1	*	• I	.
n

e
Ljubljana, 11. decembra 1997 A številka 43 A letnik 56 ______________________________________
mimmum
mwm
■1

s *


1 ;


«1
i



,,
7'V '
L •...' I	k ;

■ . I
•fr	■
■% *#*»
s


^ nasprotujemo, da se država vse bolj ° poveduje svoji odgovornosti za urejanje Poskrbi n°S(!v med ljudmi, s pretvezo, naj vsak mom i ^re^vsem zase. Temu nasprotujemo. Ne našit 'l >le Sime zdravje, vama starost in šolanje nekrit 0tr°b le privilegij bogatih. Ne morejo biti Ra\ u ^ ,,omembne pravice odvisne zgolj od bo-bn ~la P(>sameZnika. Zahtevamo zakonodajo, ki Ne ^!tlatudi tiste, ki jim življenje ni naklonjeno, meniti vslne podjetniki, ne politiki in ne
tak^Z m?remo ž? l£ta lfl leta v Sloveniji živeti s s e ln ih-’ stopnjo brezposelnosti —126.000brezpo-Orl i ?a Slovenijo odločno previsoka številka, politik rzave Zahtevamo, naj z ustrezno ekonomsko b0(j ° Zakonodajo spodbudi delodajalce, da
1V 0 VCl potu Protestni shod to srednje bil v marsičem drugačen, tudi boljši od poprejšnjih. Tudi če hi spregledali udeleženost vseh sindikalnih central in večine W.m0^oj»ih etfrHbntnv	S.......fff..............e,...t. .	: . r,
daje sindikalne centrale. »Naših« je bilo kar precej več kot 2000: »naši« se, kot vse kaze, vse bolj zgledujejo tudi po tem, kar vidijo r Evropi, kjer niso le pasivni opazovalci. Drugi sindikati niso bili zastopani le simbolično, ampak tudi s Članstvom. Pri tem so bili najbolj vidni policisti, ki bi bili v spopadu delavstva z državo lahko na pravi strani.
Da Svobodni in drugi sindikati r boju niso in ne bodo osamljeni, dokazujejo tudi telegrami iz Evrope r podporo boju zoper namere vlade, ki bi pravice zaposlenih menda rada zmanjšala tudi zato, da bi pridobila točke v prizadevanjih zet činihitrcjši vstop v EU.
Naše poročanje (tudi fotografije) dokazuje, daje boj ZSSS že na ustrezni ravni, tako glede vsebine kot po tehnični plati. Takšni naj bi bili tudi dosežki. Ni vrag, da ta vlada, ki bolj kot za državljane in mlado državo skrbi za delitev oblastne pogače, ne bi »potegnila tu kratke«, kar si tudi krepko zasluži.
dim
0clpirali nova delovna mesta. Zlasti mla-
hreJ!!0ra,mo tioti drugačno perspektivo kot biti Zposeln leta in leta.
še	°tisojamo prakso, da se velika večina
dolcj 1 r-dk‘r kl dobijo delo, lahko zaposli le za Pod un,-aS' Ti df lovci živijo v stalnem strahu in
V	do j ih bodo kadarkoli vrgli na cesto.
P°skus0 Odl0čno nasprotujemo vse močnejšim raZmeri'a “žjojanja »fleksibilnega delovnega vica dn / t tem se Čdl doti delodajalcem pra-lavčn Vr-a.° kadarkoli, ko zmanjka dela, delec to prc^0 na cesto ~ češ če bo imel delodaja-delavceaVlCo’ laŽie 'n hitreje zaposloval nove Ni
Država-zlasti vlada in njeni ministri, bi morali storiti več za ohranjanje že obstoječih tovarn. Mnogim podjetjem grozi propad ne le zaradi slabega menedžmenta, pač pa zaradi neusklajenosti pri delu ministrov-zaradi vpletanja političnih interesov pri reševanju naših tovarn.
Ne sme se zgoditi, da bi bila naslednja žrtev teh odnosov naš LITOSTROJ. Ni potrebe. Slovenska vlada mora storiti vse, kar lahko in mora storiti, da reši LITOSTROJ. V prvi vrsti zaradi delovnih mest, pa tudi zaradi znanja naše tehnične inteligence, ki je leta in leta gradila to tovarno.
