-----      139    -—
Slovensko slovstvo.
Potovanje okolo sveta v 80 dneh.
Francoski spisal Jules Verne, prevel Davorin H o s t n i k.
A Predno izpregovorimo o tej knjigi, katero je lani na svitlo dala naša „Matica slovenska", naj povemo na kratko svoje misli zastran tega, kake knjige naj bi dajala „Matica slovenska" na svitlo, in kake so jej knjige uže na svitlo dane.
§. 1. njenih pravil veleva tako: „Matici slovenski, ki ima sedež v Ljubljani, je namen, slovenskemu narodu pripomoči do prave omike s tem, da primerne knjige v slovenskem jeziku na svitlo daje, ali vsaj podpira, da se izdade."
Slovenski narod so vsi Slovenci skupaj, a ne samo prosto ljudstvo. Ker pa imamo za prosto ljudstvo že ^Mohorjevo društvo", zato kaže „Matici slovenski" tudi po naših mislih izdajati knjige slovenske bolj za one ljudi, kateri ne spadajo med prosto ljudstvo, da se jim pripomore do ,,prave omike". Ni-jeden Slovenec pa ni prav omikan, dokler ne zna gladko slovenski govoriti tudi o viših (znanstvenih) ,,predmetih". Da bode to moči vsakemu uka željnemu narodnjaku, treba nam je — kakor ribi vode — tudi slovenskega imenstva ali „terminologije". Modro je tedaj ukrenil književni odbor, naj se izda še letos ,,terminologija" Cigaletova.
A kake so „Matičine" knjige uže na svitlo dane? — Primerjali smo „Matičine" knjige z letopisi vred drugih enakih društev knjigam, sosebno „leto-pisom" ali „glasnikom"; na priliko letopisom „Matice srbske", pa i glasnikom „srpskog učenog društva", — in povedati nam je po pravici, da se smejo meriti naše „Matice" knjige (a posebno obilna letopisa 1. 1877. in 1878.) glede" vsebine brez straha z onimi srbskimi društvenimi) knjigami.
Prepuščaje ietopisnih pojedinih spiskov pretres drugemu peresu, ne moremo si kaj, da ne bi nasprotnikov „Matičinim" knjigam opomnili še besed „prostega Slovenca", ki je pisal čndan „Novicam" (glej list 15. na str. 118), kako radi čitajo „Matičine" knjige tudi „ne-učeni" Slovenci",   samouki,   zato da znajo,   „kaj je
vednost na svetu", in kako jim se posebno ugajajo slovenski zemljevidi. Da ni nijedno človeško delo tako dovršeno ali dobro, da se ne bi dalo popraviti — to vemo vsi. Bistroumni, po pravi omiki hrepeneči samouk slovenski želi: naj bi tudi prihodnjič izdajala ,,Matica", kolikor more, po domače pisanih znanstvenih knjig, vmes pa tudi kako zabavno. S to pametno željo strinjajo ee tudi naše misli. Veselega srca smo čitali v poslednjih „Novicah", da se bode pri izdavanji ,,Matičinih" knjig v prihodnje gledalo res na to, da se ugodi pravičnim željam, kolikor bode moči. Ce pn. ni in ne bode po volji vsakemu vse, naj se toUži 9 tem, da niti Bog ne ustreza vsem ljud6m. — „Veseli se dežja mlinar; kolne ga lonč&r."
Posebno hvalevredno je tudi to načelo „Letopisovo"f da donaša mnogovrstno tvarino, kajti „kdor marsikaj prinese, prinese vsacemu kaj", i to je treba v knjigi, ki ima množili vrst Čitatelje.
Vrnimo se zdaj k „Potovanju okolo sveta".
Onim, kateri so čitali že Vernejevo francosko knjigo: „Le tour du monde en quatrevingts joars", ni treba praviti, kako duhovit je ta znanstveni, a vendar kratkočasni roman, ki je tedaj vreden, da je dala poslovenjenega ti kati „Matica slovenska*"
Presoditi nam je zdaj samo tega slovečega umotvora slovenski prevod.
Potčm ko smo ta prevod marljivo primerjali izvirni (francoski) besedi, sodimo glede na velike težkoče pri siovenjenju tako, da je gosp. D. Hostnik poslovenil to francosko knjigo dosta dobro, mnogo izrekov je podomačil res tako, da jih ni moči bolje.
Posebno hvale vredno je to, da mu rabi namesto „rodilnika" (genetiva) cesto „dajalnik" (dativ), ki se tako lepo prilega slovenščini ali hrvaščini; na priliko (str. 5): . . . „a naposled sem bil podčastnik .... požarni straži". »Kaj je vzrok (== krivo) temu razporu narodovemu?". ...
Da se ni gosp. prevoditelj vselej do zobca držal iz-virnikovih besed, in da je izpustil nekoliko takih (ne bas potrebnih), katere se ne dajo posloveniti, na pr. nekoliko „angličanskih" imen različnim ladijam, —- to odobrdvamo i mi.    „Saj roman ni sv. pismo."
Po tem pravilu se ravna na drugih mestih tudi nemški prevod.
