Številka 349 TRST, v petek 18, decembra 1908 IZHAJA VSAKI DAN totii ob nedeljah in praznikih ob 5., «b ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih lobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Ifcini, Dombergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.). OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka mmdaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, n^-macj pa 40 stot. Oglase sprejema Ineeratni oddelek uprave „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti Je moč I »a NAROČNINA ZNAŠA sa vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; n» na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■aroenlna na ae«»IJ»ko liđanj* ..EDISOSTI" ftan« : ■ lotno K 5 20, pol lat* 3 OO ' Vsi dopisi naj se pošiljajo na urednižtvo lista. Nefr tlakovana pisma to no sprejemajo ta rokopisi se ne vračaj*. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list* UREDNIŠTVO: ulica Giorgio^ Galatti 18 (Narodni doni) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN" G0DI2* A. Lastnik konzorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcij« lista „Edinost- v Trstu, nI. Giorgio Galatti št. 18. PoStno-hranllnRnl račun St 841 652. TELEFON 5t 11-57. BRZOJAVNE VESTI Velik požar na Lloydovem parniku „VorwartBu. REKA 17. — Na parniku „Vorwart3u avstrijskega Lioyda je popoludne v skladišču II., v katerem je naloženo oije, moka in premcg, je začelo goreti. Ogenj je nastal bržkone radi tega, ker se skladišče II. nahaia tik prostora za stroje in ie od te^a ločeno le le po tenki steni. Ogenj se je z nagl;c» razširil tudi na skladišče III. io segel do kabio. Ven gorljiv matrrijal so s parnika spravili na kopno. Gasit so prišli gasilci državne železnice io pristaniškega kapitanata ter moštvo parnikov „ClotiJde", „Eclaere;c In Cunsrdo-vega parnika „Charonia", ki so usidrani v bližini. REKA 18. (Ob 1 uri 10 minut zjutraj). Požar na parniku „Vorwarts" še ni doslej Dogašen, vendar se je posrečilo ogenj omejiti. Pristanišče je zaprto. C. kr. vojna mornarica. DUNAJ 17. Glasom brzojavne vesti je vojna iadija „Cesar Fran Josip I." dovršivši svoje misijslso potovanje v Vztoeno A?ijo, priplula v Palo. Ni ladiji vse zdravo. Ogrska posi. zbornica. Zadnja seja pred božičnimi počitnicami. BUDIMPEŠTA 17. Zbornica je v tretjem čitanju vsprejeia finančne zakone za leto 1909 in zakonske načrte glede provizorične ureditve uoan:ib trgovinskih in prometnih od nošajev. — Prihcduja seja 18, januarja 1909. Homjakov ostane pvedsednik dame. PETROGRAD 17. Združenemu prizadevanju voditeljev strank, ki tvorijo večino, se ^e posrečilo pregovoriti pred^edr.ika d:žavne dume, da je umaknil demisijo. S tem je predsedniški kriza za sedaj rešena. Državni zbGP. DUNAJ 17. Začerkom današnje seje je; ministerski predsednik baron Bienerih na podlagi informacij dobljenih, od ministra za, unan]6 stvari odgovoril na interpelacije gleda | unanjega pelo?a*a sledeče : C. kr. vlada nima nikakega povoda, da smatra evropski položaj nevarnim. Ob toječi s^nri niso tiki, da bi se jih ne moglo poravnati potom diplcmatičnih pogajanj. 0 vojni nevarnosti na Balkanu se zamore govoriti !e v toliko, da sta Srbija in Črragora ukrenile mbe vojne odredbe, ki pa nam niso dale povoda, da spremenimo nase mirno vedenje čakania. Vojaške odredbe, ki jih je ukrenila naša vojaa uprava, imajo edino le namen, da spo-'jolni o zlIo gibke vojaške cddeik? v Bosci in Hercegovini, ki bodo zamegli opravljati gar-niziisko in va?atfeno službo, da se tako zajamči mir tamošnjemu prebivalstvu. Postopna izvajane teh odredb — ki se vrše v zelo oz>:i meji — dck*zuie, da nimajo iste nik*-kegi sovražnega značaja. Kar se tiče sedanjega stanja bojkota avetr.jskih ladij in blaga v Turči i, — o čemer so uložili interpelacijo posl. Klofač in tovariši — moram žal koLStatirati, da to gibanje v kljub ponovnim opominom našega unan;ega urada v Carigradu in vkljub tozadevnim za-zct jvil m porte, ni doslej še oslabelo. C. kr. vluda je bila torej v zadnjih dneh primorana poslati Turčiji noto v kateri se na podlagi pravic ?ajamčenih v trgovinski in plovbeni pogodbi s Turčijo i?, leta 1862 zahteva, da uporabi porta vsa sredstva, ki so jej na razpolago, da ščiti razkladan e avstroogrskih ladij ia da napravi konec konivenci turških carinskih oblasti, da bo moglo občinstvu neovirano zahajati v avstroegrske prodajalne. V omenjeni noti se je tudi opozorilo Turčijo, da bo odgovorna za eventuelno škodo za slučaj, ako ne bo iz kateregakoli vzroka v stanu izpolniti obvez, vsprejetih v omenjeni pogodbi. Ker nam je turška vlada izjavila, da hoče, naše stališče upoštevati, tedaj se zdi, da j se je principijelno dosegel sporazum med ^ nami in Turčijo. Na ta način je bilo možno, i da se je zopf t pričelo s pogajanji glede aneksije Bosi:e in Hercegovine, ki so bila preki-j njena, in je poslanik markiz Pailavicini dobil; tozadevna navodila. Nadejati se je torej, da! bo z doseženim sporazumom s Turčijo na j političnem potu, za k&r se naš unanji ursdj neprestano trudi, tudi konec tega anormal-! nega stana, ki škoduje prometu prizadetih; dežel, to tem več, ker je tudi v interesu Tur-1 čije same, da se povrnejo normalne razmere.; Govornik je potem odgovoril na interpelacijo posl. Adlerja in tovarišev glede ustave v Bosni in Hercegovini. Rekel je, da je interpelacija ulična nui-i nemti predloga posl. Suštaršiča in tovarišev, zato bo o tej interpelaciji odgovoril tekom razprave. Govornik je nato odgovoril na interpelacijo socijalnih demokratov o volilni reformi na Ogrskem: rekel je, da se vlada ne nmešava v notraaja vprašanja druge držiiTUa ; polovice. Zatem je zbornica nadaljevala razpravo o nujnem predlogu glede aneksije. Bienerth je utemeljeval potrebo aneksije io izrazil nado, da s sporazumom s Turčijo ia s sklicanjem konference — kar želi Avstrija — bo tudi Srbija promatrala položaj z večjo mirnostjo. Rekel je, da se hoče Avstrija trdna držati svoje pravice, da sama uredi državnopravni položaj obeb anektiranih pokrajin. Izjavil ie, da ne moreta varijanti med tekstom avstrijskega in ogrskega zakonskega načrta na nobeu način prejudicirati temu pravnemu kriteri u. Zaključil je, da je danes potrebna popolno sloga med vsemi činitelji ! javne oblasti, med krono, parlamentom io vlado. Vsled podelitTe ustave v Turčiji, je nadaljeval min. predsednik, je bilo potrebno, da je A.stro-Ogrska raztegnila svoje suvere-nitetne pravice na zasedeni pokrajini, in ako jima je hotela podelili ustavne pravice, je morala priti na čisto glede posestnega naslova. Sodo'očevala je bistveno pri tem tudi okolnost;, da je bilo vladi že