Vlada ni le zato, da ščiti interese vladajočih strank, temveč tudi zato, da ščiti interese vseh
Upam si napovedati - da bodo prav ti poskusi vlade naleteli prav pri ZSSS na največji odpor.
Povrhu, ko vlada želi podaljševati delovno dobo, vleče na delo ostarele in iztrošene generacije — so na drugi strani številni mladi, ki bi radi delali, pa ne morejo.
Odločno zahtevamo, naj se pri reformah pokojninskega sistema enakopravno upoštevajo ne le ekonomske, pač pa tudi socialne posledice reform.
ZSSS ne nasprotuje nekaterim nujnim varčevalnim ukrepom, še zlasti, če vlada želi varčevati pri sebi in pri bogatejših slojih družbe. Toda vedeti je treba, da so mnogi ukrepi preprosto račun, ki ga vlada pošilja delavstvu za menu, ki ga za-
brern Clt zaposlene; 126.000
ZaposUu da so ovira novim dan n,,, VU-n fahulne pravice. Te so iz dneva v
V ZSs¥’me-P°Selnih pa ni nič manj. trajanje ,ocno protestiramo zoper trmasto Selnim - ade’da zmanjšala pravice brezpo-sJila 5 24~i?sti pravico do denarnega nadome-Čelijo, tako^606!'. na ^ mesecev. S tem v vladi s‘ Poprej našli Ji /	brezposelne prisiliti, da bi
denarja nrenv. f ° \n da bi del tako privarčevanega Gospodi,, e,n 'v aktivne oblike zaposlovanja. 8o^Z POh!lki!r Ce gospodje poslanci in Odurnem S' ko liso bili ponovno izvoljeni v tretjina i,,) nffriorej° v enem letu najti dela, kar U8‘eduin,Z l °.b dobrih plačah, ob izobrazbi, ^e°nine mn0 ■ ’ , so.	pridobili v parlamentu
Zahtevati in	dobiti dela v enem letu, je krivično
ali delavcu bTlkovatl- da bo to uspelo delavki 1 rugega podila st‘[ne tovarne ali kateregakoli Zato ZSSS ,/? tir’ dO ali 50 letih starosti. '»‘‘niSajop.^pns^lzahUvi.najsene
CE VLADA NEBO UPOŠTEVALA ZAHTEV SLOVENSKIH
ZADNJI OPOMIN
Mogoče je bil protestni shod ZSSS, v sredo, 10. decembra, prvi korak k poenotenju sindikatov, ki so si dosedaj bolj konkurirali kot sodelovali. K enotenju - morda čez čas tudi združevanju -jih je prisilila vlada. Na shod so prišli dobesedno vsi, ki v sindikalnem gibanju kaj pomenijo.
Upor sindikatov zoper nameravano reformo pokojninskega sistema, varčevalne ukrepe v negospodarstvu, zmanjšanje pravic brezposelnih - temelječ na izkušnjah velikega naraščanja brezposelnosti, poskusih spremembe zakonodaje v škodo delavcev -je silovit. Se huje bo, če vlada tudi tega opozorila ne bo vzela resno. V tem primeru lahko že čez nekaj mesecev pričakujemo sindikalno »rabuko«, kot se je izrazil lidernavečje sindikalne centrale, ki ji je v boju zoper vlado uspelo sindikate združiti.
Protestni shod je vlado opozoril tudi na nujnost reševanja Litostroja, zaradi katerega LDS in SLS že nekaj mesecev dopolnjujeta koalicijsko pogodbo (delitev oblastne pogače), podjetje pa tone in tone. Ni torej čudno, daje na protestni shod prišla tudi množica litostrojčanov. Ti so tam ministrom in drugim obljubili, da jih bodo, če ne bodo dobili plač za delo v novembru, po ljubljanskih ulicah lovili tudi med božičnimi in novoletnimi prazniki.
Vse kaže, da seje od začetka tranzicije in ustanovitve nacionalne države na pleča delavcev nagrmadilo veliko preveč bremen, ob tem pa se je elita širila, šopirila in oddaljevala od ljudi, za katere naj bi skrbela.