Pohvalivši na kratko to, kar je hvale vrednega, naj povemo zdaj odkritosrčno, a prijateljski, kako bi se dali nekateri francoski izreki bolje posloveniti, in dodamo temu še nekoliko drugih „mrvic".
Namesto: „Prepočasi" [gre ura] na str. 6 reklo bi se lahko še lepše po naše: „zakesneva" (kakor pravijo nekod prav po slovanskega jezika svojstvu tudi: „ura prehiteva" = gre prehitro). — Tudi gosp. prevoditelj piše (str. 37) „Novine so kakor nekatere ure, ki hotž na vsak način prehitevati". Kako lepo to zvoni!
V slovanščini splob, kakor v grščini »glagol" (ver-bum) zvonec nosi, v romanščini in nemščini pa bolj „ime" (nomen). Zato po naše: „suniti koga (einen Stoss geben jemandem), a ne: „s unije j dati komu"; tedaj bi se (na strani 39) namesto; „in (je) zdaj od te strani dobil suni jej v rebra, zdaj od 6ne", — dalo to bolje ponašiti tako: „in [ga je] sunilo ... . zdaj od te strani, zdaj od one" — ali pa tudi:.... suvalo...
zdaj s te strani, zdaj Z one (fr.....„directement sous-
mis aux coups et aux cootrecoups"; nem.: „den Stossen und Gegenstossen direct ausgesetzt").
Tako tudi na str. 52 namesto:   „on  je  prejel od brigadnega generalamnogokater sunljej z roko", bolje po  nase:  „sunii  ga je b.  g.  mnogokrat  (ali  pa suval ga je b. g.) z roko."
-----     140   ------
Na str. 28: „A kaj gospodar Fogg, se dobro počuti?" (Et il se porte bien?") — bolje: ima li se dobro? Včasih se reče lahko tudi: Kako se [kaj] ima? — Kako mu je [kaj]? — Kako mu se godi?
Naj vzamemo o tej priliki v misel, da ta napačna, neslovanska raba glagola ,,počutiti se" — hvala Bogu — ni še zatrošena med vae Slovence. Naj bi se je tedaj ogibala poslej i naša knjiga!
V isto vrsto spada tudi: „kaj počne vas gospodar?" (nm.: kaj počenja)? — Vemo, da rabi tudi dovršnik „počnem" premnogim prostim Slovencem dostikrat namesto nedovršnika „počenjam"; ali knjiga slovenska naj se drži rajši pravilne, to je, prave slovanske rabe, da se oživi in utrdi našemu bistremu, tako silno potujče-vanemu narodu — slovanska zavest. Ne zabite pisatelji slovenski teh dobrohotnih besed!
S tem pa ne preklicujemo dovrsnikov „počnem" in ,,počutim", nego grajamo samo teh glagolov krivo rabo*
Pravilnejši je tudi deležnik (partic p) sedanjega časa „8peč" nego „spijoč" (str. 47), kakor pravimo „kiečeč", „molčeč" (a ne „klečijoč", „molčij6ča), „goreča", ne pa gorijoča sveča itd.
Nepravilno obliko ,,spijoč" zatrosili so nekdaj oni, kateri niso še vedeli, da se v (n6vi) slovenščini deležnik sedanjega časa, pri onih glagolih, kateri imajo za 3. oseb) sedanjega časa dvojno obliko, ne napravlja iz nove (največ dalje), nego sami iz starše (večidel
kračje) oblike, najsi starša oblika Slovencem zdaj ne rabi več povsod. — Zato velimo tudi „no3eča", a ne „nosiča žena", ^posvečujoč", (ne pa posveču-j e j 6 6); tedaj se tudi pravilneje piše in govori: „cve-t6č" nego ,,cvet6c", zato ker je tretje množ. osebe kračja oblika „cveto", a ne cvetč. — Zoper to pravilo je grešil celo naš sicer izvrstni slovnicar Metelko, V njegovi slovnici (1. 1825.) čitamo namreč na str. 138 ,.hval2|oč" (= hvalijoč) namesto „hvalčč", a vendar delčč, ne delij oč. *)
Namesto „bolj živo" (str. 20) trebalo bi po slovanskega jezika svojstvu reči: „živeje", a namesto »najbolj površna" (atr. 7) „najpovršnejša". Ne da se tajiti, da se je zatrosii ta »bolj" in „najbolj" v takih primerih v slovenščino iz italijanščine. Ogibajmo se tega plevčla vsaj v knjigi, kakor je storil gosp. prevoditeij (na str. 10), kjer čitamo: „najspretnejši". Takoveljd; to se strinja za rabo starih in drugih sedanjih Slovanov. — „Navada železna srajca", ali treba jo — raztrgati.
Svetovali bi pisateljem in vsem narodnjakom slovenskim tudi to: naj pišejo in govore namesto: „bom šel" ali ,,šel bodem" itd. zmerom raje „pojdeoi", ,,poj-deš", „pojde", ,,pojdemo" itd. (kakor govore* trdi Slovenci še dandenes), da nam ne izgine ta stari biser iz knjige in iz govorice. **)
„Ga je li ta Francoz poduhtal?" čitamo na str. 63 (namaato: Je li ga ta F. itd.?); a na str. 73: „Ga li ni pri vas? (nm: IVi li ga pri vas?)