dlje časa znano, da se je v Srbiji in Črnogori gojilo fantastično mnenje, da utegne Avstro-Ogrska v d* g ed-nem času končati svoje zasedanje. Srbiia je to geslo razširjala in poskušalo se je tudi provzročiti v Bo?:ci in Horcegoviai nemire. Vspričo veliko-arbske agitacije je biio treba storiti odločen korak, da se zavaru e pokrajinama bodočnost in da se izpodmakaejo tia agiticiji. Ministarski predsednik je omenil, da ni mogla Turčija potem, ko smo n2Š3 Čete umak-rli iz Saiidžska, nikakor dvomiti, da nimamo k^lr.h sovražnih načrtov. Z*l, daje del turškega javnega mnenja aneksijo, ki amo jo morali izvesti, primorani od okolnosti, krivo tolmačil ter pričel bojkot. Unanje ministerstvo meni, da pridejo vodilni turški državniki do prepričanja, da so interesi Tu~čiie najbolje zavarovani v sporazumu z Avotro Ogrsko. Ta sporazum bo za obe državi vspričo predstoječe konference velike vrednost'. Mi želimo, da se konferenca sestane. Edini pogoj za sestanek konferenca je, da pride glede nje naloge prej do popolne edinosti med velesilami. Ako se to zgodi, potem doseže konferenca svoj vspeh, kar bo tudi vplivalo na Srbijo in Črnogoro. Mi nočemo nobenega napasti, mi branimo le našo pravico. Zakonski načrti, o katerih se sedaj razpravlja, nimajo nikakega notranjega državnopravnoga pomena, marveč imajo samo zakonito konštatovati, da so sa z uveljavljanjem pragmatične sankcije suverene pravica raztegnile tudi na anektirani pokrajini. Minister je potem pojasnil temeljna načela deželne uitave, ki se io pripravlja za Bosno in Hercegovino, in ki sejo prilagodi posebnim razmeram obeh dežel. Skupna vlada iskreno želi, da se ta naloga reši v smislu, da se pri ustvarjanju teh ustanov upoštevajo resnične potrebe vseh narodov Avstrije. Avstrijska vlada bo pri urejevanju tega vprašanja znala v popolnem obsegu varovati svoj upliv. — Ministerski predsednik je branil upravo anektiranih pokrajin pred napadi posl. ^emca. Celo londonski listi so se o upravi pohvalno izrazili. Državnopravna vprLšanja med Avstrijo in Ogrsko, ki se tičejo utelešena obeh pokrajin, se urede v bodočnosti. Že princ Lich-ten^tein ie obširno opiial, da imamo mi vsaj prav tako pravico na soddočbo teh obeh dežel, kakor Ogrska. Toliko to- kolikor onostran.ki | zakonski načrt nam dajata zagotovila, ki jih je želeti, da ostane pravica Avstrije na so-določsvan e o obeh deželah v moči. Mcralično se te pravice temelie na obojestranskih žrtvah na krvi in blagu ter na kulturnem delu. [Pravno tr„melje avstrijske pravice 'najprej na beroliaski pogodbi ter na določbi ogrskega zakona iz lata 1880, po katerem se ima pravno razmerje zasedenih dežel urediti le z dovr* avstrijske ukonodsje. Konečno je m nist T-ki pred.edaik pro il, naj zbornici vspr* r.ujnost. da se čim prej zakonito odcl) - užavni čin od 5. oktobra. (Pohvala in pl spanje.) i'jol. Redlich se je izjavil za aneksijo. Reke. je. da ako noče Avstrija ohraniti svoje stališča kaker velesila, oziroma če hoče ostati i država, mora nositi posledice aneksije. Httra rešitev aneksijske predloge je neobhodno potrebna za ojačenie položaja skupne vlndne. Posl. Raonpr se boji, da bo v*led aneksije pravno razmerje B^sne do monarhije šs bolj zamotano. — Posl. gref Jarodlav Thun je v im^nu katoliško-narodne^a kluba pozdravil aneksijo ne le kakor katoliški Slovao, ampak tudi kakor Avstrijec. Rekel ja, da naj nastane sedai na jugu monarhije zavetje za vse one Slovane ki vidijo svojo eksistenco zavarovano le z veliko Avstrijo. — Posi. Zah^ad-nik je izjavi5, da nočejo češki agrarci v tem težkem času napravljati n: kaki h komplikacij, radi tega bodo gleoe nujnosti stali na stališču oblastih Slovanov Av^rije. — Posi. Massarjk smatra način izvedbe aneksi e za neopravičen in zgrešen in za kršenje pogodbe. — Na:o je bila razpra.a prekinjena in seja Zaključena. Prihodnja seja jutri. Otvoritev turškega parlamenta- CARIGRAD 17. Prebivalstvo je poslance na potu v parlament povsod ,zelo navdušeno pozdravljalo. CARIGRAD 17. Vsi poslaniki, odposlanci in diplomat'čni zastopniki so sa s svojimi dragomani zbrali v angleškem poslaništvu ter se in corpore z dekanom poslaniko«* baronom Marjchallom na čelu, spremljani od eskorte, podali na otvoritev parlamenta. Občinstvo je diplomate ponovno pozdravljalo. Mohamedanski vladarji ia verski načelnim iz vseh delov sveta so k otvoritvi parlamenta čestitali. CARIGRAD 17. Opoludne se je sultan, ki je bil v paradni uniformi, v četverouprežaem [vozu, v spremstvu prinčev, velikega vezirja in vojnega ministra ter sijajna suite, preko Pere odpeljal k otvoritvi parlamenta. Prcbi-: valstvo je sultana povsod živahno pozdravljalo. — CARIGRAD 17. (Ob 2. uri pop.) Pravkar naznanja prvih 101 Btrelov z razhČLih ■toček mesta in z vojnih ladi: otvoritev p^r-i lamenta, ki se je na slovesen način vršila po ! programu. CARIGRAD 17. Pred prihodom sultana so se povabljenci zbrali v parlamentu in sicer vsi v paradni uniformi, poslanci pa v civilni obleki. Čete pred parlamentom so Lka-! 2ale sultanu vojaške časti. Ministri so pozra-I vili sultana in spremiii njega in prince v j parlament. Ko se je pojavil sultan, no vsi {ostati. Sultan je nekoliko čađa molče mot-il ! zbornico, ki je b la povsem mirna. Sultan ie bil videti močno ganjen. Potem je prri sultanov tajnik stopil na tribuno in prečita! pre-stoloi govor, ki ao ga sultan in poslanci stoie poslušali. Ko je bil prestolni govor pre-čitan, je sultan s tihim glasom pezdravil poslance ter se nato podal v saloa, kjer ->6 vsprejel duhovne dostojanstvenike. Mej tem je prišel v dipomatiko ložo viši dvornik Galib in je v imenu sultana pozdravil diplomatski zbor. Zatem je sultan s sličnim ceremonije-lom kakor ob prihodu zapustil parlament. Takoj po presčolnem govoru so liberalni poslanci izrazili svoje nezadovoljstvo in začudenje, da ni 3ultan, kakor so današnji turški Ii«ti poročali, vnovič prisegrl n* ustavo, in ao se branili priseči. — V kuloarjih je nastal vs'ed tega neki nemir. tVeČ poslancev ";e obstopilo velikega vezirja in zahtevalo pojasnila. Med poslanci je 60 duhovnik j/ in šest častnikov. — Zaupno se govori, da ni minister za vnanje stvari vedel za vsebino pre-stolnega govora, kar sa je živahno tolmačilo. Občinski socijalizem. ii. Absurdnost take emancipacije oi kumu-nainih dobrot leži na dlani. Nikomur ne prihaja zato kaj takega na misel : ravno na-sprotao. Vedno več zahtevamo od občin, da posvečajo svojo pozornost javnemu b:agru. Vsak dau prinaša komunam nov:h nalog. V kratkih potezah se nočemo dotakniti nekaterih glavnih panog občinske socijalizacije. — Eao prvih vprašanj — ozirati sa hočemo samo na