Razkorak je že tako velik, da so tudi v naj višjih oblastnih organih ugotovili, da je nekaj treba narediti. Namesto pri sebi so začeli pri državnih uslužbencih, ki so prav tako slabo plačani, poleg tega pa jim ni dovoljeno niti govoriti. Prav zaradi tega je skoraj sto policistov ploskalo povorki sindikalistov ZSSS, medtem ko so njihovi kolegi shod profesionalno varovali. Kot je pisalo na enem od transparentov, naj bi Drnovšek varčeval celo pri Arturju.
Ah bo protestni shod res zadnji opomin vladi, je odvisno zlasti od njenega obnašanja. Nobenega dvoma ni, da so sindikati, če ta protest ne bo dal sadov, sposobni zanetiti tudi požar večjih razsežnosti. Vlado, ki špekulira o tem, kako bi na prihodnjih volitvah zbrala še več glasov, da bi še lažje vladala, bi splošna stavka verjetno pokopala.
Zaenkrat si kaj drugega tudi ne zasluži.
ne bomo pustili vzeti. ZSSS je tukaj solidarna s policisti. Njihovo težko in odgovorno delo mora ostati predmet posebne zaščite - ne pa da jim te pravice nameravajo še zmanjšati.
ZSSS bo morala še bolj učinkovito zaščititi pravice zaposlenih v javnem sektorju. Ti imajo pogosto zgolj pravico delati in molčati. Res je, da dobe v državni upravi, sodstvu, kulturi, zdravstvu in šolstvu redne plače vsak mesec, toda njihove plače so močno pod povprečji, odnosi v kolektivih v.ve prej kot dobri, razlike med plačami delavcev in nekaterimi sloji v nebo vpijoče.
Zaradi vsega tega v ZSSS nasprotujemo poti, ki si jo je izbrala sedanja vlada. Zaradi tega zahtevamo, naj vlada upošteva zahteve slovenskih sindikatov.
Dušan Semolič:____
sumgrmBbžšššiimimmiMmgimrfd	j £S££
da sindikate izzove k

državljanov Slovenije - tudi interese delavcev LITOSTROJA.
V ZSSS najostreje nasprotujemo tistim vladinim predlogom za reformo pokojninskega sistema, s katerimi želi odpraviti sedanji sistem, ki temelji na medgeneracijski pogodbi in seje uveljavil v mnogih evropskih državah.
Obsojanv) predlog vlade, da bi se starostna meja za polno pokojnino podaljšala na 65 let. Še zlasti obsojamo predloge, da bi do teh let podaljšati delovno dobo delavk. Tukaj obljubljam, da se bomo Svobodni sindikati Slovenije proti temu uprli prav Z vsemi sredstvi, ki jih kot sindikati premoremo.
Večina delavk iz naših tovarn že sedaj ne more izpolnjevati pogojev za polno pokojnino - zaradi slabih delovnih pogojev, azijatskih norm, številnih nadur in zastarele tehnologije. Povečanje zgornje starostne meje pa ne bo prizadelo le delavk iz industrije, iz gospodarstva, pač pa tudi številne delavke iz zdravstva, gostinstva, trgovine, šolstva in še kje.
posleni pogosto niti videli niso, kaj šele, da bi ga poskusili. Gre za plačilo stroškov za mnoge, tudi zgrešene projekte naše politike. To obsojamo, temu nasprotujemo.
Varčevalni ukrepi ne smejo biti alibi za posege v tiste pravice delavcev, zlasti v javnem sektorju, ki so lahko in morajo ostati del kolektivnih pogodb.
Zato eskalacije ne more nihče samopašno spremeniti. Eskalacija mora ostati meter, s katerim ščitimo plače pred inflacijo. Te pravice si
ostrejšemu odgovoru. Potem si upam napovedati, da če vlada ne bo spoštovala pripomb slovenskih sindikatov, bomo ti sindikati pokazali svojo odločnost tako, da bomo dvignili na noge v.ve naše članstvo — v splošno stavko, ko bo delavske pravice treba braniti na način, ki nam ga vsiljuje vlada. Odgovornost za vse posledice bo prevzela vlada. Ta ima danes še možnost izbire. Naše zadnje besede na tem zborovanju bodo - vlada, upoštevaj zahteve slovenskih sindikatov.
Bomo ostali brez elektrike ? k„, je
Dolar, predsednik SDE, seje republiški odbor sindikata delavcev energetike in premogovništva odločil za zaostritev sindikalnega boja. Razlog za takšen sklep so varčevalni ukrepi, po katerih so elektrikarji in rudarji izenačeni z delavci negospodarstva, čeprav je zanje dozdaj veljala enaka ureditev kot za delavce v gospodarstvu. V SDE so že začeli ustanavljati stavkovne odbore, ki bodo v podjetjih pripravili vse potrebno za radikalizacijo sindikalnega boja. Ce ne bo šlo drugače, bodo znova ustavili elektrarne in distribucijo električne energije.
11. december 1997
IZREDNA KONFERENCA ZSSS
Izredna konferenca ZSSS
VLADA IZSILILA ZDRUŽEVANJE SINDIKATOV
Konferenco je začel predsednik ZSSS Dušan Semolič. “Zadnje čase nas preveč zafrkavajo, saj hoče vlada varčevati samo na račun delavstva. Zato gremo danes - na srečo ne sami, temveč skupaj z drugimi slovenskimi sindikati - protestirat pred zgradbo slovenske vlade,“je dejal Semolič. Opozoril je, da namerava vlada še zmanjšati že tako in tako premajhne pravice brezposelnih. Prav tako namerava spremeniti pokojninski sistem in uzakoniti, da bodo morali delavci in delavke delati do 65. leta starosti. Vlada si prizadeva tudi, da bi uvedli fleksibilno delovno razmerje, za katero je značilno, da lahko delavci delo hitro dobijo, vendar ga lahko še hitreje izgubijo. “Vse to se ne sme zgoditi,” je dejal Semolič.
Nekateri so že v komunizmu
Prvi je na konferenci govoril Bojan Hribar iz Sindikata delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti. “Nekateri ministri menijo, da sta konferenca in protestni shod odveč, češ da se je vlada pripravljena pogajati, kar pa ni res,” je dejal Hribar. “Varčevalne ukrepe je vlada poslala prej časopisom kot sindikatom. Ko nam je po 15 dneh vendarle uspelo izsiliti pogovor s predstavniki vlade, smo dobili že kar devet zakonskih predlogov, ki naj bi jih parlament sprejel po hitrem postopku.”
iz Litostroja. “Poleg vseh ukrepov, ki bodo prizadeli delavce v gospodarstvu in negospodarstvu, lahko delavce Litostroja dodatno prizadene še propad podjetja.” Pireje povedal, daje vlada pred letom dni' v Litostroj pripeljala vodilno ekipo, ki sedaj zapušča podjetje, ker ji ta ista vlada ni omogočila uresničiti programa sanacije. Zato se bo zgodba ponovila. “Na čelo Litostroja bo prišla nova ekipa, ki bo začela pripravljati nov program sanacije, medtem pa lahko Litostroj že crkne.”
Po Hribarjevih besedah omenjeni zakonski predlogi zahajajo na področje, ki je bilo doslej urejeno s kolektivnimi pogodbami, kar za sindikate ni sprejemljivo. Prav tako se vlada ne pogaja na način in po postopkih, ki so predvideni po kolektivnih pogodbah.
Po Hribarjevih besedah je v zadnjem času vlada sicer pokazala pripravljenost za pogajanja, vendarle pa je to le posledica pritiskov sindikata. Sicer pa, tako Hribar, terjajo delodajalci še ostrejše varčevalne ukrepe na račun delavskih pravic. Delodajalci trdijo, da so sedanje pravice zapuščina sistema socialističnega samoupravljanja. ‘Takšne logike sindikati ne sprejemamo, še zlasti, če jo širijo tisti, ki so že danes v komunizmu, ker si delijo plače po svojih potrebah,” je dejal Hribar. “Današnji skupen nastop vseh slovenskih sindikatov pred vladno palačo je v boju za delavske pravice zato korak v pravo smer.”
Litostroj čani so utrujeni
“Mi smo od vsega že malo utrujeni,” je dejal Marjan Pirc
Med drugim je Pirc od vlade zahteval, naj pove, ali ima namen Litostroj rešiti pred stečajem ali ne. “To vprašanje smo vladi in ministrom zastavili že velikokrat, vendar naši politiki ne odgovaijajo na neprijetna vprašanja, ki jim ne prinašajo političnih točk in volilnih glasov.”