Na str. 121: Se je 1 i bila z njimi [Četica]?" — prav: „Je ii se bila itd.?***)
*) Srbom in pravim Hrvatom rabi za 3. množ. osebo sedanjega časa pri glagolih te (4.) vrste samo kračja oblika: „nose", „hvale", „dele" [,,dieleu ali ,>dijele"], a ne: nosiju, hvaliju, deliju itd. Prim. stsi. nosetL, hvaletB, deletB. Slovenci pravimo „delijo" in „dele"; ali samo „n6sijo", „hva-lijo".«.; vendar treba sed. č. deležnik narejati ia kračje oblike.                                                                            Pis.
**) Kdor misli nemški ,,ich werde gehen", ,,wir werden gehen" itd., prerad govori: „bom šel" (sic), „bomo Šli" (sic) nm: po starem ,,pojdem", ,,pojdemo" itd,                      Pis.
***) Prim. (starosiovenski): „Nasytiše li se?" Miki. le-xik. 336 pod členkom „IH" (ii).   Tudi srbohrv.: „Nasitiše li
Opažamo, da grese naši mladi pisatelji cesto zoper besedno „porazstavo" (Wortfolge) v takih (vprašalnih) rekih. Ni jim zameriti zato, ker je še le v novi dobi začel rabiti nam v pismeni slovenščini vprašaini (no povsod navadni) členek „li"; — s prekratkim pravilom in samo s tremi primeri (brez zaimkov) v Janezi-cevi, sicer velike hvale vredni slovnici 1. 1864 (stran 241; 6) pa človek ne izhaja pri vseh primerih.
„Les brumes" (nem. „dicker Nebel") pravi se po naše ,,gosta megla", a ne ,,debele megle" (str. 130); tako tudi ,,gosta", a ne ,,debela" voda (fr. „la denaite de ses eaux"). — Dasi je gosp. H. slovenil po francoskem izvirniku, a ne po njegovem nemškem prevodu, dozdeva se nam vendar, da ga je na teh dveh mestih premamila .... nemščina. *) Nemec rabi namreč svoj „dick" tudi pri tekočinah, na priliko ,,dicke Tinte (Schwarze)", slovenski: gosto (a ne debelo) črnilo; francoski ,,encre epaisse" (ne grosse).
To nam kaže, kako težko je prevajati ali prelagati iz kakega tujega jezika. — Da te ne premoti izvirnik, kedar kaj slovenis, misli vedno: „kako bi rekel ali povedal to trd (nepotujčen) Slovenec?" —
Četudi s tem napčtkom našim ali z načinom Vu-kovim**) ne bodeš izhajal vselej (sosebno pri znanstvenih in zakonskih stvarčh), pa te utegne vendar rešiti mnogih zmot.
A kedar prevedeš vso stvar, hrani prevod, (če se ne mudi za-nj), pri sebi, dokler ne zabiš izvirnih besčd. Potem še le č taj in prečitaj ga verno, in to s prva ne glede v izvirnik, spominaje se pa pri vsakem re&u (stavku) Vukovega načina. Tako zaslediš in popraviš še to, kar si zgrešil prvič.
Kedar prečita gosp. H. svoj prevod po našem prijateljskem napotku, zasledi sam še nekoliko mrvic. Ne dvojimo, da mu bode drugi prevod iz katerega koii jezika še mnogo bolji od tega.
Zna se pa, kakor drugim sedanjim spisom slovenskim, tako i tej knjigi, kako silno nas vleče proti jugu nevidna moč. — Mi je ne ustavljamo.
Počasi se daleč pride.
Kako resničen je ta pregovor, kaže ti liat, ki ga imaš pred očmi. Ako bi bile vrle „Novice" začele leta 1843. pisati tako, kakor pišejo zdaj, očitala bi jim bila vsa slovenska ali vsaj kranjska dežela: to je hrvaško! — Zdaj jim ne očita tega živa (narodna) duša.
Najsi pa ne hvalimo solčnih mar 6 g, pa hvalimo vendar krasno solnce, ki nam ugaja se svojo lepoto in gorkotp; zato hvalimo tudi Hostnikov prevod zarad njegovih pretežnih prednosti, in v svesti smo si, da ga bode čital rad vsak kolikor toliko omikan, a še veče omike željan Slovenec.
se" (a ne: se li nasitiše?). Tako tudi srbohrv.: ,,Jesu li se nasitili?" sloven. so li se nasitile?'' ali pa: ,jeli so se nasitili?'' (nm: ,,jeso li se . . . . ?"). — —                  Pis.
*) Zato ker so nas ž njo po šolah pitali mnogo bolj nego se slovenščino, tako da mislimo dostikrat ponevedoma nemški namesto slovenski.                                      Pis.
**) Čitaj opombo Vukovo na str. V. (predgov.) ,,srpsk. narodn. pripov." (1853).                                                Pis.