novi čas — je bila razsvetljava ulic in nodobmh javnih prostorov s pomočjo plina. Prvo piinovo razsvetljavo so dobili Angleži leta 1810. Pred sedemde-e.irm leti so se razkropili angleški kapitalisti po kontinentu in pričeli so oskrbovati razna evrooska mesta _ PODLISTEK. Prva ljubezen. Povest Ivana Sjergjejeviča Turgjenjeva. Iz ruščine prevel dr. G. G. Koraki so šli naravnost proti meni — pripognil sem se, stegnil sem se jim nasproti... pokazal se je moz... moj Bog! To je bil moj oče. Spoznal sem ga takoj, akoravno je bil zagrnjen v temen plašč ter imel klobuk potisnjen v obraz. Po prstih je šel mimo. Ni me zapazil, akoravno me ni nič skrivalo, toda jaz sem se bil tako skrčil in sem tako bil zlezel v klopčič, da sem se takorekoč izenačil se zemljo. Ljubosumni, na umor pripravljeni Otelio se je nenadoma spremenil v šo-larčka. Tako sem se bil prestrašil radi nepričakovanega pojavljenja očeta, da na prvi mah cel6 nisem zapazil, odkod je prišel in kam je izginil. Se le potem sem se vzravnaval ter pomislil: „zakaj neki hodi oče po noči po vrtu/ — ko je zopet vse okrog utihnilo. Samega strahu sem spustil nož na travo, in niti iskati ga nisem utegnil: zelo sem se sramoval. Hipoma sem se streznil. Vračaje se domov, sem vse eno šel k svoji klopici pod bez-govim grmom ter pogledal na okence Zji-najidine spalnice. Male, nekoliko izbočene šipe okenca so motno šinjele pri slabem svitu, ki je padal z nočnega neba. Naenkrat — seje jela njih barva spreminjati... Za njimi — videl sem to, videl sem razločno — se je previdno in mirno spustila doli belkasta zavesa, se je spustila doli do okenske deske — in je tako tudi ostala nepremično. — Kaj neki je to? sem spregovoril na glas, skoraj nehote, ko sem se zopet nahajal v svoji sobi. Sanje, naključje, ali... Sumnje, ki so mi na enkrat šinile v glavo, so bile tako nove in .čudne, da si nisem niti upal udajati se jim. XVIII. Zjutraj sem vstal z glavobolom. Včerajšnje razburjenje je izginilo. Xa njegovo mesto so stopili težki dvomi in neka otož-nost, ki je nikdar prej nisem občutil — ravno tako kakor da bi nekaj v meni umiralo. — Kaj gledate tako kakor kunec, ki so mu izvadili polovico možgan, mi je rekel Lusin, ko me je srečal. Pri zajutrku sem skrivaj pogledoval sedaj na očeta sedaj na mater: on je bil miren, kakor po navadi; ona se je, kakor po navadi, tajno razburjala. Čakal sem, me-li oče ne nagovori prijazno, kakor je bila pri njem včasih navada... ali on me ni po-laskal niti s svojo vsakdanjo hladno prijaznostjo. Povedati vse Zjinajidi? sem si mislil... Saj je tako in tako vse eno — mej nama je vse končano. — Odpravil sem se k njej, toda ne le, da ji nisem ničesar pripovedoval — se mi ni niti posrečilo razgovarjati se žnjo, kakor bi bil hotel. K kneginji je prišel na počitnice iz Petrograda njen lastni sin, kadet dvanajstih let: Zjinajida mi je takoj izročila svojega brata. — Evo vam, je rekla, moj mili Valudja — (prvikrat me je tako nazivala) tovariša. Tudi on se imenuje Va-lodja, prosim vas, da ga ljubite; divjaček je še, toda dobro srce ima. Pokažite mu Njeskučno, sprehajajte se žnjim, vzemite ga pod svoje pokroviteljstvo. Kaj ne, da to storite ? Tudi vi ste tako dobri! Prijazno je položila obe roki na moja ramena, a jaz sem se ves zmešal. Prihod tega dečka je spremenil mene samega v dečka. Molče sem gledal na kadeta, ki je tudi molčć zijal va-me. Zjinajida se je za- smejala ter naju trknila enega ob dru-zega. „Objamita se vendar, otroka Objela sva se. — Hočete, da vas povedem v vrt i sem vprašal kadeta. — Izvolite, je odgovoril s hripavim, pristno kadetskim glasom. Zjinajida se je zopet jela smejati . .. utegnil sem opaziti, da še nikdar ni imela na obrazu tako dražestne barve. Jaz in kadet sva se odpravila. V našem vrtu je stala stara gu-galica. Posadil sem ga na tenko deščico in ga začel gugati. Sedel je nepremična v svoji novi uniformi iz debelega sukna, s širokimi zlatimi bordami ter se je krepko držal za vrvi. — Odpnite vendar svoj ovratnik, sem mu rekel. — Nič ne de, mi smo vajeni, je spregovoril in se odkašljal. Bil je podoben svoji sestri; posebno oči so spominjale na njo. Meni je bilo deloma prijetno biti mu poslužnim, a istočasno je grizla moje srce vedno ista bolestna otož-nost. Sedaj sem že zares otrok, sem mislil sam pri sebi — a včeraj ... Spomnil sem se, kje sem prejšnjo noč zgubil nožič in poiskal sem ga. Kadet si ga je izprosil od mene, izrul je debelo steblo luštreka. izrezal iz njega piščalko ter jel piskati. Otelio je tudi nekoliko zapiskal. (Dalje.) Siian II »EDINOSTc Stv. 349 V ^ratu, dne 18. decembra 1908 s svojo moderno lučjo. Ali občine eo uvidele! k&j kmalu, da je mnogo primerneje, če one same prevzamejo plinarne v svoje roke, ker gre pri tem čisti dobiček v občinsko blagajno mesto v žep kapitalistov. Ta prebitek more vpcrabiti občina na drugem mestu za splošno koristne naprave. Občine so pričele odkupovati podjetja od zasebnikov in jib opravljala na lastni račun z lestn^m osobjem. Ravno tako je s cestnimi železnicami. Na Dunaju ie pokupila sedaj občina tudi omnibuse; električna železnica je že davno n;ena naprava. V Berolinu so n. pr. pocestne železnice še danes last neke [zasebne družbe. Med to koncesijonirano družbo ter občino se vrše neprestani prepiri in konflikti, tako, da ne mine dolgo in berolinska občina bo mogla pokupiti vse koncesije. Največjo korist ima od take „socijalizacije* seve prebivalstvo, kajti v tem Ježi izhodišče vsega občinskega socijalizma : zaseben podjetnik gleda v prvi vrsti za svojo korist; občina se ozira v prvi vrsti na korist občinstva. Mnogo važne e, nego razna prometna vprašanja, pa so ona, ki stoje v neposreini zvezi z našim blagrom t, j. z našim zdravjem. Moderna znanost, pred vsem nepričakovani razvoj naravoslovja, na katerem sloni tudi vsa medicina, je našla tekom časa popolnoma nove izvore človeškim boleznim, V prejšnjih časih se živemu krstu ni sanjalo, odkod in zakaj razne bolezni ? ! Zato je bilo tud' nemožno vspešno braniti se proti njim. Danes poznamo mnogo okuževalnib bacil in podobnih mikroskopičnih organizmov, ki škodujejo našemu telesu, poznamo njihov izvor, vemo, kdaj in pod katerimi okolnostmi se razširjajo in zato nam je v veliko večji meri možno bojevati se proti njih Škodljivemu vplivu, nego so mogli to naši pradedje. Pitna voda prihaja pri tem gotovo v po-štev v jako odlični meri. Njena napeljava je malodane v vsej Evropi danes občinska stvar; le na Angleškem obstojajo razne zasebne družbe s svojimi vodovodnimi napravami. Celo londonska občina, v kateri prebiva okolu sedem milijonov duš, nima komunalnega vodovoda. Ali Anglija je Eldorado individualističnega gospodarskega principa; toda že letos so prišli zastopniki angleških občin v Nemčijo na znanstveno potovanje,, da uvedejo potem tudi v svoji domovini razne naprave, ki so danes v Evropi že nekak občinski monopol. Veleizdaja v Dolini. Župan in deželni poslanec Pangerc, naduči-telj Bunc. učitelja Urbančič in Venturini, tajnik Sancin in novinar Munih obdolženi veleizdaje. Čitatelji „Edinosti"4 se gotovo še spominjajo na razne dopise, ki smo jih objavili v „E Hlosti* pod naslovom „Rauchov režim" v Bolj uncu in v katerih smo navajali razne ovadbf, ki jih je nspravil orožniski straž-mo'ster Mučič proti našim možem v Dolini in Boijuncu. A vse ovadbe so šle v zrak. Mislili bi ei bili, da se Mučič slednjič vendar naveliča kovati vedno nove ovadbe. A mej tem, ko so se naši možje v Dolini pripravljali na dostojno proslavo cesarjevega jubileja, je strsžmojster Mučič tuhtal in tuhtal, kako bi spravil naše dolinske prvake za jubilej — v ]ečo. Dce 23. nov. t. 1. je stražmojster v Boijuncu pod št. 37 podal na državno pravd-ništvo v Trstu reservatno ovadbo, v kateri obdolžuje: Josipa Pangerca, župaca in deželnega poslanca, Alojzija Bunca, nadučitelja, Antona Urbančiča in Edvarda Venturinija učittlja, Antona Pavel Sancina, občinskega ta nika ter Andreja Muniha, novinarja, hudodelstva po § 67 k. z., (veleizdaja potom špiionaže). V Bvoji ovadbi navaja, da je slednje-imenovani imel do leta 1907 trgovino nekje na Koroškem, a propadel, ter prišel v Dolino, ostal nekaj časa v Dolini, potem odpotoval, a se čez nekaj časa zopet povrnil. Tako se je večkrat zgodilo. Ko biva v Dolini, dela tu pa tam kak dan kakor pisar pri županstvu, kjer ima dnevnico 2 kron. Ker kakor propal trgovec nima imetja, a njegovi dohodki, ki jih dobiva od občine Dolina, gotovo ne zadoščajo za pokritje t roško v potovanja, je jasno, da dobiva Munih sredstva za pokrivanje troškov potovanja iz kakega sumljivega vira, kateri ima svoj izvor seveda v — Belemgradu !! Na podlagi tega je Mučič izvajal dalje cel „Schauderroman" o špijonaži, ki jo vodi Munih — v škodo Avstriji, potujoč po Dalmaciji, Bosni in Hercegovini itd. In ker so Pangerc in drugovi Munihovi prijatelji, je jasno, da so tudi oni sokrivi — veleizdaje! Na podlagi te Mučičeve ovadbe, o kateri je težko reči, ali je bolj neumna ali bolj hudobna, zahtevalo je državno pravdni-štvo od svetovalstvene zbornice deželne sod-nije uvedbo preiskave po §§ 8. in 67 k. z. in odreditev preiskovalnega zapora proti vsem imenovanim. j Svetovalstvena zbornica je v tajni seji dne 27. novembra t. L Odbila zahtevo državnega pravdništva ter sklenila, da se o b u • stavi vsako daljno postopanje. Ker pa je med tem Mučič podal dne 28. m. m. t. L novo ovadbo, v kateri je navedel k prejšnjim nova „dejstva", ki bi delale vso Čast kakemu Šerlok-Holmesu, «e je državno pravdništvo pritožilo proti sklepu svetovalstvene zbornice na višo deželno sodnijo. Ka- j ženski senat više deželne sodnije je ▼ eeii dne 3. t. m. odbil pritožbo glede Pangerca, Bunca, Urbančiča, Venturin?ja in Sancina, a ugodil zahtevi glede uvedenja kazenske preiskave in odreditev preiskovalnega zapora radi hudodelstva po §§ 8. in 67. k. z. proti Munihu, kateri je bil dne 12. t m. aretiran in odveden v zapore deželne sodnije v Trstu, kjer ga je preiskovalni sodnik enkrat zaslišal, a po treh dneh je bil Munih izpuščen na svobodo. S tem bi bila torej ta „veleizdajska" afera v Dolini rešena za sodnijo. Ni pa rešena za nas in našo javnost. Ne smemo pozabiti, da je manjkalo le za las, da niso bili odvedeni v zapor poleg g. Muni h a, ki je samec, tudi glavarji petero družin. To vse radi — recimo tako — osebnega razpoloženja jednega orožniškega straž-mojstra. In v tem slučaju bi se vsa ta — zopet ne vemo, kako bi rekli, da ne pridemo v konflikt z g. cenzorjem — zasno-. vana tragikomedija gotovo ne bila rešila v ' treh dneh. Neki francoski pisatelj je pisal, da bi, ko bi njega obdolžili da je ukradel cerkev „Notre dame" v Parizu, takoj pobegnil. Ta mož je gotovo že sam poskusil vse nauke kazenske preiskave in preiskovalnega zapora. Odrezan od vsake zveze z vnanjim svetom, izmučen od preiskovalnega postopanja, pobit na duhu, se tak človek prav lahko zapleta v kaka protislovja. Sum je ta. Vrše &e zasliševanja brez konca in kraja in preiskava se zavlačuje na mesece in mesece. In če je tak obdolženec poleg tega še rodbinski oče, ki ga tareta skrb za družino in strah za ekzistenco ? 1 Ko bi bil puščen na svobodo, uničena bi mu bila ekzistenca, uničeno blagostanje in sreča rodbine. — Groza nas obhaja ob misli, daje bila v našem slučaj n nevarnost, da bo uničenih petero družin in štiriinštirideset ljudi! Med temi 34 nedolžnih otrok! In to vse radi jedne same ninajmanje utemeljene ovadbe enega orožniškega straž-mojstra!! Ali smo res že tako daleč, da se sme tak funkcijonar igrati z ekzistencami državljanov, s srečo in blagostanjem družin ? !! Ali ni nikogar, ki bi poklical take ljudi na odgovor ? Ta najnovejša „veleizdajniška afera" je sicer končana — kakor smo rekli — za sodnijo, a ni končana za nas. Skrbeli bomo, da bo šumelo in ropotalo tako, da bodo Mučiči enkrat za vselej onemogočeni. Kajti gorje Avstriji, ako bi bilo komur-ai-bodi dovoljeno — reševati jo s takim sti-kanjem po — „veleizdajalcih" I Hrvatska. [ Dne 16. t. m. so se vršile v Karlovcu j občinske volitve za prvi volilni razred. Proti ! koalicijski listi so g'asovali pristaši bivšega i župana Banjavčića (Rauchovca) s frankovci i in vsem vladnim oblastnim aparatom. Za to listo je moralo glasovati vse uradništvo, ki je i je R^iich stavil na razpolago dr. Banjavčiću i in Frankovcem. Tako je od 12 za&topnikov i bilo izvoljenih 7 pristašev Banjavčića in' Frankovcev, 1 ko&liranec, a četvorica so brez baree. — Včeraj je volil drugi razred. DOGODKI NA BALKANU. Zadaje vesti z?ene nekoliko pomirljiveje ; in je nekoliko nade, da ne pride do krvavih zapietljaje-. Do tega preobrata pa je prišlo, ker je začela Avstro-Ogrska odjenjavati in se izjavlja pripravljeno za pogajanja. Odgovor ruske vlade na zadnjo avstro-ogrsko noto je baje povoljen. Angleški list „Morning post" poživlja j Avstro-Ogrsko, naj stori korake, s katerimi I dokaže Srbiji in Črnigori, da nima nikakih namenov, naperjenih proti njuni neodvisnosti in da si želi mirnih odnošajev do teh dveh dežel. In če bi Avstrija dokazala to tudi s koncesijami, ali celo s t eri to- 1 rijalnimi koncesijami, bi bil tak 1 rezultat vreden mnogih stirjaških milj ska- ' lovja ob „Avstrijskem obrežju" ali pa na južni meji Bosne in Hercegovine. Konferenci, ki se gotovo Ba&tane po dosegi sporazumljenja med Avstro-Ogrsko in Turčijo, bo naloga, da vspostavi financijelno nezavisnost Turčije. Še določneje in jasneje govori za mirno pobotaDje neki članek v rVossiscbe Zeitung", ki zagotovlja, da Avstro-Ogrska misli ugoditi zahtevi Rusijepo kompenzacijah Srbiji in Črnigoru Srbsko-bosanska meja cb Drini naj se uredi v smislu želja Srbije in Črnegore. Tudi meja Hercegovine naj bi se nekoliko rektificirala. Tako bi imela tudi Avstro-Ogrska večo defenzivno varnost od Bvoje dalmatinske meje. To so vsekako znaki nekega pomirjenja in zboljšanja nad do mirne rešitve vprašanja aneksije Bosne in Hercegovine. Pa tudi v včerajšnjem govoru mioisterskega predsednika v {avstrijski zbornici na tozadevne interpelacije (glej brzojavno poročilo) je videti namen pomirljivega vplivanja. Naglašal je, da navskrižja niso tolika, da bi se ne dala poravnati. Torej preobrat na bolje, a to brez dvoma vsled dejstva, ker ae avstrijska diplomacija kaže pripravljeno, spremeniti svoje dosedanje neodjenljivo nastopanje nasproti Srbiji in Črnigori. Vsak človeko- in miroljub mora le želeti, da bi ta revidirana direktiva naše diplomacije bila iskrena in trajna. Da ni j prišlo do tega, bili bi krvavi dogodki neizogibni, ker omenjeni pojavi od angleške in ruske strani ne dopuščajo dvoma, da se Anglija in Busija zavzemljeta za primerne kompenzacije Srbiji in Črnigori v prilog. A bi-li naša država mogla računati na mirno nevtra-liteto Francije, Italije in Turčije ? — Po evropski konstelaciji, kakor je navstala v : zadnjih časih, je menda to izključeno. Na Avstro-Ogrski bi vsekako bremenila velikanska odgovornost. SRBIJA. Beligrad 17. Predsednik skupščine Ljuba Jovanović je poslal predsedniku turškega parlamenta brzojavno čestitko. Spomenik Katagjorju. V ponedeljek so v Belemgradu položili temeljni kamen za spomenik črnem? Jurju, dedu današnjega kralja Petra. Pri polaganju temeljnega kamena so bili navzoči kralj Peter, predstolonaslednik, ministri in drugi dostojanstveniki Srbska skupščina. Srbska skupščina se se&tane 21. t. m. Do tega časa se ima rešiti vprašanje, da-li ostane še nadalje na krmilu VelimiroviĆG* kabinet. ČRNAGORA. (v e t i n j e 17. Črnogorska skupščina- je .pričela svoje delovanje. Rusija. Rusija je pri reški torpedni tvornici naročila deset torpedov. Te dni je prispel v Petrograd zastopnik tvornice grcf Hoyoa, da se pogaja o nadaljnih naročilih. Drobne politične vesti. Nova katoliška škofija. Med avstrijsko vlado in rimsko kurijo se vršijo pogajanja radi ustanovitve nove katoliške škofije za katolike v Bukovini, s sedežem v Černovicah. Pogajanja so baje skoraj dovršena in naučno ministerstvo predloži baje 7 kratkem tozadevni zakonski načrt državnem zboru, __ Dnevne vesti. t Vfšega sodišča predseanik Karol vitez Defacis. Danes, v četrtek zjutraj umrl je po kratki bolezni predsednik primorskega višjega deželnega sodišča Karol vitez Dčfacis. Pokojnik rodil se je dne 15. oktobra 1852 v Trstu. Njegov pokojni oče Jožef vitez Defacis je bil svoječasno predsednik višjega deželnega sodišča v Trstu, njegova mati, Matilda roj. Bischof še živi. Karol vitez DefaciB UBtopil je 8. oktobra 1874 kot pravni praktikant v sodnijsko službo. Leta 1878 je bil imenovan sodnim pristavom v Tolminu ter leta 1881 premeščen v Gorico.; Leta 1885 je bil imenovan namestnikom državnega pravdnika v Trstu; Leta 1892 je psstal svetnik deželnega sodniie istotam. Štiri leta pozneje je bil imenovan državnim pravd-nikom v Trstu, a na tem mestu ni 03tal niti leto dni, kajti že 11. septembra 1897 je bil poklican v Gorico kakor predsednik tamošnje okrožne sodnije. Leta 1898- mu je bil podeljen naslov in znač3j dvornega svetnika. Ko je bila končana no^a jusiična palača v Gorici podelil mu je cesar komturai križec Fran-Jožefovega reda. — Dne 13. novembra 1906 je bil imenovan predsednikom deželne sodniie v Trstu in letos dne 8. oktobra, postal je predsednik višje deželne sodnije tukaj kakor naslednik dr. Gertscber-ja. Pokojnik je bil obče spoštovan in priljubljen kakor človek in sodnik, kajti bil je v vsakem oziru pravičen in objektiven. V pomoč Trstu. Kakor smo bili javili v nedeljski številki, se je predstavila minister-skemu predsedniku baronu Bienerthu deputacija, sestoječav iz poslancev dra. Rybu*a, prof. ilandića, Štrekelja in Spadaro, v katerem imenu je posl. dr. Ril^tf opozoril ministra na gospodarsko krizo, pod katero trpi naše mesto in je prosil naj se v ublaženje te krize izvedejo vsaj tista dela, za katera so krediti že postavljeni v proračun. Ta korak naših poslancev je že prinesel vsaj delen vspeh. Vlada je namreč minolega poaedelika predložila zbornici poslancev zakonski načrt za predajo sedanjega uradnega poslopja pomorske vlade. To je prvi korak k gradnji novega poslopja. To je sicer Še malo, a nekaj je vendar. Volitve v zavarovalnico proti nezgodam. Kakor smo že včeraj poročali, so naši kandidatje prodrli v obeh skupinah 6. kategorije. Zadobili smo torej dva nova zastopnika v predstojništvu tega zavoda. Kajti vse tri kategorije, v katerih se je takrat volilo, bo bile d? sedaj zastopane po Italijanih. Z vspebom smemo biti zadovoljni, ker v ostalih dveh kategorijah nismo mogli pričakovati zmage za takrat. Ero nekaj podatkov o teh volitvah : V prvi kategoriji v skupini delodajalcev so dobili italijanski kandidatje 523 glasov, a naši 99; v skupini delavcev socijalistični kandidatje 2476, naši na 537 (a ne 427, kakor javlja „Lavoratore")« V dragi kategoriji v skupini delodajalcev bo imeli italijanski kandidatje 204 glasov, a naši 24 ; v skupim delavcev so socijalisti dobili 7628 glasov. V tej skupini je sicer komisija izkazala le 196 glasov za kandidate narodnega volilnega odbora; v resnic1 pa smo mi zbrali 4943 glasov. Zmagali smo namreč v arzenalu v Puli s 4011 glasov, v plavžih pod Skednjem s 617 glasov, v zavodu „metalurgicau pri Skednju s 119 glasovi. Vsi ti glasovi pa nam niso šteti. Poveljstvo puljskega arzenala je poslalo glasovnico brez svojega podpisa ter je bila ista od komisije zato uničena. Glasovnica iz plavžev je bila izpolnjeea z imeni zaupnikov namesto z imeni kandidatov. A ona iz „meta-lurgice" ni dospela, ali pa je bila izpolnjena z imeni socialističnih kandidatov. Kakor se vidi, bi ne bili takrat še zmagali v tej kategoriji, če tudi bi ne bilo ni kakega pogreška ali prevare. Aii zbrali smo lepo število glasov in ako se nam posreči zmagati še v kakem večem obratu — kakor n. pr. v Llojdovem arzenalu. ali v tehničnem zavodu — se smemo nadejati, da prodremo tudi v tej kategoriji. Dočim moramo čestitati našim pulj-skim delavcem na sijajnem vspehu, ne moremo se vzdržati graje proti poveljstvu arzenala, ki je glasovnico s 4011 glasovi poslalo na komisijo brez svojega podpisa in s tem obospešilo to zmago v korist socijali&tov. Tudi v 6. kategoriji smo imeli več delavskih glasov, nego jih je izkazanih. Vodstvo vevške papirnice je namreč glasovnico s 641 glasovi za naše kandidate poslalo komisiji brez podpisa zaupnega delavca, radi česar je bila glasovnica uničena od komisije. Ne moremo si misliti, da bi vodstvo ne znalo, da mora biti glasovnica podpisana tudi od zaupnika delavcev; saj izhaja to jasno iz glasovnice same. Iz okolnosti, da se je vodstvo branilo izročiti glasovnico delavcem in ker je že prej bilo odposlalo drugo istotako neveljavno glasovnico brez pravilne volitve, ememo sklepati, da je vodstvo papirnice to pogreško napravilo navlašč. Ogoljufani smo bili, kakor je iz gornjega razvidno, za nad &COO glasov in vkljub temu se „Lavoratore" pritožuje proti nepravilnostim v našo korist! I! Z vspehom volitev pa smemo biti vsejedno zadovoljni, ker se kaže v istem lep napredek. Oe bodo na prihodnjih volitvah toliko na^i delodajalci kolikor delavci vršili svojo dolžnost, je gotovo, da si prej ali slej priborimo v tem zavoda ono veljavo in oni vpliv, ki nam tiče po naSem številu. Promocija- Na vseučilišču v Gradcu bo v soboto 19. t. m. g. L o v r o S c a 1 i e r iz Pule, odvetniški kandidat pri g. dr. M. La-ginji promoviran doktorjem pra a. Čestitamo! Kako S3 pačijo brzojavke! Nekdo je prejel dne 14. t, m. ob 5. uri 30 min. nastopno brzojavko: „Položim iz 1 j uhelj a n o i popodona nas bra tu. Kdor razreši to kolobocijo, dobi groš. S takimi brzojavkami, za katere se mora pošteno plačevati predpisano pristojbino, postaja namen brzojava iluzoričen. Oe brzo-javljam, je predmet gotovo nujen, a kai basne, če pa eni, ki mu je brzojavka namenjena, ne ve, kaj hočem! In taki si ičaji se dogajajo dan na dan, seveda le — s slovenskimi brzojavkami. Te vrstica zaključujemo z znen m ceterum censeo:. prvi pogoj za javnega funkcionarja, ki ima pDsredovati, med uradom in stranko je, da uradnik pozna jezik stranke ! Naša poštna in brzojavna uprava je seveda trdovratno na d:u*em stališču. I a to jo kar..kterizuje. Po^led ce pa mora nositi slovenska javnost in ne uradnik, ki nima kvalifikacije za svojo službo. Prvi akadansični ples ! Gotovo se \3ak slovenski inteligent zaveda, kakšne važnosti so za ljudsko izobrazbo knjižnice. Lepi vspehi, ki so se pokazali pri dragih narodih na tem pol.u, 80 privedli Slovence, posebno pa aka.-demično mladino do tega, da so začeli po vsej Sloveniji ustanovljati knjižnice za priprosto ljudetvo. In glej ! vspeh ni izostal! Tudi tržiški akademiki, organizovani v akać. fer. društvu „Balkan*, streme za enakim ciljem in osnovali so z velikimi žrtvami v dobi enega leta pet ljudskih knjižnic s skupno 600 knjigami, Da bo pa ta akcija napredovala in da dobi večji obseg, treba je večih zneskov, nego so bili do sedaj. Zato je sklenilo društvo „Balkan", da priredi 9. januarja 1909 svoj prvi akademični ples, čegar čisti dobiček je namenjen ravno ljudskim knjižnicam v Trstu in okolici. Dolžnost vsakega naobra-ženca je torej, da pra? gotovo poseti to prireditev, ki bo lahko rečeno, ena najlepših v bodočem letu. Tržaški akademiki vabi;o torej najuljudneje na veliki akademični Ples In upajo, da njihov klic ne bo zaman. Nabiranje krajepisnih imen. — Zbirka krajepisnih imen so v poslednjem času (od avgusta do decembra) Matici ^ovenski poslali : gdč. Albina Ruoovc, učiteljica, g. b r. Vrečko nadučitelj, g. le« Kaftauc, uč. vodja, (s Štajerskega) g- učitelj Ant. Conary, (s Koroškega). Po g- Pr0*« -^aiavcu so zbirke izročili gg. dijaki I. gimnazije ljubljanske : Anton Anžič, Iv. Filipič, Fr. Citi, Fr. Jur-man, Grabr. Petrič, Maks S^nonik, Jos. Stare, Fr. Sušnik, Ign. Žganjar; po. pret. "We»s«?riu pa gg. dijaki II. gimnazije ljubljanske : Iv. Bole. Fr. Drašler, Fr. Gabrovšek, Fr. Go'jar, Al. Grum. Anton Koder, Iv. Matičič. Fr. Maršič, P. Modic, Fr. Wohinz, Dom. Zvonkelj; in pa g. prot. Grafenauerju : Andr. Lah (s kranjske gimnazije). Bodi vsem od „ifuice Slovenske" izrečena iskrena zahvala za trud, ki so ga žrtvonli za njene znanstvene namene. Ob tej priliki se obrača oddsek za nabiranje krajepisnih imen do V Trsio, dne 18. decembra 1303 * EDIN OST * Sw. 349 Stran III vseh onih goapodov, ki so obljubili zbirke, z uljudno prošnjo, naj jih izroCijo čim prej bo možno. Tržaška mala kronika. Velika tatvina olja na škodo tvrdke Segre. — Krivci aretirani. Vsled anonimnih pisem, ki so prihajale policiji, je ta obvestila tvrdko Segre, ki ima veliko zalogo olja v ulici degli Artisti, naj opazuje, kajti ukradena je bila postopno iz zaloge velika množina olja. Včeraj je g. Segre, ki je že več dni opazoval, da bi zalotil uzmoviče, videl priti iz zaloge nekega pometača, ki je navadno nosil smeti iz zaloge. V rokah je imel škropilnico in je skušal naglo iti mimo. G. Segie ga je pa prijel in ga vprašal: Kaj imate v škropilnici? — Nič... Mačko, gospod, je odvrnil pometač in zarudel. G. Segre je pa hotel videti, kaj da je v škropilnici in glej 1 bila je polna — olja ! Poklical je hitro redarja in dal odvesti pometača na policijo. Tu je izjavil, da se imenuje Giambattista Borghese. Izpovedal je, da je napravil ta .. . manever vsaj dvanajstkrat. Škropilnica drži pa 13 litrov. Vsled nadaljnih poizvedovanj je bil aretiran tudi podskladnik tvrdke Domenico Tas-san, ki je baje izročeval olje Borghesu. Potem je bil aretiran tudi ravnatelj prodajalnice J. Pira, v ulici Riborgo 24, Francesco Grat-toni. Ta poiltdnji je kupoval ukradeno olje in ga plačeval pod ceno. Borghese in Tassan sta priznala svojo krivdo, dočim Gattoni taji, da bi bil vedel, da je bilo olje, ki ga je on kupoval ukradeno. Vsi trije pravijo, da je bilo vsega ukradenega olja le 12 — škopilnic. Segre pa meni, da mora biti škoda mnogo veča. Baje bo aretiranih še nekoliko oseb. Policija pridno poizveduje. Nadebuden sin. Neka v ulici del Pozzo št. 5 stanujoča gospa Magdalena R. je ovadila policiji, da se njen 18 letni sin Ivan, ključavničar, cd 11. t. m. ni se več povrnil domov. Mati meni, da je pobegnil z 18. letno od svojega moža ločeno ženo Terezijo F. Aretacija. 22-letni, v ulici Panfilo Ca-staMi št, 11 stanujoči Viktor Solito, je živel TŽe kake tri mesece kot gospodar neke prostitutke v ulici Aitana. Predsinočnjem jo je grdo pretepel in ji grozil z nožem tako, da to morali pozvati stražnika, ki ga je aretiral. Pretep. V gostilnah zavre kri. O tem se je prepričd tudi pri gradnji telelonike črte v Polo zaposleni dninar Jožef Cott'jl, ki se je včeraj v neki gostilni v Boljuncu spri z 35 Janezom ZailVet. Slednjič je svojega nasprotnik« ranil z nožem na večih mestih vratu. CoHila so pripeljali v bolnico, Zaftret pa jo je popihal. Koledar in vreme. Dane? : Pričak. poroda M. D. — Jutri: Nemezij muč. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -f- 11'š Cels. — Vrem6 včeraj deževno. Vremenska napoved za Primorsko : Oblačno s padavinami. Hladni vetrovi. Temperatura hladna. Društvene vestL Odbor za „VeKki Cirl-Metodijev ples4* slo^snake omladine v Trstu vabi vse, ki mislijo letos sodelovati, da se vdeleže danes zvečer ob 7. uri v kavarni rBalkan"' prve seje. Ker je na dievnem redu volitev Ifctošireg.i odbora bo vaeležba gotovo velika ! Podružnica družbe sv. C. in M. na Greti priredi v nedeljo dne 20. t. m. svojo vsakoletno „Božičnicu" v dvorani „Rojen ski ga konsumrega društva" otrokom društvenega otroškega vrtca v Rojanu. Začetek točno ob 5. uri pop. Kakor vsako leto priredi ženska podruž niča družbe sv. Cirila in Metodija tudi letos, I* o ž i č d i c o, katera bode v nedeljo dno 20 t. m. ob 3. uri popoludne v veliki dvorani „Narodnega doma". Sodelujejo ctroci iz rojanskega. rocohkega in svetoivanskega vitca ter iz prijaznosti ludi cenj. obitelj Dežnimi. Na vsporedu so razne deklamacije, pnzorčki i. dr. Vstopnina je jako nizka (40 vin.) zato tem potom vabimo vse gospe-mame da pripeljejo tudi svojo malo deco ter s tem pripomorejo svojim malim do lepe zabave kakor tudi prekoristni družbi do materij alnega vspeha. Kolesarji! V nedeljo dne 20. t. m. priredi naše društvo peš-izlet v Nabrežino, da obiščemo člene našega tam-kajšnega oddelka in se skupno par uric veselimo v prijetni družbi. Zbirališče : Kavarna „Commercio". Odhod točno ob 1. in pol uri pop. Na ta izlet so vabljeni vsi členi in prijatelji društva. Priti v navadni (promenadni) obleki. Kolesarski „Zdravo!" Predsedništvo. NB. V slučaju slabega vremena se prenese i/let na prihodnjo nedeljo dne 27. t. m. Čitalnica pri sv. Jakobu prosi p. n. pevce in pevke, naj zahajajo redno k pevskim vajam, ki se trše vsaki torek in petek točno ob 8 in p»l zvečer; ker bo treba v kratkem nastopiti. Sprejemajo se nove pevke in pevce. Objednem se naznanja, da se vrši zanaprej pouk v teoriji redno vsaki ponedeljek. Učitelj g. M. Pfctrovec. V to šolo se vsprejmejo tudi pevce in pevke druzih društev. „Božičnico" priredi dne 24. t. m. „Čitalnica" pri sv. Jakobu v društvenih prostorih. Darila za božično dre»o se hvaležno sprejemajo v Čitalnici in pri R. Cotiču ulica Molin piccolo 8. Planinski ples. Osrednji cdbor Sloveni skega planinskega društva v Ljubljani prired-dne 1. svečana 1909 zopet svoj planinski ples, ki je valed svoje izvirnosti in nepri- j siljene zabave tako priljubljen postal. Prireditev se bo vršila po vseh prostorih „Narod. domaa, da bo dovolj prostora za vse obiske- • valce. Velikanske priprave obetajo mnogo i presenečenja in pričakujejo obilo obiska. — { Podrobnosti se objavijo polagoma. __ Odbor. Tržaška gledališča: VERDI. Kakor smo včeraj poročali, se je otvori letošnja sezona v gledališču „Vtr3i* s znamenito Wagnerjevo opero „Mojstri - pevci Noriroberški", ki spada med najboljše njegove umotvore. Lahko rečemo, da je značilno, da se je otvorila s to opero sezona, v kateri se predstavi tudi Strausova „Salome". Wagoer namreč napada v tej operi z ojstro satiro svoje nasprotnike in sploh staro opero, ki je do sedaj kraljevala na vseh odrih. ■ Moči so izborne, kakor si jih pač lahko H mislimo v gledališšu „Verdi". j ^ Opera se danes ponovi. VERDI. Danes odmor. FENICE. Nocoj ob 8. uri bo imel vrli ■ komik in karikaturist g. Berardi svoj častni večer z opereto „Vojvodič". EDEN. Zdi se, da se tržaško ebčinstvo zelo zanima za to novoustavljeno vrsto zabave, kajti prihaja vsaki večer v velikem številu v to shajališče. Tudi danes zvečer ob 8 30 bo zanimiva predstava. Nar. delav. organizacija Za sirote pok. F. Mihaliču so darovali: Dr. Abram in dr. Rybar K 25', „N. D.^O". K 15, dr. Gregorin m dr. Slsvik K 10, Šorn in Stoka po K 6, dr. Vodušek, dr. Mandić, dr. Stare, dr. Leupušček, Dobršek, Sluga po K 5, dr. Zenoovick, Susteršič, Zadnik po K 4, dr. Kovačič, Regent, Durnik, Trtnik, Trobec po K 3; dr. Brnčić, dr. Pretner, dr. Bole, dr. Tcmažić, dr. Stark, Baučer, Velušček, Martelanc, K.uder, Hočevar, dr. Vilfan po K 2 ; dr. Kimovec, dr. Rapoc, Gombač, Grom, Ferluga, Čuk, Mirk, Cesar, Prinčič po K 1. Srčna hvala ! Tovariši železničarji. Soboto ob 8. uri 2večer je v društenih prostorih zaupni sestanek slovenskih železničarjev po § 2. — Vabljeni so uljudno na polnoštevilno udeležbo vsi zaupniki te stroke, kateri caj pripeljejo seboj naše somišljenike. Razpravljalo in odločilo se bode o važnem koraku stanovskega vprašanja. Književnost in umenost. Božična razstava slov. umet. kluba „Skala", se je otvorila vč.raj dopclulne, Vže 6kozi okno izložbe nam blišči nasproti prijazen enteiieur, kojega stene so pokrite z lepo razvrščenimi skupinami siik. V izložbenem oknu nam naznanja z enostavno eleganca izvršen plakat v trancoskem jeziku (ker vuled pogedbe s hišnim gospodarjem nesme zadruga izvesiti slovenskega), da raz-.tavl.ja tu klub „Skala" svoje umotvore. Obiak je bil posebno proti večeru jaho živahen, večinoma so bili posetniki drugorodci, ki so v obče izražaii svojo zadovoljnost in občudovanje. Takoj v prvih popoldanskih urah sta bila prodana d'a akvarela slikarja Marčiča. To izložbo, ki je občinstvu priitopna brezplačno, toplo priporočamo našim cen. čitateljem. Podrobnejše porečilo prinesemo prihodnjič. ____________III Noiro pogrebno podjetje pisarna in prodajalna Uia Utacenzo B*Uini št. 13. Telefon Št. 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon St. 1402 Zaloga oprave ulica Maasimo D' Azeglio Št. 18 Prireja pogrebe od naj proste j še do naj elegantne j še vrste v odprtih, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih. Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene rakve; čevlje, vence iz umetnih cvetlic, kovine, porcelana in peri. Bogata zaloga : VOŠČENE SVEČE. Cene nizke, da se ni bati konkurence. Za slučaj potrebe se uljudno pripoiočajo HENRIK STIBEIJ in d~n*i V dobroznani prodajalnici moških oblek ALLA CITTA' di trieste Trst, ulica Giosue Carducci št. 40 (prej Torrente) Trst novi dohodi za zimsko sezono. Moške obleke kamgarn barvane in črne. Obleke za otroke in dečke od 3 do 10 let. Velika izbera paletot za moške in dečke. Površniki in jope z ovratnikom astraham ali zajčevo kožo. Specijaliteta tu- in inozemskega blaga ter lastna krojačnica za izdelovanje oblek po meri. — Fuštanjaste srajce, hlače iz bombaževine, spodnje hlače, pletenine in druge potrebščine za delavce, po cenah brez konkurence. - Govori te slovensko. PEKARNA in SLADĆIČARNA I VINKO SKERK, Trst, ul Acquedotto 15, podružnico ul. Hlromore 9 I V moji pekarni ae vdobi vaaki dan 3 krat frišen kruh in se dovaža vsak čas tudi na dom ■ Dobi se tudi najfinejše moke iz najboljših mlinov, biSkote, in posebno pa Specijaliteto za čaj Dobi se tudi veliko izbero botiljk ruma ia vsake vrste čaja, ter vae to po najnižji ceni. Spoštovanjem V. SKERK 1 (Jčiiko zalogu plaSčev dolgih paletot, jop, oblek, kril in bluz za gospe in gospodične. Obleke in površniki za dečke in deklice vsake starosti. —- Cene zmerne. Giorgio Jess fu G. Trst, ulica Sarriera vecchia štev. 15. 1 soiidno in elegantno E3T po zmernih cenah Rafaele Italia T08T — via M Popolo v mmm\ rainui iimmi TRS T, ulica S. Sebastfano 7 (Cavana) najde se VELIKO ZALOGO oblek, paletot, površnikov in jop ssh za moške in dečke. ems« Kožuhi dolgi in kratki absolutne novosti ===== po najsmernejših SPECIJALITETA oblečic perila za cenah. = za otroke ter delavce. hlač ih li« m Gremij primorske višje deželne sodnije izpoinuje žalostno dolžnost ter naznanja, da je danes ob 4. uri umrl njegov velespoštovani predsednik, gospod KAROL vitez DEFACIS Ko m tur cesarskega Franc - Joiefovega reda, odlikovan % vojno svetinjo itd. itd. Pogreb bo v soboto, dne 19. deeembra t. 1. ob lO. uri predpoludne iz hiše žalosti, via San Giorgio štev. 1. TRST, dne 17. deeembra 1908. Stran IV »EDINOSTc št 349 V Trstu, dne 18. decembra 100S Na smrt obsojen ? — Dramatska slika v treh dejanjih. Spisal Ksaver Meško. Založila družba sv. Mobo^a v Celovcu. Delo zasluži da se razširi, ker je v stanu zbuditi speče, j razerreti mlačne in utrditi zavedne. Vesti iz Goriške. x Laško učiteljišče v Gradiški je torej; zagotovljene. Vlada je postavila zanje v j proračun bodočega leta znesek k 60.000, kav kor zagotovljajo goriški krogi, ki so v zvezi j s poslancem Faiduttijem. Za slovensko učiteljišče je v proračun kakor za to leto tudi za bodoče le malenkost S 4000, ni pa omenjeno niti z eno besedo, kam pride. Pač pa stoji opazka, da potrebščina za slovensko učiteljišče, ki se ima ustanoviti, ni še določena. Lahi se hvalijo, da sta državna poslanca Faidutti in Bugatto preprečila, da se ne premesti slovensko učiteljišče iz Kopra v Gorico za drugo leto, kakor je bil zagotovil prejšui ministerski predsednik baron Beck. Kaj je torej s slovenskim učiteljiščem. Ali poslanca Fon in Gregorčič nič ne delata v tem oziru ali pa nimate pri vladi toliko vpliva, da bi v tej stvari vsaj paralizirala delovanje svojil furlanskih kolegov, ki se za svoje volilce (to se jima mora priznati) potegata na vse kriplje, tako da si kar podajata kljuke ministerBtrenih vrat eden drugemu v roke. x Biki iz slovenskih krajev za Italijo. Med benečanskimi Slovenci je umna živinoreja na prav nizki, da primitivni stopinji, akopram so dani vsi pogoji za njo. Slednjič je tudi italijanska vlada izprevi-dela, da se tamošnjemu siromašnemu ljudstvu more pomagati edino-le s tem, ako se dvigne živinorejo. Določila je torej, da se čedadski živinorejski odsek poda v obmejne avstrijske kraje, ▼ katerih je živinoreja na visoki stopinji, za D&kup bikov plemenjakov Moltalske pasme, katera ugaja tudi podnebju in legi benečan-ske Slovenije. Posebno odposlanstvo omenjenega odseka obiskalo je v ponedeljek s sosfdnje vasi to stran meje, namreč Livek, Kobarid in Idrsko ter je nakupila po d-jbri ceri več bikov. Dosedaj ima v Čedadskem okrožju še-le 18 občin bike molltfclske p* sme. Kolodvorska restavracija v Gorici drž. kolodvor bo postrezaia pri osebnih vlakih štev. 13, (odhaja iz Gorice ob 12 uri 18 min. pop.) in štev. 16 (odbaja iz Gorice ob 11 uri 0*5 min. dop) p.tujočemu obcinsivu po prednarečbi pri sprevodniku z jedili na ambulantnih tabletah za ceno K 2.20 in pri osebnih vlakih štev. 15 (odhaja iz Gorice cb 4. nri in 55 min.) kavo na ambulantnih tabletah za ceno K 0*48 Novo društvo. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva: rKmetsko izobraževalno društvo „Zarja" s sedežem v Ložicah (posl. okr. Gorica). Vesti s Kranjske. Pojasnilo. Prejel sem iz Trsta naslednjo dopisnico: ! Vse je res, kar si pisal 0 Medenu v „Edinosti"; pozabil si pa, ali morebiti cul nisi, kako je bilo zvečer istega dne, prispevši iz Cerovca v Ormož. V Ormožu, potoiaživši od gladu kruiječe želodce, peli smo pozno v noč, vrstivsi te z zagrebškim „Kolom". Kadarkoli sir o dokončali mi kako pesem, navstal je mogočen aplavz in vsestranskih klicev : rZ'vio Meden !w ni bilo ne konca ne kraja. Koiaši pa so iz zavisti, da je ljudstvo le Medena tako odlikovalo, nie pa priziralo, klicali: — „Prekleti Meden !* Pozdravljen ! Eeden bivših pevcev pri Javnosti v Ceravcu, 8. 9. 1880. Na to pojasnujem naslednje: Ren nisem „čul" na svoja ušesa onih demostrativnih aplavzov in živio-klicev, ker nisem bil tisti večer v Ormožu, komor sem bil sicer namenjen, ker me e ploha, ki se je bila v tem vlila, pognala nazaj v Cerovec. Slišal sem pa pozneje, kako je ljubljanski oktet prekosil na večernem koncertu v Ormožu „ponosne" „Kolaše*, kakor jih e bil nsdkrilil tudi že dopoludne iri slovesni maši v Jeruzalemu. Bil sem pa osebna priča'isti dan na Vrazovem doma, kak<'» so „Kulaši'* prezirali nas ljubljanske pevce, zasedši vse prostore za skupni banket Lamenjeuega šotora, tako da ste vi, takisto povabljeni, in na banket naročeni slovenski g: stje morali ostati zunaj slavnostnega š-tora, na trati sedeči pod košatovo Vrazovo č< šiijo, kamor sem vam jaz denašal vino iz Vavpotičeve točilnice, a pokojni Franjo Bučar tisto raco, ki ste jo razrezali kar v zraku. Šele potem, ko ste vi ljubljančani zabeli peti in se je ljudstvo začelo zbirati okrog vas ter čuditi visokozvenečemu Medeno*emu te-; norju pritekli so „Kolaši" iz šotora, pogra-b.ii Medena v zastavo ter odnesli v šotor. Onih odurmh prizoriv v Ormožu, zdaj po preteku 28 let in ob toli slovesni priliki, nisem hotel omeniti; namignil pa 6em na listo nastopanje zagrebfisih „KoJašev" prsti 1 u^ijan^kim pevcem z besedami: „ponosni D: atje Hrvatje". — V. H—z takratni Jjubljanssi člen slovoostnega odbora za Stanko Vrazovo svečanost. Gospodarsto. Okrajna posojilnica v Krškem je kupila hišo (poštno poslopje) št. 98 99, od gospe V7. Godel, kamor se je preselila. Veliko skladišče krme TRST, nlica Chiozza 3 (direktni uvoz) -p— Prodaja na drobno ve in suhe kakovosti po K K'60. SLAMA snha In zdrava 6-^0 za kg 100. — OVES in OTROBI po naJznizail^jSlh cenah. — Sprejema dobave V vsaki mnoiinl Jo 19. ek:irui In sU.»eiO»rni s pro