Silijo nas v svet, urejen po meri bogatih
Marjanca Onič iz Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slo-venije je izrazila veselje, da so slovenski sindikati strnili vrste. “Pred nedavnim je bila v Strasbourgu tudi s slovenske strani podpisana evropska socialna lista, ki je najpomembnejši dokument Sveta Evrope na področju socialnih pravic. To je na prvi pogled za mlado državo zelo ugledno, vendar pav Strasbourgu verjetno ne vedo, da poteka tranzicija v Sloveniji na vedno bolj upognjenih delavskih hrbtih,” je dejala Oničeva. “Zaradi nesposobnih delodajalcev in neodgovornih oblastnikov
Oničeva in omenila predlog zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti ter varčevalne ukrepe. Trnova krona pa je bela knjiga.
“Brez argumentov nas silijo v sistem in svet, ki bo urejen po meri peščice bogatih na račun množice revežev. Silijo nas v razmere, ko bo zgarana gostinska delavka, stara 65 let, namesto v zasluženi pokoj lahko odšla samo še v večni pokoj,” je dejala Oničeva, ki sicer dela v podjetju Terme Maribor. “Že po sedanjem zakonu je šlo normalno v pokoj samo 10 odstotkov moj ih sodelavk, medtem ko se jih je moralo 90 odstotkov zaradi krčnih žil, okvar hrbtenice in iztrošenosti invalidsko upokojiti. Zato v sindikatih na dvig meje za starostno upokojitev delavk ne smemo pristati.”
Čeprav živijo od nas, bi nas najraje kar ukinili
Prihajam izTekstilne industrije z Otiškega Vrha s Koroškega, je povedala Meta Lorenci. “Pred leti nas je bilo čez tisoč, zdaj nas je še 600. Firmo držimo nad vodo, ker se odpovedujemo plačam, ki bi jih potrebovali za normalno življenje. Životarimo zaradi slabe gospodarske politike, ki jo vodi naša država.
Čeprav je bil minister Rop na pogovoru z nami dobrohoten, to nam delavcem ne zadošča. Le pri nas delavcih država dosledno pobira davke. Delavci si zato ne moremo delati utvar, da bo vladajoča struktura do nas prijazna. Ob vprašanjih, ki zadevajo široke množice, se odgovorni mno-
povzročajo nezadovoljni delavci v državnih organih afere, saj gre za sindikalno organizirani boj delavcev za svoje zakonite pravice, kar je njihova legitimna pravica.
invalidsko 63, s polno delovno dobo pa le 12. Pri nas pa so tudi delavke, ki imajo 35 let delovne dobe. Čeprav so zgarane, se ne morejo upokojiti. Sprememba zakonodaje je potrebna zaradi njih, tako da bo upokojitev odvisna le od polne delovne dobe. Sedanji pokojninski sistem bi lahko živel še naprej, vendar bi morali ljudem zagotoviti delo, še posebej mladim.
Želim si, da bi funkcionarji delodajalcev in vlade izkusili življenje, kot ga živimo me delavke.”
Lazo Radjenovič iz Sindikata državnih in družbenih organov Slovenije je v imenu 14.000 članov tega sindikata zahteval ohranitev sedanjih materialnih in socialnih pravic zaposlenih in socialno partnerstvo v pogajanjih z delodajalci oziroma vlado. Zavzel seje za celovito ureditev in poenotenje določanja izhodiščne plače za vse pro-
vič je tudi predlagal, naj bi bilo razmeije med najvišjo in najnižjo plačo, kije sedaj v državni upravi 1:19, v gospodarstvu pa 1:40, glede na možnosti gospodarstva in proračuna poslej 1:7.
Radjenovič seje zavzel tudi za to, da bi ohranili in še razvili možnost napredovanja delavcev glede na delovno dobo in uspešnost, analizirati bi morali pogoje dela, ohraniti pa bi morali tudi upravičeno zavarovalno dobo s povečanjem. Za premalo izplačane plače iz leta 1992 pa bi morali delavci v državnih in družbenih organih dobiti certifikate, ki bi jih lahko vnovčili za del niče iz državnega premoženja.
Ukinejo naj tudi nekaj ministrstev
Sekretar Sindikata državnih in družbenih organov Slovenije Drago Ščernjavič je dejal, da je za varčevanje, vendar pa naj
smo izgubili četrt milijona delovnih mest, več kot 126.000 delavcev je brezposelnih, pod pragom revščine pa živi čedalje večje število prebivalcev Slovenije.” Po besedah Marjance Onič se pritiski na najbolj socialno ogrožene kategorije prebivalstva nadaljujejo. “Vlada na nekaterih področjih tako posega v pridobljene pravice delavcev, da človeku zastane dih,” je dejala
gokrat obrnejo stran, jih preslišijo. Imam občutek, da bi najraje videli, da nas delavk in delavcev ne bi bilo, da bi nas kar ukinili.
Čeprav radi preštevajo kosti, jih ni sram živeti od nas živih. Naš minister nam je obljubljal varnost naložb v drugi steber pokojninskega zavarovanja, kako naj mu verjamemo, če državni proračun ni nikoli dovolj bogat.
Ženske smo vedno želele biti enakopravne, vendar ne zaradi spolnega nasilja, ampak prevelikih norm in dajatev. Za delavce, še posebej za ženske, je 65 let za strojem nedosegljivih. Pri nas se je v zadnjih petih letih upokojilo 119 delavcev, od tega
računske porabnike in za reformo plačilnega sistema v javnem sektorju, ki ga ureja 40 predpisov. Terjal je tudi eskalacijo plač v državi za delavce po kolektivnih pogodbah, nosilcem funkcij v izvršni, zakonodajni in sodni veji oblasti pa naj bi zamrznili plače za leto dni. Radjeno-
Delavska enotnost
je bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije
Izdaja Svet ZSSS, Dalmatinova 4,1000 Ljubljana • Zaizdajatelja Rajko Lesjak, tel.310-760 • V. d. odgovornega urednika Franček Kavčič, tel. 13-16-163 • Naročnina 13-10-033, int.272 • Posamezna številka stane 170 tolarjev • Žiro račun 50101-678-47511 • Tisk: DeloTČR d. d., Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek, ki je vštet v ceno posameznega izvoda.
oblastniki začnejo varčevati pri sebi. Predlagal je, naj vlada s svojimi varčevalnimi ukrepi plače ministrov, poslancev in sodnikov uskladi z realnimi možnostmi proračuna. Zavzel se je tudi za ukinitev nekaterih ministrstev, saj ima Slovenija več ministrov kot nekatere naj večje države.
Ščernjavič je opozoril, da v državnih in družbenih organih čedalje pogosteje prihaja do kršenja človekovih pravic, saj država dobesedno goljufa svoje uslužbence. Zavzel seje tudi za ureditev aktov o sistematizaciji v vseh državnih in družbenih organih Slovenije, še zlasti pa v pravosodju. Če do tega v mesecu dni ne bo prišlo, bodo delavci v pravosodju, ki so lani za dve uri opozorilno ustavili delo, stavkali.V ministrstvu za obrambo pa je treba urediti izplačevanje nadur. V zvezi s tem je Ščernjavič odločno zavrnil obtožbe, da
Ščernjavič je izrazil prepričanje, daje sindikatom z odločn0 akcijo uspelo preprečiti uresničitev najbolj črnega varčevalnega scenarija, vzpostavili pa so tud' dialog z vlado. Vendar pa se bo po Ščernjavičevih besedah konflikt nadaljeval, če vlada ne bo pripravljena prisluhniti zahtevam sindikatov. “V tem primeru bo treba izvesti vseslovenski sindikaf ni referendum in nadaljevat' pritiske,” je poudaril Ščernjavič
“Danes moramo dokazati; da delavec nima pravice samo molčati in delati,” je dejal ob koncu konferenceDušan Sem0' lič. “Vladi moramo pokazati, d" v Sloveniji niso samo poslano'; banke in borze, temveč tud' delavke in delavci, ki od držatO pričakujejo, da jim bo zagotovila pogoje za delo in človek" vredno življenje. Delavci želij0 biti ponosni, da živijo v sam0' stojni slovenski državi.Tudi zat° bo Zveza Svobodnih sindikat0'' Slovenije skupaj z drugimi sim dikati branila socialne pravico delavcev z vsemi sredstvi, ki s° na razpolago sindikatom.
Vlada se ne mehča zaradi ljubezni do delavstva
Na koncu konference je spi-0' govoril še Rajko Lesjak, sekrctft ZSSS. “Današnji dan je dan z" socialno Slovenijo. Današnji da" je dan za socialno varnost slebo"' nega Slovenca in Slovenke;.7, slehernega državljana SlovenijO' Današnji dan je dan sindikal"e solidarnosti slovenskih sindikatov’ Današnji dan je mednarodni da" človekovih pravic, med katef zagotovo sodijo tudi pravic" delavcev. Ravno za te pravice s danes tolčemo. Gre nam za s° cialno pravičnost,” je dejal L"' sjak. Pozval je vse sindikate Sloveniji, naj stopijo skupaj zavarujejo socialno varnost1 pravice delavcev. “Povejmo ob1:1^ sti, da imamo njenega počmJ. preprosto dovolj. Oblastnik’ imamo vas‘poln kufer’!	,
“Če kdo misli, da se vla^ in njeni ministri v tem ča" mehčajo zaradi prevelike U1^ bežni do delavstva ozimj" zaposlenih, je v zmoti. Mehčal se preprosto zato, ker jih stisk" mo. Bolj kot jih bomo stisk li, bolj bo od njih teklo. Ce bi počeli tega, kar počenja" danes tukaj in zdaj in kar b0' še počeli, bi se vladno kol" J vrtelo in zavrtelo tako, da b'P ., nilo v socialno bedo in v br pravni položaj na tisoče zap0-' nih. Mi moramo preprosto z ■ staviti to kolesje, da ne bo še nap mlelo delavskih pravic. KdoO,,j.>
naj ustavi to kolesje, če ne seje vprašal Lesjak.
r
11. december 1997
Uelafsla esalittsl
i
i
Na protestnem shodu je prv govoril predsednik ZSSSDušai eniolič. Dejal je, da bo vlad; JJjorala spoznati, da v Slovenij bls° samo politične stranke s^nke, agencije in borze, pač p; . ,v Sloveniji tudi delavke ii c avci, ki imajo pravico do do °jnega in človeka vredneg;
dovolj sredstev za normalno preživljanje družin, še dodatno varčujejo. “Ali morda vlada pričakuje, da se bomo tukaj pred njeno palačo slekli do nagega?” seje vprašal. “Vlada naj ve: sleči se ne bomo pustili! Za svoje pravice se bomo borili z vsemi sredstvi sindikalnega boja. Našim
vke Jutranjke, da ne smejo preveč in predolgo časa popuščati.Tudi delavci Litostroja so se odpovedovali delu plač, da bi rešili podjetje. Rešili pa smo barabe, ki nas pošiljajo v stečaj, je poudaril Pugelj. “Zato smo danes tu, na protestnem shodu pred vladno palačo. Po letu dni odpovedovanja lahko vladi in vsem tistim, ki so se neodgovorno poigravali z usodo Litostroja, povemo, da niso vredni niti toliko, da bi jih pes poscal!”
Pugelj je povedal, daje imel Litostroj možnost pridobiti na Slovaškem, Hrvaškem in v Makedoniji za 30 milijonov mark poslov, vendar zaradi nesposobnosti odgovornih v vladi do tega ni prišlo.
“Odgovorni so nam pojasnili, da se menda Litostroju ne splača prevzeti omenjenih poslov. Spomladi so nam odgovorni razlagali tudi, da se pri nas ne splača sejati pšenice. Kaj se potem pri nas
VLADA NAJ NE POSLUŠA LE STRANK, BANK, BORZ IN AGENCIJ. AMPAK TUDI DELAVCE
j:lvlienja. Zato je pozval vlado, vf! '1? / lnanjšuje delavskih pra-i'C'v ‘V vsaki nesreči pa je tudi da^k sre5c- Prizadevanja vlade, niš ' Vur^cvala na račun zma-zdn ^n-*a Pravic delavcev, so Rr ,,evse slovenske sindikate. SP	, • ’Je vzWiknil Semolič. Po
Količevih besedah bodoslo-nski sindikati v prizadevanjih klavske pravice uspešni Jdo, če se bodo borili skupaj danes proti vladi, jutri proti del°dajalcem.
!:0ro Hvalica UrRovšek ljul Protestne sho
Vsako obdob Se^flcnagIeda|is Stalil0;Rlm 8lad
4fi«-Drr
Shod
r^Cni
KKls
ved'0Venci sm<
m,Kno ustvarjal Pra
tUfti • J’ aa 1 Pn strezn l Vern, p0et ^otudiv;
oSeasupri'
koi tv °bra' kolektivnih p(
SOc'a|ne držav
Preo ,erpanar'
yeS!:č
^vrnt;
Pf-založbe kaUior sodir ''-■ospodje
za2ajanja n JU|cte lmauioizbi
Ijete civilizacijsko pravico, da hi se o poštenem plačilu za svoje opravljeno delo in o svoji socialni varnosti pogajali.
Jemljete nam del zaslužene in s kolektivno pogodbo zagotovljene plače, da bi nasitili svojo pogoltnost.
Kaj naj drugega storimo?!
Zaničujete ustvarjalne posameznike tako zelo, da prepovedujete njihovo napredovanje in nagrajevanje, preprosto tako, da za ta namen odtegujete ves denar.
Groza vasje uspešnosti, zato zanjo zmanjšujete sredstva s sedanjih žaljivih 3 odstotkov na ciničen 1 odstotek.
Silite nas delati v pozno starost, ker se bojite znanja mladih, ki čakajo na svojo zaposlitev in priložnost. Zato tudi ukinjate solidarnost med generacijami.
Obdavčujete ustvarjalno avtorsko delo, ker ne zmorete nadzora in ne znate opraviti svojega dela, za katero ste dobro plačani.
Sovražite pravo - in ko sodišča izjemoma razsodijo pravočasno in v korist zaposlenih v kulturi, odločitev ne spoštujete. Se huje: ne držite dane besede.
Gospodje,
od leta 1991 ste se namnožili od kakšnih osem na dobrih osemindvajset tisoč. In ko ste se zgrozili nad lastnim številom, ste prepovedali zaposlovanje in grozite z odpuščanjem tudi v kulturh kjer nas je manj kot leta 199 L Se huje: želite preprečiti tudi nadomestno zaposlovanje, s čimer bi v nekaj letih dosegli svoj cilj in ideal: smrt kulturnih institucij. Skratka - kulturnike na cesto in tržnico.
Kolegice in kolegi,
zato pravim, je danes naša vaja, vaja za čas, ki nam ga rišejo strategi “pocestne” kulture, za čas “Gaspari & Rop” komedijantstva.
Pokvarjenost bogatih in vladajočih ni le v njihovi neozdravljivi požrešnosti, temveč predvsem v njihovi podlosti. Svoje uničevalske ukrepe prikrivajo z navidez dobrimi in poštenimi nameni in - prizadete hočejo vedno med sabo spreti.
Tokrat so se seveda zmotili. Sindikati še nikoli nismo nastopili tako enotno kot prav danes.
Vladajoči hlinijo, da želijo biti le dobri razbojniki, ki jemljejo bogatim, da bi lahko dali revežem. To je seveda laž. Jemljejo vsem in prav nikomurničesarne dajejo. Vse obdržijo zase.
Torej niso dobri razbojniki, so samo... no, niso dobri.
Geje torej treba varčevati, bomo še naprej dajali svoj delež, razliko pa naj vzamejo bogatim. Če jih ne najdejo, jim jih bomo mi pokazali, kakorsmojim pripravljeni pomagati tudi, ko bodo iskali reveže, da bi jim kaj dali. Hudičevo dobro vemo za ene in za druge.
Gospodje,
kulturo pa pustite, naj z dokazano gmotno skromnostjo in izpričanim bogastvom duha opravlja svoje poslanstvo, tudi če ga vi povsem ne dojemate.
Saj tudi mi ne dojemamo vselej “žlahtnosti” vašega početja, pa vam zato ne odrekamo pravice do spodobnega življenja.
Teijamo pa ga seveda tudi zase.
Pa vesel božič in srečno novo leto v imenu Sindikata kulture prav vsem (prou usim)!
Tudi predsednik Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva
Slovenije Erih Šerbec se je zavzel za ohranjanje delavskih pravic. Dejal je, da so se delavci borili za samostojno Slovenijo v želji, da bi lepše in bolj srečno živeli. Zaslužijo si, da bi v njej živeli brez frustracij in strahu za svojo bodočnost. “Od vlade terjamo, naj nam zagotovi mirno življenje, da bomo lahko delali, ustvarjali in dobro gospodarili. