarja, da ni dovoljeno moriti in da se je treba ograditi pred tistimi, ki gojijo perspektive smrti.
Človek, ki ubija, zadeva bitje, ki je božja podoba. Tudi če jo zatemnjujejo hudi Prestopki, ta podoba ostane svetu, more hi mora biti odrešena.
Zlo se ne premaga z zlom, smrt se ne Premaga s smrtjo: premaga se z močjo hi Pametjo ljubezni.
NASILJE ZOPER BOŽJO PODOBO
Toliko hujše je nasilje zaper božjo podobo, vtisnjeno slehernemu človeškemu bitju, kolikor bolj je to majhno ali nebogljeno.
Nikoli ni to bitje bolj majhno ali bolj nezaščiteno kakor kadar živi pod materinim srcem.
Spričo še vedno trajajočega pojava skrivnega splava, spričo abortistične miselnosti, hi se širi, spričo začuda velikega števila abortusov v teh zadnjih letih in spričo trdovratnega namena, da se potrdi in razširi legalnost splava, je potrebno, da si tudi v Italiji močno zastavimo zaskrbljujete vprašanje: Zakaj se sodobna družba ne zna več zgražati, kadar stoji vpričo smrti?
Vsled tega je posebna naloga Cerkve in našega škofovskega poslanstva, da znova Potrdimo predvsem to, da je prostovoljni splav smrt, je umor nedolžnega bitja.
Zato smatra Cerkev zakone, ki dovoljujejo prostovoljen splav, kot zelo hudo kršenje prvobitnih pravic človeka in božje zapovedi: Ne ubijaj!
Nihče ne sme z naklonjenostjo ali vsaj Pasivno gledati na dejstvo splava. Ni mo-S°če varati samih sebe in misliti, da je do-v°lj uzakoniti splav in ta postane dovoljen In vse hudo je odpravljeno.
NAŠA DOLŽNOST
V miselnosti in strukturah družbe, kate-r* Pripadamo, imamo vsi dolžnost, da podpiramo logiko življenja, in imamo pravi-c°. da ta odločitev dobi priznanje.
Vsled tega je dolžnost, posluževati se Vseh dovoljenih sredstev za to, da bi tudi državna zakonodaja nudila istočasno resnično garancijo materinstvu in zaščito človeškemu življenju že od spočetja dalje.
Povrhu tega naj se kristjani na vse dovoljene načine trudijo, da dosežejo premostitev abortističnih zakonov.
Spričo obeh referendumov, ki bo o njih ljudsko glasovanje, moramo obžalovati, da katoličanom in vsem, ki skupaj z njimi delijo enako gledanje na življenje, ni bilo dovoljeno, da bi lahko v celoti izrazili svoje Prepričanje in svoje zadržanje kot dr-hiVljani (predlog za popolno odpravo za-a o splavu je bil namreč odklonjen).
VAŽNA MORALNA NAČELA
V položaju, ki je vsled tega nastal, je Potrebno poudariti nekatera moralna načela;
— prostovoljni splav je hudo nedovoljeno dejanje;
— nobeno navodilo, ki priznava kot dopustno dejanje direkten umor otroka pod materinim srcem, se ne sklada s krščanskim gledanjem na življenje;
— abortistična zakonodaja je zato moralno nedopustna. Ce so takšni zakoni izdani, si je treba prizadevati z vsemi dopustnimi in primernimi sredstvi, da se odpravijo;
— obstaja moralna dolžnost, da se na referendumu odkloni permisivni predlog (radikalcev), ker hoče, da se še bolj razširijo primeri prostovoljne prekinitve nosečnosti;
— tako imenovani minimalni predlog na referendumu (postavilo ga je Gibanje za življenje) je moralno dopusten in v vesti težko veže kristjana, ker teži za tem, da v mejah možnosti omeji širino abortistič-nega zakona in omili njegove posledice, da torej reši čim večje število človeških življenj;
— brez ozira na izid ljudskega glasovanja, določila državnega zakona št. 194, ki legalizirajo prostovoljni splav, ostanejo moralno nedopustna in se jih ne smemo posluževati, tudi kadar gre za tako imenovani terapevtični splav (splav iz zdravstvenih razlogov), ki njega odpravo referendum ne predvideva.«
POZIV NA VSE KRISTJANE
Do tu smo v prevodu prinesli besedilo škofovske poslanice. Ta se končuje s pozivom za vse verne kristjane, naj tudi drugim posredujejo nauk Cerkve, zlasti še zato, ker so sredstva javnega obveščanja tako skopa, kadar gre za obveščanje državljanov o stališču Cerkve do raznih vprašanj sedanjega časa, v našem primeru glede stališča Cerkve do prihodnjega referenduma o splavu.
Obveščati je potrebno, a treba je tudi priklicati v življenje primerne ustanove za pomoč materam in za zaščito življenja otrok. V ta namen so nujne tudi molitev, dobra dela in spokomost, da si izprosimo razsvetljenje, moč in pogum za pričevanje, zaključuje škofovska poslanica.
Zamejski Slovenci imamo že dolga leta plodne in pogoste medsebojne stike in to na vseh področjih. Poleg kulturnega in mladinskega sodelovanja je morda na prvem mestu politična dejavnost, ki predvsem teži za tem, da se položaj narodnih manjšin na lastnem ozemlju izboljšuje in urejuje.
V	ta okvir sodi tudi politično sodelovanje med Slovenci v Italiji in koroškimi Slovenci v Avstriji. Oboji smo namreč narodna manjšina, ki živi sicer na svojem lastnem avtohtonem ozemlju, vendar pa v mejah tuje države.
In prav zato je sodelovanje političnih predstavništev obojih silno pomembno in koristno. Pomaga namreč ustvariti skupno zamejsko politično linijo, ki naj v kar se da bližnjem in skupnem delu poveže oba dela iste slovenske narodne skupnosti v še večjo enoto.
To je bil torej okvir, ki je botroval sedanjemu obisku delegacije Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) pri deželni Slovenski skupnosti. Obisk se je odvijal v dneh 28. in 29. marca ter je zabeležil vrsto sestankov, srečanj in prireditev, ob katerih naj tu na kratko poročamo. Uradni del tega obiska pa povzema skupno poročilo NSKS in SSk, ki ga objavljamo na drugem mestu našega lista.
DELOVNI SESTANEK NA PLEŠIVEM
Delegacija NSKS je prišla najprej v go-riška Brda, kjer je bil prvi uradni del srečanja. V znanem Gradnikovem hramu na Pleši vem sta se srečali obe delegaciji in si izmenjali informacije in izkušnje v medsebojnem delu. Obe delegaciji sta bili prav številni in sta obsegali člane obeh vodstev ter krajevne zastopnike.
Tako so se srečanja na Plešivem udeležili tudi števerjanski župan Stanislav Klanjšček in pokrajinska odbornika Marija Fer-letič za Goriško ter Zorko Harej za Tržaško, odbornik domače krminske občine Franc Kenda in goriški občinski odbornik Damjan Paulin. Sodelovala sta seveda tudi oba pokrajinska predsednika SSk, Gradi-mir Gradnik ter Ivo Jevnikar. Za SSk v videmski pokrajini je bil prisoten Simon Prescheren.
Pertini u Srednji Ameriki
V	sredo 25. marca je predsednik italijanske republike Pertini nastopil štirinajstdnevno pot, ki jo bo zaključil v torek 7. aprila, ko se bo vrnil s Portugalske.
Prva država, ki jo je obiskal, je bila Mehika. Bil je zelo prijazno sprejet in tamkajšnji predsednik republike Lopez Por-tillo ga je pozdravil z besedami, da je on, Pertini, mož doslednosti in junak svobode.
Pertini je nato spregovoril 464 poslancem in senatorjem, ki so se zbrali v mehiškem parlamentu, da ga pozdravijo. Pertini je zbrane poslance počastil z ugotovitvijo, da pomeni mehiški kongres izziv za svobodo in jasen ter zgovoren dokaz tistim, ki menijo, da se probleme reši najlažje na tak način, da se pošlje tanke na ceste, ljudem zamaši usta, vso oblast pa izroči politični policiji. Gotovo pride v demokraciji tudi do razprtij, delo parlamenta pa je dostikrat pomanjkljivo in neučinkovito, toda boljši je hrup, ki ga to povzroča kot molk pokopališč v diktatorskih režimih. »Jaz bom vedno raje imel najbolj nepopolno demokracijo pred najboljšo diktaturo,« je Pertini zaključil svojo razpravo o demokraciji.
Pertinija je v Mehiko spremljal tudi zunanji minister Colombo. Ta se je razgo-varjal z mehiškim zunanjim ministrom Castanedo, ki se je prav tedaj vrnil iz Washingtona, kjer se je sestal z državnim tajnikom Haigom. Ta mu je dejal, da ZDA ne nameravajo vojaško poseči v El Salvador, so pa za politično rešitev s pogajanji kot je na istem stališču tudi Italija, medtem ko je Mehika do sedaj bila popolnoma
na strani »revolucionarne fronte«, ki jo vodi skrajna levica.
Kar se tiče petroleja, ga Mehika trenutno nima toliko, da bi ga lahko dajala Italiji. Torej naj si Italija ne dela kakih utvar, čeprav je Lopez Portillo dejal, da mu je simpatična, ker pripada latinskemu svetu kot Mehika.
Po štirih dneh je Pertini odšel v malo srednjeameriško državo Kostariko, ki ima
2	in pol milijona prebivalcev. Do nedavnega je veljala sredi nemirnih sosed za otok miru in vzor demokracije, že 20 let nima vojske, ampak le policijske oddelke. Pa je tudi njo zajel levičarski val. Sedanji predsednik Carrazo Odio se je nedavno pohvalil, da je on omogočil gverilcem iz Nikaragve, da so s kostariškega ozemlja izvedli vdor v njihovo državo, sedaj pa je država postala skladišče kubanskega orožja za gverilce v El Salvadorju. Vse to povzroča v sami Kostariki val protestov in atentatov zoper vlado. Vse kaže, da bo zaradi levičarske infiltracije tudi Kostarika šla po poti Nikaragve in El Salvadorja, zlasti ker postaja gospodarski in družbeni položaj prebivalstva vedno bolj neurejen in malo trden.
Papež bo obiskal Južno Korejo
Iz južnokorejskih cerkvenih krogov je prišla vest, da bo Janez Pavel II. ob 200-letnici začetka misijonske dejavnosti na Koreji leta 1984 obiskal to deželo. V Južni koreji je nad milijon katoličanov.
Najprej je koroško delegacijo pozdravil predsednik deželne SSk Andrej Bratuž, ki je tudi podčrtal nekatere osnovne točke našega manjšinskega političnega udejstvovanja. Pozdrav NSKS je prinesel njegov predsednik Matevž Grilc, ki je orisal temelje političnega delovanja na Koroškem. Prav tako je nato predsednik NSKS še podrobno analiziral nekatere bistvene aspekte slovenske problematike na Koroškem. Politični položaj in prizadevanja Slovencev
v	naši deželi pa je temeljito prikazal deželni tajnik SSk Drago Štoka. Oba pokrajinska politična tajnika, Zorko Harej in Marjan Terpin sta nato poudarila nekatere značilnosti političnega boja v obeh pokrajinah.
Delegacija Slovenske skupnosti je koroškim rojakom poklonila v dar spominsko delo tržaškega slovenskega avtorja Pavleta Merkuja »Slovenska plemiška pisma« in svoj slovenski prapor z lipovo vejico.
PROSLAVA TRIDESETLETNICE POLITIČNEGA DELOVANJA
V	ŠTEVERJANU
Večerni del obiska koroških slovenskih rojakov je obsegal udeležbo na proslavi tridesetletnice samostojnega političnega delovanja v Števerjanu oz. ustanovitve Kmečko delavske zveze. Poleg številnega domačega občinstva sta bili v slavnostno okrašeni dvorani Sedejevega doma navzoči obe delegaciji.
Tu je najprej spregovoril predsednik KDZ oz. sedaj sekcije Slovenske skupnosti Hadrijan Koršič in poudaril veliki pomen te obletnice, obenem pa tudi izrazil veliko zadovoljstvo nad prisotnostjo delegacije NSKS. Podrobno zgodovinsko poročilo o nastanku in razvoju KDZ je podal njen tajnik Marjan Terpin. Nato je spregovoril sedanji župan Stanislav Klanjšček, ki je v klenih besedah podal nekaj misli o pravi slovenski izbiri naših ljudi, ki so že v svojem boju proti fašizmu imeli pred seboj samo pravi in idealni narodni smoter. S hvaležnostjo se je spomnil nekdanjega župana Hermenegilda Podveršiča, ki je tudi prisostvoval prireditvi.
Sledili so uradni pozdravi gostov. Tako so prinesli svoj pozdrav deželni predsednik SSk Andrej Bratuž, predsednik Sveta slovenskih organizacij Damjan Paulin, predsednik NSKS Matevž Grilc in deželni tajnik SSk, obenem deželni svetovalec Drago Štoka.
Sledil je prijeten družabni zaključek. Še prej je SSk poklonila števerjanski sekciji v spominski dar Merkujevo knjigo, Narodnemu svetu pa še sliko našega rojaka A. Košiča.
ZAKLJUČEK OBISKA NSKS NA GORIŠKEM KRASU
Tudi drugi dan obiska koroških rojakov je potekal na Goriškem. To pa nič ne zmanjša pomena obiska samega, saj so naši koroški prijatelji lahko enako dobro spoznali enotno problematiko Slovencev v vseh treh pokrajinah. Ce so koroški gostje prejšnji dan obiskali števerjansko občino, so bili v nedeljo v sovodenjski občini. Dopoldansko srečanje na Vrhu je poleg ostalih privabilo še več domačih predstavnikov SSk. Tako je v imenu sovodenjske sekcije goste pozdravil tajnik Benjamin Cernic, prisoten pa je bil tudi načelnik svetovalske skupine Remo Devetak.
Ob zaključku uradnega obiska so spregovorili A. Bratuž, M. Grilc in D. Štoka, ki so še enkrat poudarili pomen tega srečanja in se zavzeli za nadaljnje oblike sodelovanja. O svojih upravnih izkušnjah pa sto spregovorila še pokrajinska odbornica M. Ferletič ter odbornik Koroške enotne liste I. Domej, ki je tudi podpredsednik NSKS.
Obe delegaciji sta se nato še poklonili spominu padlih za svobodo slovenskega naroda pri spomeniku na Vrhu. Ob koncu pa so se mimo spomenika preganjanim v Zdravščini podali še na vojaško pokopališče v Sredipolju, kjer je v prvi svetovni vojni padlo veliko naših mož in fantov.
* * *
Obisk delegacije Narodnega sveta koro-
ških Slovencev pri deželnem vodstvu Slovenske skupnosti je za nami. Njegov pomen je gotovo zelo velik, saj je ponovno utrdil tiste vezi, ki sicer že obstajajo med Slovenci na Koroškem in Primorskem, ter jih še poglobil in razširil. Enotnost slovenske zamejske politike, ki se sklicuje na samostojen nastop in neodvisno politiko, je danes slej ko prej potrebna. Zato smo prepričani, da je prav ta obisk novo in trdno jamstvo, da se bo ta politična in predvsem slovenska pot med Slovenci v Italiji in v Avstriji nadaljevala,
Spectator
SKUPNO POROČILO SSk-NSKS
Ob obisku delegacije Narodnega sveta koroških Slovencev pri deželnem vodstvu Slovenske skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini v soboto 28. in v nedeljo 29. marca 1981 sta obe politični organizaciji po izčrpni izmenjavi mnenj in izkušenj ugotovili in potrdili pravilnost samostojne politične odločitve na vseh ravneh javnega življenja. Obe delegaciji sta namreč trdno prepričani, da mora biti slovenska narodna manjšina subjekt v političnetn udejstvovanju, kar pa je mogoče doseči edinole s samostojnim političnim nastopanjem.
Delegacija SSk je seznanila NSKS s prizadevanji za dosego globalne zaščite slovenske narodne skupnosti v Italiji v duhu ustavnih načel in Osimskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Zastopstvo NSKS je obvestilo delegacijo SSk o položaju na Koroškem in v Avstriji ter o boju za popopolno uresničitev ustavnih določil in s tem predvsem člena 7 avstrijske državne pogodbe iz leta 1955.
Obe delegaciji sorodnih političnih organizacij sta sklenili, da bosta nadaljevali z rednimi stiki na najvišji ravni; zato je predsednik NSKS povabil deželno vodstvo SSk na obisk na Koroško. Deželno vodstvo SSk je povabilo na obisk, ki bo predvidoma jeseni 1981, z veseljem sprejelo.
Zastopstvo NSKS je vodil predsednik Matevž Grilc, delegacijo SSk pa deželni tajnik in deželni svetovalec Furlanije-Julij-ske krajine Drago Stoka ter predsednik Andrej Bratuž.
ATENTAT na Reagana
Ves svet se je zdrznil ob novici, da jt bil v ponedeljek 30. marca v popoldanski! urah izvršen atentat na severnoameriškegE predsednika Reagana. Ta se je pravkai vračal z delovnega kosila, ki ga je imel ■ predstavniki največjega ameriškega sindi kata AFL-CIO proti Beli hiši, ko je 22-letn John VVarnock Hinkley, doma iz zvezm države Colorado, izstrelil nanj 6 nabojev Ena krogla mu je prestrelila pljuča. V bol nišnici so ga hitro operirali in mu krogle odstranili. Po izjavah zdravnikov predsed nikovo stanje ni zaskrbljujoče.
Ostale krogle so zadele dva policijske agenta in glasnika Bele hiše Jima Bradyja Ta je bil težko ranjen v glavo.
V	Sev. Ameriki so atentati na predsed nike pogosti. V njih gledajo atentatorji simbol države in bolj kot proti njim oseb no se hočejo znesti nad družbeno ureditvi jo, ki jo predstavljajo. Od leta 1776, ki je bila razglašena neodvisnost ZDA do da nes so bili ubiti 4 predsedniki, proti pe tim pa atentati niso uspeli. Med predvolil no kampanjo za predsedniško mesto jt bil ubit tudi kandidat demokratske stran ke Robert Kennedy.
Predsednik italijanske vlade Pertini jt zvedel za atentat nekaj ur po prihodu \ Kostariko. Takoj je poslal Reaganu tele gram sledeče vsebine: »Zločinski atentat ki vas je prizadel, me je navdal z groze in ogorčenjem. Vam in vsemu ameriškemu ljudstvu želim, da bi se hitro opomogli ir se znova vrnili k dejavnosti, ki ste jo ; toliko predanostjo in zavzetostjo začeli \ službi svoje velike dežele.«
Ob škofovih vizitacijah v slovenskih župnijah
Nabrežina ob nadškofovem obisku !
im oa im
Zadnjega pozdrava letošnje zime je bila deležna tudi cerkev v Nabrežini
Iz zgodovinskih virov vemo, da je bila Nabrežina naselje že v rimski dobi, ob cesti, ki je vezala Oglej z rimskimi provincami. Dokaz za to je tudi kamnolom Cava Romana iz tistih časov. Do prvih pisanih poročil in podatkov pa pridemo šele okrog leta 1750, ko so prebivalci tega kraja začeli zapisovati kroniko dogodkov v župnijske knjige.
Takrat tudi prvič srečamo ime Nabrežina, kar pomeni vas ali naselje na bregu, nad morjem. Tedaj se je tudi začel resnični razvoj tega naselja in tako so se prvim domačim Pertotom, Grudnom, Radovičem in Caharijem — teh prvotnih hišnih imen tako imenovanih jusarjev je bilo 61 — pridružili še drugi priseljenci, povečini z bližnjega Krasa.
Prebivalstvo je bilo v celoti slovensko do prve svetovne vojne, ko so začele prihajati prve italijanske družine. Ljudje so se preživljali z ribolovom, živinorejo in poljedelstvom, šele po letu 1845 so se oprijeli kamnarstva. To se je počasi razvilo v pravo industrijo in zaslovelo po vseh evropskih in prekomorskih deželah.
Nabrežina leži 137 m nad morjem na kraški planoti. Leta 1750 je postala kapla-nija, odvisna od Štivana. Leta 1935 je bila povzdignjena v župnijo, uradno priznana pa je bila šele leta 1957. Spada pod gori-ško nadškofijo. Danes je upravno središče občine Devin-Nabrežina, ki obsega več vasi in zaselkov. Prvotno je bil sedež županstva na trgu v Nabrežini, šele leta 1932, ko je bila dograjena sedanja občinska hiša, je občina dobila svoj sedež v Kamnolomih, da bi bila dostopnejša prebivalcem drugih vasi in zaselkov, katere je zakon iz leta 1924 združil pod upravno enoto Devin-Na-brežina. Po prvi svetovni vojni, ko so naši kraji prešli pod italijansko upravo, je leta 1923 prvotno ime Nabrežina uradno postalo Aurisina.
Vas leži na kraških tleh, katera še hranijo ostanke iz ledene in iz nekoliko poznejše dobe. Tako hrani tržaški naravoslovni muzej ostanke jamskega medveda, katere so našli v jami, imenovani Pod kalom.
Nabrežina šteje danes nekaj nad 2.500 duš, njen farni zaščitnik pa je sv. Rok. Od leta 1976, ko je nasledil župnika Srečka Rejca, jo upravlja župnik Bogomil Brecelj. Srečko Rejec pa je prišel v faro leta 1945 ter nasledil g. Virgulina, ki je bil edini tujerodni župnik v vsej zgodovini župnije. Prebivalstvo je danes precej mešano in to zaradi dotoka tujerodcev, asimilacijskega procesa, kateremu je naš človek stalno izpostavljen in ker ni zakona, ki bi primerno ščitil prvotno prebivalstvo.
Ker je vas precej raztegnjena, jo delimo v tri okraje: Nabrežina center, Postaja in Kamnolomi. Socialni sestav prebivalstva je raznolik, saj se ljudje bavijo z najrazličnejšimi poklici. Povečini so delavci, potem prosti poklici, uradniki, obrtniki ter kmetje, katerih pa je zelo malo. Delavci težijo v glavnem na Trst, Tržič, papirnico
v Štivanu in domače kamnolome. Trgovina, ki v glavnem krije vse domače potrebe, je skoraj vsa v domačih rokah.
Ker je vas sestavljena iz dveh narodnostnih komponent, bi pričakovali, da je tudi kulturno življenje precej razvejano, vendar ne moremo trditi, da je tako. Oglejmo si predvsem slovenski del prebivalstva, o italijanskem kulturnem dogajanju naj govorijo oni sami in kje drugod.
Slovenci imamo lastne šole, od otroškega vrtca do nižje srednje šole, ki je obenem tudi za vse devinsko-nabrežinsko območje. Edina slovenska laična kulturna grupacija je PD »Igo Gruden«, katere dejavnost se očituje zlasti v petju, saj premore precej številen pevski ansambel, ki po potre-
vi nastopa v treh sestavah: moški, ženski
in mešani. Druga veja pa je šport in sicer odbojka pri dekletih, pri mladincih pa košarka.
Druga skupina, ki je po letih naj starejša, je pa godbeno društvo, nekoč popolnoma slovensko, danes pa že toliko mešano, da ga ne moremo več prištevati med naša slovenska društva. Na cerkvenem področju že od nekdaj deluje cerkveni pevski zbor, ki nastopa samo v cerkvi in pa dve skavtski skupini ter Mladinska skupina. Občasno (od leta 1977) izhaja dvojezični župnijski list »Srečanje-Incontro« v nakladi 600 izvodov. Do sedaj je izšlo 23 številk.
Imamo tudi stanovska srečanja in konference o tisku, misijonih, cerkveni edinosti in družini. Mladina ima na razpolago tudi filme in igre v mali župnijski dvorani, ki kliče popravila.
To je nekako vse, kar danes premore Nabrežina, nekdaj močna kulturna postojanka na tem skrajnem koncu slovenskega Krasa.
Upravno-politično je Nabrežina kot občina že nekaj zakonodajnih dob v rokah vsedržavnih levičarskih strank. Edina čisto slovenska stranka je Slovenska skupnost, ki odločno brani interese slovenskega prebivalstva. Resnici na ljubo pa moramo priznati, da je stanje narodne zavednosti zelo krhko in zelo ogroženo, tako da se je bati najslabšega: počasnega izginotja. Naše upanje je samo eno: da se bodo sčasoma naši ljudje le osvestili in ponovno zaživeli v veri svojih očetov, da bi si javno upali izpričati svojo narodno identiteto tudi v duhu pokoncilske Cerkve.
To so smele želje Nabrežincev, katere si upamo izraziti še posebno zdaj ob prihodu g. nadškofa Cocolina ob njegovem pastoralnem obisku v Nabrežini. Sprejeli smo ga s čistimi srci in odkritim obrazom ter zaupanjem v božjo Previdnost ter mu želimo obilo uspeha in dobrega počutja med nami.
★
■	Za prvo obletnico nasilne smrti salva-dorskeba nadškofa Romera so gverilci oklicali enodnevno premirje, po vsej državi pa so bile žalne svečanosti v cerkvah. Drugače pa se nasilje na obeh straneh nadaljuje. Tako je bilo iz političnih nagibov januarja letos ubitih 2.664 oseb, v februarju 903, v prvih treh tednih marca pa 1.649. Tudi sv. oče se je ob obletnici smrti nadškofa Romera spomnil težko preizkušene dežele. Med drugim je dejal, da je nadškof Romero s svojo krvjo zapečatil svoje poslanstvo v službi revnih in na rob družbe postavljenih. Njegova smrt je najvišje pričevanje in simbol trpljenja salvadorskega ljudstva; naj bi postala še nagib upanja za boljšo bodočnost in prerod tega ljudstva.
Na zasedanju nacionalnega sveta v Rimu so krščanski demokrati preteklo soboto in nedeljo potrdili vso podporo For-lanijevi vladi in izrazili prepričanje, da ne mednarodne ne notranje razmere ne dopuščajo drugačne vladne večine kot je sedanja. V Caglariju pa je istočasno voditelj PCI Berlinguer zahteval, naj vlada odstopi ter dodal, da PCI ne bo več podpirala od zunaj vlad pod vodstvom DC.
■ Skupina štirih rdečih brigadistov je v Rimu vdrla v Delavsko banko in odnesla 125 milijonov lir. Rop so brigadisti utemeljili s tem, da gre za »samofinansiranje« gibanja.
■ Dvakrat v enem mesecu — 11. in 26. marca — so študentje albanske narodnosti, ki študirajo na univerzi v Prištini, uprizorili nerede, ki so bili nacionalistično obarvani. Vzklikali so zoper »rdečo srbsko aristokracijo« in poveličevali red, resnost in napredek v Albaniji, ki jo vodi Enver Hoxha. Kosovo je del republike Srbije, a se avtonomno upravlja. Od 1.200.000 prebivalcev jih je po uradnem štetju iz leta 1971 kar 916.000 (73%) albanske narodnosti. Glavno mesto pokrajine Kosovo je Priština z 200.000 prebivalci. Pri zadnjih neredih 26. marca je bilo ranjenih 35 študentov ter 12 policijskih agentov, policija pa je po neuradnih poročilih aretirala 21 manifestantov.
■ Predsednik jugoslovanskega zveznega parlamenta Dragoslav Markovič je v razgovoru z inozemskimi časnikarji med drugim dejal, da »sicer ni napetosti med oblastjo in Cerkvijo, so pa trenutno neki nesporazumi med hrvaškimi političnimi krogi in tamkajšnjo Cerkvijo na vrhu. Med njimi nikdar ni bilo enotnosti v pogledih.« Kar se tiče obiska papeža Janeza Pavla II. pa je Markovič dejal, da datum še ni bil določen. Ko bo do obiska prišlo, tio pa to nekaj zelo koristnega.
■ Skupina oporečnikov v vrstah angleške laburistične stranke je iz protesta, ker se je stranka preveč usmerila na levo, ustanovila novo socialdemokratsko stranko. Pobudniki za novo stranko so štirje bivši ministri Jenkins, Ovven, Williams in Rod-gers. Nova stranka naj bi postala »tretja sila« med dvema skrajnostima, tj. med konservativno in sedaj skrajno levičarsko laburistično stranko.
■ V poslovalnico jugoslovanske letalske družbe JAT v Bruslju so neznanci sredi noči vrgli dve litrski steklenici, napolnjeni z bencinom in vato. Ena od steklenic je eksplodirala in povzročila požar, ki so ga gasilci utegnili pogasiti. Škodo cenijo na milijon belgijskih frankov (30 milijonov lir).
PAPEŽ O ZAKRAMENTU SPRAVE
Papež Janez Pavel II. je na avdienci za člane Apostolske penitenciarije in spovednike rimskih patriarških bazilik 30. januarja 1980 govoril o pomenu zakramenta sprave in med drugim dejal: Želim povedati prav tako vsem duhovnikom po svetu: posvetite se za ceno kakršne koli žrtve opravljanju zakramenta sprave in bodite prepričani, da ta prej kakor vsako človeško umovanje, kot vsaka psihološka tehnika, kot kakršen koli učni in psihološki pripomoček oblikuje krščanske vesti. V zakramentu sprave resnično deluje Bog, »bogat v usmiljenju« (Ef 2, 4).
Zavedajte se, da je v Cerkvi še vedno veljaven in bo vedno ostal veljaven nauk tridentinskega koncila o potrebi spovedi vseh smrtnih grehov. Prav tako v Cerkvi velja in bo vedno veljalo pravilo, ki ga je poudarjal sv. Pavel in omenjeni tridentinski koncil, da se mora vsak, ki se zaveda smrtnega greha, predhodno spovedati svojih grehov, če hoče vredno prejeti sveto obhajilo.
Ko obnavljamo ta nauk in to priporočilo, seveda nočemo pozabiti, da je Cerkev v novejšem času iz resnih pastoralnih razlogov in pod točno določenimi pogoji razširila uporabo splošne odveze, da bi tolikim dušam omogočila največjo dobrino milosti. Želim pa opozoriti na skrbno izpolnjevanje navedenih pogojev in zabičati, da v primeru smrtnega greha tudi po splošni odvezi ostaja dolžnost posamične zakramentalne obtožbe grehov in končno želim izjaviti, da imajo verniki v vsakem primeru pravico do osebne posamične spovedi.
V tej zvezi želim poudariti, da sodobna družba ravna prav, da ljubosumno varuje neodtujljive pravice človeške osebe. Zakaj bi se torej prav na tem najbolj skrivnostnem in svetem področju osebnosti, na katerem se doživlja odnos z Bogom, hotela človeški osebi, posamezni osebi vsakega vernika odrekati pravica na osebni, posamični pogovor z Bogom po posredovanju posvečenega služabnika? Zakaj bi hoteli posameznega vernika, ki ima kot tak vrednost pred Bogom, oropati prisrčnega in najbolj osebnega veselja tega edinstvenega sadu milosti?
Dodati bi hotel še to, da zakrament sprave, kolikor vključuje zveličavno vajo v ponižnosti in iskrenosti, po veri, ki jo izpoveduje »v izvršenem dejanju« s posredova-jem Cerkve, po upanju, ki ga vključuje, po pazljivem izpraševanju vesti, ki ga zahteva, ni samo sredstvo za odpuščanje greha — negativni vidik — ampak tudi dragocena vaja v kreposti, zadoščenje za greh, nenadomestljiva šola duhovnosti, nadvse koristno prizadevanje za preporod duše »popolnega človeka«, »do mere polne starosti Kristusove« (Ef 4, 13). V tem smislu je dobro opravljena spoved že sama po sebi najvišja oblika duhovnega vodstva. Prav iz teh razlogov se območje prikladnosti zakramenta sprave ne more omejiti izključno na primer smrtnega greha. Ne oziraje se na dogmatične razloge v zvezi s tem pripominjamo, da je redna spoved, tako imenovana spoved »iz pobožnosti«, vedno spremljala v Cerkvi vzpon k svetosti.
Z zadovoljstvom na koncu spomnim samega sebe, vas, očete spovednike in vse duhovnike, da ima apostolat spovedovanja že sam v sebi nagrado: zavest, da je neki duši vrnil božjo milost, mora vsakega duhovnika napolniti z nepopisnim veseljem. Ni mogoče, da ga ne bi obenem napolnila z najponižnejšim upanjem, da mu bo Gospod ob koncu zemeljskega dne odprl pota življenja. »Tisti, ki so mnoge poučili v pravičnosti, so kakor zvezde za vso večnost« (Dan 12, 3).
Polemika o ubitih Južnotirolcih
Študentje zavračajo Titov mit
Vodstvo hrvaške komunistične partije je skoro v celoti zamenjalo uredniški odbor študentovskega lista »Polet«, ki izhaja v Zagrebu. Vzrok? V listu je bil objavljen »neprimeren^ članek pod naslovom: »Res potrebujemo tri sto knjig o Titu?« Pisec obsoja pretirano češčenje Titove osebe. In dodaja: »Zadnje mesece je Jugoslavijo preplavila prodaja raznih značk, obešalnikov, kovinskih okraskov, ur, verižic, medalj s Titovo podobo ali imenom. Temu se niso mogle izogniti celo kravate, srajce in majice, ki razkazujejo Titevo ime. Kdo stoji v ozadju za to neokusno komercializacijo in kdo si s to prodajo dela zaslužke? In zakaj republiška vodstva k vsemu temu molče?«
Odgovora na ta vprašanja sicer ni bilo. Prišel je v drugi obliki: zamenjan je bil uredniški odbor, pa z drugo pretvezo: da je list objavil nekega nogometaša brez obleke. Beograjska »Borba« pa je potem zapisala: »"Polet” je imel sicer tudi svetle strani, toda seznam očitkov na njegov račun je zelo dolg in zlasti zelo obtežilen.«
V Bocnu na Južnem Tirolskem so preteklo nedeljo proslavili spomin 33 Južno-tirolcev, članov policijskega polka Božen, ki so leta 1944 postali v ulici Rasella v Rimu žrtev partizanskega atentata. Reakcija nemškega okupatorja je bila običajna: v odgovor na atentat je bilo v Ardeatin-skih jamah ustreljenih 335 Italijanov.
V zvezi s tema dvema pokoloma je ju-žnotirolski senator Friedl Volgger dal izjavo, ki jo je vsedržavno združenje italijanskih partizanov ANPI ostro obsodilo: »Mislim, da bi bilo bolj junaško in bolj odgovorno s strani italijanskih partizanov, če bi se bil vsaj eden od atentatorjev predal nemškemu poveljstvu in tako preprečil streljanje talcev. Mnenja sem, da partizanski atentat v ul. Rasella ni imel nobenega vojaškega smisla, saj ni pripomogel prav ničesar k zavezniški vojaški zmagi. Bil je nespameten atentat, čeprav izvršen v partizanskem navdušenju.«
Senator Volgger je še dodal: »Ko sem bil v juliju 1944 med zaporniki v Dachauu, je prišlo v oddelku, kjer so zaporniki delali za neko letalsko tovarno, do očitne sabotaže na proizvodnih strojih. Nemško vodstvo je sklenilo postreliti vseh 250 delavcev v tem oddelku, če se ne javijo krivci sabotaže. Javila sta se dva ruska jetnika in rešila vse ostale, sama pa bila ustreljena. Ali ne bi bilo pravilneje, če bi tako postopali tudi italijanski partizani v Rimu?«
Pri svečanosti v spomin ubitih Južnoti-rolcev je bil na pokopališču sv. Jakoba poleg omenjenega Volggerja prisoten sam predsednik Južnotirolske ljudske stranke dr. Silvius Magnago. Duhovnik, ki je daroval sv. mašo, pa je vanjo vključil tudi ustreljene talce v Ardeatinskih jamah ter vse žrtve zadnje svetovne vojne. Blagoslovljena je bila tudi spominska plošča z imeni 33 Južnotirolcev. Na njej stoji zapisano, da »so bili ubiti zahrbtno«. Beseda, ki italijanskim partizanskim krogom ni prav po volji.
ena ženska — in ga preusmerili v Mana-guo, prestolnico Nikaragve. Tu so postavili vladi v Hondurasu pogoje: osvoboditev 15 salvadorskih gverilcev, ki so zaprti v Tegucigalpi in ukinitev vojaških vežbališč v Hondurasu, kjer se zbirajo nasprotniki sedanjega levičarskega režima v Nikaragvi. Honduraška vlada je pristala na oprostitev 13 zapornikov. Letalo je nato odletelo in pristalo v Panami, kjer so se zračni teroristi predali krajevnim oblastem.
Zgodba indonezijskega letala, ki je letelo na progi Džakarta-Medan, pa se je končala bolj tragično. Skupina muslimanskih skrajnežev z otoka Sumatre, ki se zavzema, da bi Indonezija postala teokratska muslimanska država, se je med poletom polastila letala s 55 potniki in ga preusmerila v Bangkok na Tajskem. Indonezijska vlada naj bi izpustila 83 somišljenikov, ki so zaprti. Vlada je navidezno pristala na pogajanja, obenem pa v Bangkok poslala poseben oddelek, ki je usposobljen za napad na ugrabljena letala. Ta napad je tudi uspel, saj so vojaki ubili štiri od petih teroristov, enega pa zajeli.
KATOLIŠKI GLAS list za kritične bralce
Obisk goriškega nadškofa na srednji šoli v Nabrežini pred nekaj leti
Dve letalski preusmeritvi
Zgleda, da je nedavna »uspešna« preusmeritev pakistanskega letala, s katero so nasprotniki sedanjega vojaškega režima v Pakistanu dosegli zastavljene cilje, spodbudila tiste, ki na ta način skušajo uveljaviti svojo voljo v političnem svetu. Tako je konec preteklega tedna prišlo do dveh novih letalskih ugrabitev v Srednji Ameriki in na Daljnem vzhodu. Prva se je za ugrabitelje dobro končala, pri drugi pa so bili nasilneži poraženi.
Prvo letalo je bilo namenjeno iz hondu-raške prestolnice Tegucigalpe v severnoameriško mesto New Orleans. Na njem je bilo 80 potnikov. Takoj po odletu so se letala polastili člani neke hon,duraške levičarske organizacije — štirje moški in
Odložena splošna stavka na Poljskem
Tako na Poljskem kot po svetu so se oddahnili. Po skoraj sedmih urah pogajanj je neodvisni sindikat poljskih delavcev Solidarnost preklical splošno 24-urno stavko, ki naj bi bila v torek 31. marca. Voditelj sindikata Lech Walesa je pri tem dejal, da so dosegli 70 % postavljenih zahtev. Vendar je doseženi sporazum le odložil dokončno soočenje med vlado in sindikatom.
Vlada je pristala, da se bo začela pogajati z zastopniki sindikata zasebnih kmetov. Do sedaj je smatrala to združenje za nezakonito. Glede incidentov v Bydgoszczu je vlada izjavila, da je policija šla prek svojih pristojnosti, ko je izgnala zastopnike sindikata s sedeža vojvodstva in se znesla nad njimi, vendar bo dokončno ukrepala šele, ko bo prejela uradno poročilo deželnih oblasti.
Nasplošno pa se bo držala vlada sklepov, ki so bili nedavno sprejeti na 9. plenarni seji poljske partije. Na seji je bilo rečeno, da je »Solidarnost« pod vplivom reakcionarnih in desničarskih sil, ki skušajo spremeniti sindikat v politično stranko. Sedanje stavke so poskus omejevanja ljudskih oblasti, zato se jim je treba upreti. Partija je odločena z vsemi sredstvi zavrniti poskuse, da se odstopi od »načel demokratičnega centralizma«. Z drugo besedo: partija je odločena podpirali moskovsko linijo.
Nadškof Cocolin v Podgori
Od ponedeljka 23. do nedelje 29. marca se je vršila škofova vizitacija v Podgori. 0 tej župniji je naš list že poročal, da ima tudi svojstvene težave, ki izhajajo iz dejstva, da je vas dvojezična in da se čuti kriza, v katero je zašla tamkajšnja predilnica. Zaradi dvojezičnosti vernikov se je g. nadškof Cocolin posebej srečal z enimi in drugimi in tudi skupno z vsemi.
V ponedeljek 23. marca je začel svoj pastirski obisk v osnovnih šolah in otroških vrtcih; obiskal je oboje šole in vrtce. Popoldne je posvetil našim bolnikom, ki jih je številne obiskal na njih domovih.
Zanimivo je bilo isti večer srečanje s slovenskimi verniki v župnijski dvorani. Prišli smo v zelo lepem številu. V razgovoru z g. nadškofom smo skušali rešiti posamezna vprašanja, ki so dušnopastirskega, a tudi finančnega značaja. Razgovor je bil živahen, tu in tam tudi vroč. Vendar smo g. nadškofu povedali, kaj nas teži.
Naslednji dan, v torek zvečer se je v istih prostorih g. nadškof razgovoril z verniki italijanskega jezika.
Lepo je bilo v sredo zvečer, ko je bilo srečanje z našimi vaškimi organizacijami. Prišla sta oba zbora, cerkveni pevski zbor ln moški zbor »Paglavec«, potem skupina »Nova misel« in pa skavti ter skavtinje. Vsaka skupina je nastopila tudi na odru s petjem ali glasbo. Ob koncu kulturnega večera je g. nadškof izrazil željo, naj bi Podgorci slovenske pesmi nikoli ne opustili. Dejal je, da pesem prihaja iz srca in dokler bo v naših srcih navdušenje za Petje, bo tudi naša vera živa. Ob koncu smo seveda postregli z obloženimi kruhki 'n domačo kapljico.
V petek je bila v cerkvi spravna pobožnost, ki je bila skupna za vernike obeh jezikov. Pobožnost je vodil g. nadškof sam. Verniki so napolnili klopi in pazljivo sledili branju božje besede in izpraševanju vesti. Sledila je osebna spoved, ki so jo Prisotni lahko opravili, ker so bili na vo-
ljo štirje spovedniki, med njimi tudi g. nadškof. Zdi se, da je taka oblika spravne pobožnosti in osebne spovedi ljudem koristna.
Ob srečanju z g. nadškofom je italijanska mladina izrazila željo, naj bi se ob cerkvi zgradilo igrišče za odbojko in košarko. Prostor bi bil. Razglabljalo se je tudi o drugih problemih, ki jih imajo mladi. G. nadškof je poudaril pomen življenja v skupnosti, ki nam pomaga premagovati egoizem. Dal je zgled dekleta, ki ima tri univerzitetne diplome, a je izbrala za svoj poklic poučevanje neukih v misijonih. Zaključil je :»Pojdimo skupaj naprej!«
Zaključek obiska je bil v nedeljo. Naš nadpastir se je med prvo mašo srečal s slovenskimi verniki ter jim govoril. Med mašo je bilo seveda petje našega cerkvenega zbora. Pri drugi maši, ki je bila namenjena predvsem vernikom italijanskega jezika, je bila tudi birma in krst dveh otrok.
Ves čas dopoldne je močno lilo, toda pred koncem druge maše je dež ponehal, tako da smo lahko skupno šli na pokopališče pomolit za naše rajne, kjer smo zapeli »Jaz sem vstajenje in življenje...«
Po končanih slovesnostih smo se še enkrat zbrali v prostorih župnijskega oratorija pri zakuski, ki jo je g. župnik pripravil pevcem in vsem, ki so pri vizitaciji pomagali. Tu smo se g. nadškofu še enkrat zahvalili za njegov obisk med nami:
»Z današnjo skupno sv. mašo in slovesnostjo se je zaključil vaš enotedenski pastoralni obisk med nami. Zaključil se je in nas pustil polne upanja in želja za bodočnost. Še naprej hočemo hoditi po Kristusovi poti in z božjo pomočjo premagovati ovire. Težave in ovire naj nam ne bodo v obup, ampak v spodbudo za nadaljnje delo za lepšo bodočnost vseh nas. Sledili bomo poti, ki so nam jo začrtali naši pradedje. Ostali bomo zvesti našemu narodu in Kristusu!«
Dve dekleti
Z GORIŠKEGA
Občinska seja v Doberdobu
Bila je v ponedeljek 30. marca. Po poročilu župana so svetovalci podprli resolucijo proti smrtni kazni, ki jo skuša MSI s pobiranjem podpisov zopet uvesti. Predstavnik občinskega odbora je predlagal tudi odobritev resolucije proti razsodbi, ki je bila izrečena na procesu v Catanzaru. Vendar se zdi resolucija prekanjena glede na to, da se sodni zbor še ni dokončno izrekel o celi zadevi.
V	zadnjih tednih je občinska uprava Poskrbela za postavitev dvojezičnih tabel z oznako ulic, manjkajo pa še vedno številke na posameznih hišah, kar povzroča nemalo težav pri raznašanju pošte, Posebno še, kadar ni domačega pismonoše.
Predstavnik manjšine je na seji iznesel nekaj kritičnih opomb in to glede na Precej slabo stanje poti proti novemu Pokopališču, na papirnate odpadke, ki se nabirajo po cestah zaradi pomanjkanja košev za odpadke in glede na precejšnjo Podrtijo, ki se kaže na ljudskem vrtu sredi vasi.
Občinski svet je, potem ko je odobril obračun za ureditev cest na podlagi zakona 23/66, sprejel odločbo za povišanje davka za 10 lir na uporabo električne energije in to na podlagi zakona št. 38/81.
Končno se je prešlo na obravnavo najbolj perečega problema, to je problema jusarskih pravic v Jamljah in okolici, ^a dnevnem redu je bila točka, ki je obravnavala odobritev sklepa občinskega odbora z dne 26. januarja 1981 »prodaja zemljišč št. 48/290 in 48/37 v Jamljah«.
Predstavniki SSk so se izrekli proti temu sklepu, ker smatrajo za škodljivo vsako prodajo, ki se ne bi tikala domačinov in ki ne bi bila neobhodno potrebna za ureditev lastnega doma. Mislijo namreč, da bi kakršnakoli določitev proda-jalnih cen navadnih površin ustvarila nevaren precedens za morebitno kasnejše odkupovanje s strani uživalcev jusarskih Pravic. Treba je namreč poudariti, da je sam komisar za jusarske pravice svoj ^as zagotovil ovrednoteno odkupno ceno 'z leta 1975, ki je takrat znašala 4 lire na kv. m. Ta cena je bila potrjena na podla-Sl Prvotne cene, ki je bila določena leta !961. v letu 1975 ni moglo priti do rešitve ''-ga zapletenega vprašanja, ker vsi posestmi niso smatrali za umestno, da bi v rstu umaknili svojo pritožbo proti od-uPnini in so tedaj zahtevali, da bi moral ^am komisar priti v Jamlje in tam razre-
potem izrazil svoje mnenje glede uporabe zneskov, pridobljenih s prodajo jusarskih zemljišč. Ker je to denar, ki je bil pridobljen s prodajo jameljskih zemljišč, naj bi o njegovi uporabi odločali Jameljci sami in to v dobrobit vse vaške skupnosti.
Tudi Avstrija se razkristjanjuje
Pred 30 leti je 40% avstrijskih katoličanov hodilo k nedeljski maši, danes samo se 28 %. Leta 1951 je 89 % prebivalstva izpovedovalo katoliško vero, leta 1978 pa 85 %. Takih, ki se označujejo brez vere, je 7,8% (leta 1959 3,8 %). Pred 30 leti je 95 % novorojenih prejelo sv. krst, danes 90 %. Leta 1949 se je 72 % zaročencev poročilo v cerkvi, leta 1975 66%. Tudi verski pogrebi upadajo: od 89% na 80 %.
Maša za pok. nadškofa Santina
V torek 21. aprila ob 18.30 bo g. škof Bellomi v stolnici sv. Justa maševal za pok. nadškofa Santina. K tej slovesnosti vabi predvsem Tržačane.
Ker je g. nadškof v svoji oporoki omenil semenišče in reveže po Vincencijevi konferenci, svetuje škofijski urad tistim, ki hočejo z darom počastiti spomin pokojnega, naj darujejo v prvi vrsti v namene, ki si jih je pokojni nadškof sam izbral.
Ricmanje
Po uspešnih nastopih v raznih krajih na Goriškem bi se zdelo odveč govoriti o predvajanju kriminalke »Deset zamorčkov«, s katero je gostoval dramski odsek PD »Štandrež« v nedeljo 22. marca v Baragovem domu v Ricmanjih.
Predstava je tekla gladko, zlasti kar se tiče ženskih vlog, ki so bile podane sproščeno in prepričljivo. Isto velja za vloge detektiva, sodnika in zdravnika, medtem ko so se zdele druge moške vloge nekam preveč glasne.
Zdi se, da ta zvrst predstave navzočih gledalcev ni tako zajela kot na Goriškem, kljub trudu, ki so ga vanjo položili odrsko že zreli amaterski igralci. - E. F.
O hitri cesti iz pristanišča na Kras
Tržaški občinski svet je odobril tri od-borove sklepe, ki bodo omogočili tržaški občini, da razpiše dražbo za tri odseke tako imenovane hitre ceste s 7. pomola v Padriče na Krasu. Načrt predvideva izvedbo del v naslednjih treh odsekih: prvi odsek gre od 7. pomola do Sv. Ane, drugi od Sv. Ane do Lakošč pri Domju in tretji odsek od Lakošč mimo tovarne Velikih motorjev na Padriče, kjer se priključi na obstoječo državno cesto, ki služi za pristaniški tovorni promet.
Zgraditev te hitre ceste bo po sedanjih izračunih stala 120 milijard lir, medtem ko so prvotni stroški znašali 61 milijard lir, ki jih je država dala na razpolago na osnovi ratifikacijskega zakona Osimskega sporazuma.
Za zgoraj imenovane sklepe so v tržaškem občinskem svetu glasovali predstavniki vseh strank, vzdržal se je edinole svetovalec SSk prof. Lokar, ki je ob tej priložnosti dejal, da bodo za to cesto ponovno razlaščeni večinoma slovenski posestniki, ki imajo grenke izkušnje iz preteklosti, ko so jim odvzeli zemljišča za razne druge prometne in industrijske objekte.
V zvezi s sedanjim načrtom hitre ceste naj spomnimo še, da bi morala prvotno iti po železniški progi pod Sv. Jakobom in po področju Sv. Marije Magdalene pro-
OKNO V DANAŠNJI SVET
Siti
to pereče vprašanje.
Predstavnik manjšine Mario Soban je
■ Oporečniški pisatelj Milovan Djilas je nedavno dal izjavo, da »se nadaljuje s preganjanjem miroljubnih in demokratičnih disidentov. Zlasti je ta gonja močna na Hrvaškem, kjer je bil obsojen na tri leta zapora zgodovinar in bivši partizanski general Tudjman, obtožen bivši profesor Marko Veselica, zaprt pa 20-Ietni študent Dobroslav Paraga. Ta je bil obtožen povezave z emigrantskimi terorističnimi krogi, dejansko pa je bil aretiran, ker je pobiral podpise za amnestijo političnih pripornikov.«
■ Opozorilna stavka štirih ur, ki jo je vodstvo neodvisnega sindikata Solidarnost u-prizorilo v petek 27. marca na Poljskem, je v celoti uspela. Najbolj značilno za obseg stavke je, da so se ji pridružili celo člani partije. Lech Walesa pa je v zvezi s stavko dejal, da je položaj na Poljskem tak, da brez groženj s stavko in brez stavk ni mogoče ničesar doseči. »Ne moremo popustiti — je dejal —, dokler obstoječi problemi ne bodo rešeni na zakonit in pameten način.«
■ Ameriški državni tajnik Haig se je v Washingtonu sestal s sovjetskim veleposlanikom Dobrininom in se z njim dve uri pogovarjal o »pomembnih vprašanjih«. Po dvomesečnem izmenjavanju obtožb in pro-tiobtožb o odgovornosti za poslabšanje mednarodnega položaja je bilo to prvo ameriško-sovjetsko srečanje na visoki ravni.
■ V Argentini je prevzel predsedstvo države upokojeni general Roberto Viola, star 57 let in tako nasledil generala Videlo, ki je postal predsednik republike z državnim udarom leta 1976, ko je bil zrušen nezmožni režim Peronove vdove Isabele Martinez.
■ Gerald Ford, nekdanji severnoameriški predsednik je po petih dnevih bivanja na
ti Katinari. Uresničitev te smeri bi stala manj, ker bi bilo krajša, a proti njej je protestiralo krajevno prebivalstvo, ki ga je podpirala komunistična partija. Le-ta je kot alternativo predlagala sedanjo daljšo in dražjo varianto, ki bo med drugim odvzela zemljo stotinam Slovencev iz Dom-ja, Lakošča, Boljunca, Boršta, Loga in Ric-manj ter Katinare in Padrič. Zanimivo je pri vsem to, da je DC pristala na to varianto komunistov, ko je še imela v rokah tržaško občino.
Ta varianta pa je naletela na nasprotovanje pri prebivalstvu dolinske občine, kjer bo uničila kmetijske nasade in vinograde in tekla celo nad hišami v Lakoščah.
V	dolinskem občinskem svetu so proti temu načrtu glasovali samo svetovalci SSk, vsi drugi pa so načrt osvojili.
Kitajskem odpotoval na Japonsko, kjer je zaključil svojo turnejo. Na Kitajskem se je srečal s podpredsednikom centralnega komitejo komunistične partije, dejanskim voditeljem sedanje Kitajske Deng Xiaopin-gom, kateremu je posredoval ustno sporočilo predsednika Reagana, pogovore pa je imel tudi s kitajskim ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom.
VABILO
Spoštovani član! Vljudno ste vabljeni, da se udeležite izrednega in rednega občnega zbora, ki bosta v prvem sklicanju dne 3. aprila 1981 ob 8. uri in v drugem sklicanju v
nedeljo 5. aprila 1981
ob 9. uri v Prosvetnem domu na Opčinah, ul. Ricreatorio 1 z naslednjim
DNEVNIM REDOM
A) Izredni del Dokončna odobritev spremembe zadružnega statuta - členi 1, 3, 6, 7, 15, 10, 22, 23, 24, 26 in 28.
B) Redni del
1. Poročilo Upravnega sveta in Nadzornega odbora.
2. Razprava o poslovnem obračunu 1980 in o poročilih, glasovanje za odobritev poslovnega obračuna, poročil in predloga o delitvi dobička.
3. Določitev zneska, ki ga morajo doplačati novi člani ob sprejemu v zadrugo.
4. Določitev najvišjega zneska posojila, ki se sme podeliti posameznim prosilcem.
4.	Soudeležba pri zvišanju družbene glavnice Deželne zveze Hranilnic in posojilnic Furlanije-Julijske krajine za nepremečnin-sko investicijo.
6. Sklep o preknjiženju deleža razpuščenega Deželnega jamstvenega sklada Hranilnic in posojilnic na redno rezervo.
7. Pooblastilo Upravnemu svetu za predložitev prošnje za odprtje podružnic.
8. Volitve upraviteljev, katerim zapade mandat.
9. Volitve nadzornega odbora in predsednika nadzornega odbora.
10. Določitev sejnin in honorarjev za upravitelje in nadzornike.
11. Slučajnosti.
UPRAVNI ODBOR
Družinski postni dan
V	petek 13. marca so po avstrijskih družinah obhajali postni dan. Kar so prihranili pri jedi, pijači in zabavi, so namenili za pomoč Tretjemu svetu pod geslom: »Življenje naj postane bolj človeško«. Organizacija katoliških žena je za ta dan pripravila posebne nabiralnike iz lepenke ter reklamno sliko.
Dušno pastirstvo za tujce v milanski škofiji
Milanska škofija je po številu vernikov največja v Italiji, po svojih dušnopastir-skih pobudah pa med prvimi v državi, v kateri živimo. Med njene sodobne pobude je treba prištevati tudi skrb, ki jo je začela posvečati tujcem v škofiji. To skrb so povezali s turizmom. Na škofiji je namreč poseben urad za dušno pastirstvo med turisti.
V	okviru tega urada so lansko leto ustanovili poseben center za tujce v milanski škofiji. Sklicali so zastopnike vseh katoliških skupnosti v škofiji na posvetovanje in ustanovili »Svet katoliških občestev tujih jezikov«. Takih občestev je devet, in sicer angleško, francosko, nemško, italo-albansko (iz južne Italije), staroslovansko-bizantinskega obreda, madžarsko, slovensko, etiopsko, poljsko. Vsako teh občestev ima v Svetu svojega zastopnika, tajnik pa je dr. Calogero Raviotta, član albansko-italskega občestva.
Na zadnjem zasedanju so sklenili, da bodo na binkošti imeli skupno liturgijo za vse jezikovne skupnosti v milanski stolnici in da se bodo zastopniki občestev
udeležili procesije na praznik sv. Rešnje-ga Telesa. Natisnili so poseben letak z urnikom liturgičnih pobožnosti raznih narodnosti in ga razdelili tudi turističnim agencijam. Na tem letaku stoji, da imajo Slovenci svojo mašo vsako drugo nedeljo v mesecu v cerkvi sv. Tomaža. Določili so tudi, naj vsaka skupnost obvesti ostale, če ima kaj posebnega na programu.
Slovensko občestvo v Milanu ima na programu gostovanje zbora »Lojze Bratuž« na tretjo nedeljo v maju. O tem bodo obvestili še druga jezikovna občestva in škofijo. Majska slovenska maša in koncert bi zato morala biti v večjem obsegu kot so bila dosedanja slična srečanja. O tem bomo še poročali. Za danes povemo še to, da bo prihodnja maša za Slovence v Milanu na oljčno nedeljo 12. aprila in bo maševal škofov vikar dr. Oskar Simčič.
V	milanski stolnici lahko mašuje katera koli tuja skupina, da le ima s seboj svojega duhovnika. Obrniti se je treba na zakristijo. V isti cerkvi je vsako nedeljo ob
11.	uri maša v latinskem jeziku in z gregorijanskim petjem.
Kamenčki
Vprašanje »načelne važnosti«
Piše Novi list: »Vprašanje načelne važnosti za nas je, da moramo Slovenci svoje zadeve, pa naj bodo še tako kočljive, reševati in urejati sami, ne pa se zatekati k pripadnikom večinskega naroda in jim s tem priznavati vlogo nekakšnih razsodnikov v zadevah, ki se njih ne tičejo.« (Dne
12.	marca 1981).
Zelo slovesno je to svoje načelo pribil omenjeni tržaški tednik in ga podčrtal, češ da se je dr. Štoka s tem, da se je obrnil na deželni odbor v zadevi že znane bogokletne oddaje v slovenskem jeziku na tržaškem radiu, pregrešil zoper narodno čast.
Na Krasu sem na Volčjem gradu res slišal od starega cerkovnika načelo: »Kar se pod kaminom skuha, naj se pod kaminom poje.« Toda gre za stvari, ki se zgodijo pod »kaminom« in ne na vaškem trgu. Obtožena oddaja na radiu je bila javna in je šla po svetu; radio je državna ustanova in ne privatna last. Zanjo plačujemo davke vsi, ne samo Italijani. Zato imamo tudi mi kot državljani pravico, da se javno pritožimo na javne oblasti, če se javna sredstva obveščanja zlorabi nam kristjanom v škodo in sramoto.
To in nič drugega ni napravil dr. Drago Štoka s svojo interpelacijo na deželnega odbornika in je to napravil kot deželni poslanec v imenu svojih volilcev. S tem je storil samo svojo dolžnost in smo mu hvaležni. Pred njim pa bi bil moral storiti kaj podobnega šef slovenskih radijskih oddaj, ki je bil prvi v to poklican po svoji uradni dolžnosti. Potem bi bili res uredili »svoje zadeve sami med sabo«. Ker se pa to, kolikor je znano, rti zgodilo, je ostal deželnemu svetovalcu samo korak, ki ga je napravil. Zato vprašanje »načelne važnosti« velja komu drugemu in ne dr. Štoki.	(r+r)
Mladika št. 2-3
Sredi marca je izšla dvojna številka »Mladike«. Za uvodnik je uredništvo objavilo razmišljanje prof. Antonina Zichichija, predsednika združenja evropskih fizikov pod naslovom »Odgovornost znanosti proti jedrski apokalipsi«. V tem razmišljanju pride do izraza ne samo globoki humanizem tega znanstvenika, ampak tudi njegovo občudovanje sedanjega papeža.
Premisleka vreden je drugi članek »Za življenje gre — tudi za naše!«, v katerem se znajdemo pred številkami, ki naznanjajo našo narodno smrt. Leta 1980 se je rodilo po slovenskih občinah Dolina, Repen-tabor, Zgonik, Devin-Nabrežina, Doberdob, Sovodnje, števerjan 155 otrok, umrlo pa je 226 oseb. še hujše je v Gorici in Trstu: 300 rojstev proti 490 smrtim oz. 1.395 rojstev proti 4.028 smrtim. O usodnosti legaliziranega splava je govoril tudi tržaški škof Bellomi prvi ponedeljek v marcu v Društvu slov. izobražencev v Trstu.
Novela Metke Kacin »Jelica« je res leposlovna poslastica in je vredna nagrade, ki ji je bila podeljena na IX. literarnem natečaju Mladike. Tudi Aleksija Pregarca »Temelji mojega vrta« pričajo o globoki prodornosti piščevega duha. Dnevnik Antona Kufola »In večno šumi Nadiža« je v drugem nadaljevanju pravo odkritje pogumnega duhovnika, ki ljubi svoje slovenstvo in se ne pomišlja zanj trpeti.
V	rubriki »Antena« je več kratkih novic; izstopajo poročila o novem Slovenskem domu v Parizu, o delovanju DSO v novem letu in o podeljenih priznanjih nagrade Mladi oder. Zora Tavčar pohvalno oceni nastop igralcev v dveh letošnjih igrah SSG iz Trsta in sicer »Bil je škrjanec« in »Ženske na podeželju«. Prizna pa, da »nekaj manj kosmatih izrazov (v igri ženske na podeželju) — in marsikateri igralec bi odšel iz geldališča mnogo bolj zadoščen.« Martin Jevnikar oceni pesniško zbirko novega koroškega pesnika Franceta Merkača »Odtenki razbolele resničnosti« in leposlovno knjigo Ivanke Hergold »Nož in jabolko«. Obe oceni sta dobrohotni. Isti poroča tudi o Slovenskem biografskem leksikonu,
12.	zvezek.
Pesmi sta prispevala Vladimir Kos »Uslišan krik na polotoku« in Marija Rus »Svečnica 1981«.
Pismo »Ali naj kulturno delovanje oviramo ali pospešujemo« znova pokaže, da je nekaterim prvo politika in ideologija, šele potem — žal — narod in vse drugo. Zato stori prav »čuk na obelisku«, da se obregne ob splošno in skoro vedno dvojezičnost, ki je zavladala na prireditvah SKGZ ter na silno zagnanost naših slovenskih levičarjev za splav. Sad te zagnanosti se že vidi v Barkovljah, kjer prihodnje leto ne bo niti enega samega slovenskega otroka za slovensko šolo! - jk
Na pobudo goriške pokrajinske uprave bo nastopil v soboto 4. aprila popoldne in zvečer v gledališču Verdi v Gorici
VELIKI BALET S ČRNEGA MORJA
gledališča »Fantasio« iz Kostance (Romunija)
Prva predstava bo ob 16.30. Na sporedu so: Prva romunska rapsodija G. Enescuja. Izvaja celotni baletni zbor; 2. dejanje baleta P. I. Čajkovskega »Labodje jezero« in »Čudežni mandarin« Bele Bartoka.
Druga predstava bo ob 21. uri. Na sporedu je celotno »Labodje jezero« P. I. Čajkovskega.
CENE VSTOPNIC: prvi sedeži (parter in balkon) 5.000; drugi sedeži 4.000; mladina in vojaki 3.000 lir. Vstopnice so v predprodaji pri agenciji Appiani, Korzo Italija 60, tel. 84266, pri blagajni Verdijevega gledališča pa eno uro pred pričetkom predstav.
gorisKe novice
KISI : ■* iP
h
tn-' "
, pp»ap
Predstave Mrakovega »Procesa« na Goriškem
»Proces« Ivana Mraka je bil po Tržaškem deležen izrednega uspeha. Nabite cerkve pri vseh gostovanjih in izredno zanimanje za predstavo so popolnoma potrdile pravilno izbiro umetniškega vodstva SSG, ki je s tem delom skušalo gledališču pridobiti nove ambiente in nove načine izražanja. Umetniško vodstvo pa je s to predstavo želelo tudi približati gledališče tistim ljudem, ki ga doslej mogoče še niso poznali. In po uspehih sodeč, mu je to res uspelo. Prav gotovo bo tudi na Goriškem obisk Mrakovega dela polnoštevilen, saj je to poleg umetniškega užitka tudi notranja obogatitev človeka.
Na Goriškem bo ansambel SSG igral Mrakovo delo ves prihodnji teden in sicer v sledečem redu: v ponedeljek 6. aprila ob 20. uri v cer- , kvi v Doberdobu;
v torek 7. aprila ob 17. uri in ob 20.30 v cerkvi sv. Ivana v Gorici;
v sredo 8. aprila ob 20.30 v cerkvi v Štan-drežu;
v četrtek 9. aprila ob 20.30 v cerkvi v Sovodnjah;
v petek 10. aprila ob 20.30 v cerkvi v Števerjanu;
v soboto 11. aprila ob 20.30 v cerkvi pri Sv. Subidi v Krminu.
Seja deželnega tajništva SSk
V	torek 24. marca se je v Jamljah sestalo deželno tajništvo SSk. Po pregledu splošnega političnega položaja v državi in deželi, in to s posebnim poudarkom na kritičnem gospodarskem stanju, ki se tudi pri nas odraža v raznih oblikah in na raznih področjih, je deželno vodstvo SSk razpravljalo o raznih vidikih globalne zaščite Slovencev v deželi Furlaniji-Julijski krajini v luči nekaterih bolj odprtih stališč večinske stranke do tega problema.
Posredno s tem v zvezi je tajništvo pozitivno vzelo na znanje, da je na vztrajno prizadevanje deželnega svetovalca SSk dr. Štoke deželni svet pred dnevi sprejel zakon o zaščiti pravic državljanov pri raznih upravnih zadevah osebne narave, ki priznava Slovencem pravico, da se na ta novo ustanovljeni urad obračajo v svojem materinem jeziku in v istem jeziku prejmejo tudi odgovor.
Razprava je dalje tekla o pomembnih jubilejnih dogodkih iz zgodovine narodnoobrambnega in narodnoosvobodilnega obdobja, boja primorskih Slovencev ter o načinih in oblikah njihovega proslavljanja na najbolj enotnih in zgodovinsko pristnih osnovah.
Števerjan Seja občinskega sveta. V petek 27. marca se je sestal števerjanski občinski svet. Odsoten je bil samo en svetovalec, kar priča, da vlada v naši občini zanimanje za javne zadeve. Po branju zapisnika zadnje seje smo slišali iz županovega poročila, da je goriški šolski skrbnik sporočil občini, da potrjuje poimenovanje osnovne šole po briškem pesniku Alojzu Gradniku. Štever-janci sprejemamo to poročilo z veseljem in prav bi bilo, da bi se naša šola in občani začeli na to slovesno poimenovanje pripravljati.
Drugo poročilo se je nanašalo na žgoči problem dobave vode v števerjanu. Srečanje je bilo v Gorici na sedežu Ustanove za vodo, plin in prevoze (Aziende Municipa-lizzate) med zastopniki občine, upravo konzorcija za vodovod (Cafo) ter inženirjem, ki načrtuje novo vodovodno mrežo. Sklenjen je bil dogovor, da bo goriška občina nudila Števerjanu za naslednja tri leta po
3	1 vode na minuto (sedaj 1,80), po treh letih pa, ko bo začel delovati rezervoar
na Kalvariji, pa do 10 1 na minuto. »S tem dogovorom smo prepričani, da bo v Števerjanu zadostovalo vode za najmanj 50 let,« je dejal župan.
Tretja točka dnevnega reda je vsebovala potrditev sklepov občinskega odbora (kakor predvideva zakon), in sicer plačilo raznih stroškov, pooblastilo županu, da pripravi razne prošnje na deželo, npr. za gradnjo športnega igrišča, načrt za javna dela po zakonu o potresnem področju, zgraditev dveh hiš, ki sta bili močno poškodovani ob potresu. Nadalje je svet odobril sklep odbora o povišku cene električne energije za 10 lir kilovvat.
Svet je nadalje sprejel sklep o povišku lestvice staleža občinskih uslužbencev ter honorar občinski knjižničarki, ki bo odslej znašal 100.000 lir mesečno. Razdeljena je bila nadalje vsota enega milijona lir med revnejše občane, kakor predvidevata dva deželna zakona.
Svet je sprejel tudi protest zoper goriško pokrajinsko upravo, ki zavlačuje uporabo 500 milijonov lir za izboljšanje prometnih zvez med jugoslovanskimi Brdi in Gorico prek Števerjana, kot je določeno v Osimskih sporazumih. Ce bodo še kaj razpravljali, kako uporabiti to vsoto, ne bo dovolj niti za načrte, kaj šele za cesto.
Obisk iz Amerike
Preteklo soboto je bil v Gorici Ivan Hauptman, član zbora »Korotan« iz Clevelanda. Prišel je, da se domeni glede gostovanja omenjenega zbora na Primorskem in na Koroškem. Na Tržaškem bo zbor imel koncert v soboto 18. julija, v Gorici pa v nedeljo 19. julija. Na Koroškem bo zbor nastopil trikrat. Pevcev bo okrog 70, pridruži pa se jim še folklorna skupina, ki izvaja slovenske plese.
OBVESTILA
Slovenska župnija sv. Ivana vabi vse starše na duhovno srečanje, ki bo v nedeljo 5. aprila ob 15. uri v Zavodu sv. Družine.
Mesečna maša za edinost bo v ponedeljek 6. aprila ob 17. uri v kapeli šolskih sester v Zavodu sv. Družine v Gorici.
Slovenski goriški skavti bodo pobirali papir in cunje v Gorici za misijone v soboto 4. aprila popoldne. Svoje naslove oddajte čimprej v cerkvi sv. Ivana.
Pohod prijateljstva bo letos v nedeljo
5. aprila. Namenjen je mladini do 17. leta. Zbiranje na Travniku, odkoder bo odhod ob 10. uri. Prek goričkega gradu bodo udeleženci šli do meje, jo prečkali, se podali v Novo Gorico in se prek drugega bloka vrnili v Gorico, kjer se pohod zaključi na dvorišču salezijanskega zavoda v ul. Don Bosco. Tam bodo udeleženci dobili tudi kosilo, ki ga bodo pripravili vojaki. Pred odhodom s Travnika bo za udeležence maša pri salezijancih ob 8.30. Slovenski udeleženci bodo lahko pri maši na Travniku ob 9. uri. Pri organizaciji pohoda sodelujejo letos tudi slovenski goriški skavti in skavtinje.
Seja Zveze slov. katol. prosvete bo na
sedežu v Gorici v ponedeljek 6. aprila ob 21. uri. Na dnevnem redu je izvolitev novega odbora, zato priporočamo točnost in udeležbo predstavnikov društev in organizacij.
SKPD »Mirko Filej«, Gorica vabi vse člane in prijatelje na občni zbor, ki bo v četrtek 9. aprila ob 20.30 v mali dvorani Katoliškega doma.
Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) sklicuje 7. redni občni zbor, ki bo v petek
10.	aprila ob 18. uri v prvem in ob 18.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu, ul. sv. Frančiška 20.
Mesečna maša za edinost bo v Marijinem domu v Trstu, ul. Risorta 3 v ponedeljek 6. aprila ob 17.30. Sledil bo razgovor ob diapozitivih.
Spokorno opravilo in priložnost za spoved bo v kapucinski cerkvi na Montuzzi v Trstu v nedeljo 5. aprila ob 16. uri. Na voljo bo več spovednikov. Med spovedovanjem bo pobožnost križevega pota.
V	Društvu slovenskih izobražencev v Trstu, ul. Donizetti 3, bo v ponedeljek
6. aprila govoril Franc Jeza ob 40. obletnici nacifašističnega napada na Jugoslavijo. Začetek ob 20,15.
Za 35-letnico gledališkega dela Zlate Ro-doškove in Jožka Lukeša bo SSG uprizorilo v Kulturnem domu v Trstu tragikomedijo Daniela L. Coburna »Partija remija« sledeče dneve: v petek 3. aprila ob 20.30 red A premierski; v soboto 4. aprila ob 20.30 red B; v nedeljo 5. aprila ob 16. uri red C; v sredo 8 aprila ob 20.30 red D in v četrtek 9. aprila ob 20.30 red E.
Vprašujete Odgovarjamo
Primorski slovenski biografski leksikon
Po devetih letih je izšel v Ljubljani 12. zvezek Slovenskega biografskega leksikona, pri nas na Primorskem pa je izhajal Primorski slovenski biografski leksikon do lanske prekinitve. Vprašujem, ali namerava Goriška Mohorjeva družba še izdajati tako pomembni leksikon in kdaj?
V	okviru malega teološkega tečaja za laike
v	Gorici bo v sredo 8. aprila ob 20. uri
predaval v Katoliškem domu Vinko Kobal:
KAJ JE ČLOVEK DOLŽAN STORITI ZA DOSEGO VERE?
Goriška Mohorjeva družba nam je sporočila, da bo že prihodnje leto, tj. med redno zbirko 1982, izšel sedmi snopič. PSBL bo urejeval univ. prof. Martin Jev-nikar. GMD se iskreno zahvaljuje novemu uredniku PSBL za sprejeto odgovornost. Vabi tudi vse sodelavce k uspešnemu sodelovanju.
Šport:
Jamlje - Mobilcasa 3 : 2
Tudi proti tej ekipi, ki je prva na lestvici, so Jameljci uspešno odigrali sobotno tekmo. Treba pa je dodati, da nas naši fantje tokrat niso preveč navdušili. Nezbranost, s katero so se predstavili na igrišču je botrovala izredni živčnosti in nepotrebnemu kričanju občinstva. V takem razpoloženju so Jameljci prva dva seta kajpak prepustili nasprotniku, ki je učinkovito in zbrano igral. Tretji set je končno prinesel igro tudi za naše, tako da so si ga (s težavo) osvojili. Tudi zadnja dva sta postala last Kraševcev. S tem rezultatom se je povečala možnost prestopa Jamelj v višjo ligo.
Imenovanje ljublj. nadškofa
Sv. oče je vključil med člane papeške komisije za družbena občila ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja.
Počastitev škofa Fogarja
Znanstvena akademija v Vidmu je priredila spominsko počastitev nekdanjega tržaškega škofa dr. Alojzija Fogarja ob desetletnici njegove smrti. Akademik Giuseppe Fornasir je orisal Fogarjevo življenje in delo ter pokazal, kako je bil fašistom trn v peti.
Ljubljanska TV
Spored od 5. do 11. aprila 1981
Nedelja: 17.40 Poročno slavje, ameriški film. 20.00 Svetozar Markovič, nadalj. 21.30 Tržaški mozaik, I. del.
Ponedeljek: 17.40 Za kulisami, burleska.
18.05 Poklici v gradbeništvu. 18.45 Pop godba. 20.00 Milan Jesih: Brucka, drama. 21.15 Oddaja o filmu.
Torek: 17.25 Lolek in Bolek. 17.35 Jugoslovanski narodi v pesmi in plesu. 18.05 Pisani svet: Jama. 18.45 Mašera. 20.55 Dne-
vi	upanja, angleška nadalj.
Sreda: 17.30 40 zelenih slonov. 17.50 Velike razstave. 18.45 Mojstri preoblačenja.
21.05 Zgodilo se je jutri, ameriški film.
Četrtek: 17.30 Tehtnica za natančno tehtanje. 18.00 Kratek film. 18.40 Po sledeh napredka. 20.00 Glasbeni četrtek.
Petek: 17.25 Družina Smola. 18.30 Velike šahovske osebnosti. 18.50 Hlajenje in zmrzovanje živil. 21.00 Buddenbrookovi, nemška nadalj. 22.15 Mož v stekleni kletki, ameriški film.
Sobota: 15.25 Nogomet Sloboda : Radnič-ki. 17.25 Tereze ne zamenjam, češki mladinski film. 18.50 Naš kraj. 19.05 J. Ribičič: Miškolin. 20.00 Sobotna tv križanka. 21.45 Korak čez črto, ameriški film.
Postni govori na radiu Trst A
Predmet govorov je sv. maša. Govorijo slovenski duhovniki, ki živijo v Rimu. Govori so ob torkih in petkih ob 15. uri.
Petek 3. aprila: Marija pod križem (dr. Bruno Korošak OFM).
Torek 7. aprila: Pomen svetopisemskih beril, evangelija in pridige pri sv. maši (dr. Maksimilijan Jezernik).
Petek 10. aprila: Sv. maša je hkrati hvalna, prosilna in zahvalna daritev (Janez Poprijan).
Prodam skoraj novo kuhinjsko opremo iz lesa in formike, pralni stroj, hladilnik in sesalec za prah. Več po telefonu 82319 ob 13. in 19. uri.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 15 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
MM J
Spored od 5. do 11. aprila 1981
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Veliki orkestri. 10.30 Oddaja o Benečiji. 11.00 Mladinski oder: »Dedek in njegova harfa«. 11.30 Nabožna glasba. 12.00 Narodnostni trenutek. 14.10 »220 Volt«, satirični kabaret. 15.00 Šport in glasba.
Ponedeljek: 8.10 Kozmetika in dobro počutje. 10.10 Koncert. 12.00 Kulturni dogodki. 12.40 Slovenska imena naših krajev. 13.20 Primorska poje 1981. 14.10 Otroški kotiček: Tik-tak. 14.30 F. Tomizza: »Boljše življenje«. 15.00 Glasbeni ping pong. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Komorni zbor RTV Ljubljana. 18.00 Kulturno pismo.
Torek: 8.10 Marijine božje poti. 10.10 Oddaja za otroški vrtec. 10.20 Komorna glasba. 11.35 Paleta orkestrov. 12.00 Narodnostni trenutek. 14.10 Otroci pojo. 14.30 Glasba. 15.00 Postni govor. 16.00 Mladi pisci. 16.15 Romantični trenutek. 16.30 Rezervirano za... 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Nove plošče. 18.00 Pavel Lužan: »Trkanje na steno«, igra.
Sreda: 8.10 Svetovni dogodki v začetku stoletja v poročanju »Edinosti«. 10.10 Koncert. 10.45 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole. 12.00 Pod Matajurjan. 12.30 Melodije od vsepovsod. 12.45 Problemi dela in zaposlitve v naši deželi. 13.20 Naši zbori.
14.10 Iz zakladnice slovenske mladinske literature. 14.30 F. Tomizza: »Boljše življenje«. 15.00 Nove plošče. 16.00 Slovenska literatura v Italiji. 17.00 Kulturna kronika.
17.10 Mladi izvajalci; Primorska poje 1981.
Četrtek: 8.10 Slovenska društva v Trstu
in okolici. 10.10 Simfonična glasba. 10.45 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole.
11.35 Paleta orkestrov. 12.00 Dvignjena zavesa. 12.40 Melodije od vsepovsod. 14.10 Mladi pred mikrofonom. 14.45 Problemi slovenskega jezika. 15.00 Glasbeni revival.
16.00 Psihologija predšolskega otroka. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Deset abonmajskih sezon tržaške Glasbene matice. 18.00 Četrtkova srečanja. 18.30 Kulturne rubrike naših tednikov.
Petek: 8.10 Mednarodno leto invalidov.
10.10 Operna glasba. 11.00 Oddaja za srednjo šolo. 12.00 Na goriškem valu. 12.30 Melodije od vsepovsod. 13.20 Seghizzi 1980.
14.10 Otroški kotiček: Kje je napaka? 14.30 F. Tomizza: »Boljše življenje«. 15.00 Postni govor. 15.15 Doba kantavtorjev. 16.00 »220 Volt«, satirični kabaret. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Glasba. 18.00 Kulturni dogodki. 18.40 Slovenska imena naših krajev.
Sobota: 8.10 Sto let telovadbe. 10.10 Koncert. 11.35 Paleta orkestrov. 12.00 Oddaja o Reziji. 14.10 Otroški kotiček: Tomi na obisku. 14.30 Gremo v kino. 14.40 Glasba od A do Ž. 16.00 »Uu naj vam bo zvest prijatelj, maestro!«. 16.30 Poslušali boste.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Slovenski zbori. 17.30 Na goriškem valu. 18.00 Janez Svetokriški: »Pridige«. 18.45 Vera in naš čas.
ZAHVALA
DAROVI
Za Katoliški glas: dr. M. Šah 8.000; Justa Terčon 8.000; N. N- 1-600 din; cerkveni pevski zbor od Sv. Ivana v Trstu 30.000 lir.
B. Š., Gorica: za katoliški tisk 20.000 in za cerkev sv. Ivana v Gorici 15.000 lir.
B. P., Ločnik: za Katoliški glas in Našo pot po 5.000 lir.
Za zbor »M. Filej«, Gorica: Rudi Mlakar
10.000 lir.
Za SKPD »M. Filej«, Gorica: Ivo Bolčina
10.000 lir.
Za Skupnost Družina Opčine: udeleženci sv. maše za razlaščence na Kolonkovcu
50.000 lir.
Za prizadete ustanove ANSAS v Trstu:
družina Primossi namesto cvetja na grob Marije čač 10.000; v isti namen družina Umari 20.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: starši ob 4. obletnici smrti malega Marka Pupulina
50.000 lir.
Za Slov. pastoralno središče v Trstu:
Marija in Marko Udovič 30.000 lir.
Za kapelo p. Leopolda pri Domju: Karolina Smotlak, Mačkolje 7.000; Ivanka Knez, Barkovlje 50.000; družina Ambrožič, Trst 20.000; N. N., Trst 10.000; Johana Ambrožič, Trst 20.000; E. Z., Trst 20.000 lir.
Za cerkev v Novi Gorici: romarji v Rim iz Trsta in devinskega Krasa 150.000; Mara Germek 20.000 lir.
Justina Zuodar, Como: za Marijanišče, Alojzijevišče in lačne po svetu po 10.000 ter za Katoliški glas 5.000 lir.
Za lačne po svetu: Lojzka Sosič 20.000 lir. Vsem plemenitim dobrotnikom Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Dne 19. marca 1981 je nepričakovano stopila v večno življenje naša predraga mama in stara mama
Marija Gorenjšček vd. Strgar
Iskrena hvala msgr. Ivanu Kretiču za opravljene obrede in tople besede, darovalcem cvetja, vsem prijateljem in znancem, ki so jo spremili na zadnji poti in vsem tistim, ki so se je spomnili v molitvi.
Družine De Matteis, Krnlč, Cesini
Devin - Reka - Gradišče, 2. aprila 1981
KMEČKA BANKA
Ustanovljena leta 1909
GORICA	Korzo	Verdi,	51
Telefon:-84206 ■ 84207 - 85383 Telefon menjalnice; 83909 Telex 460412 AGRBAN
VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA
RAZPOLAGAMO Z VARNOSTNIMI SKRINJICAMI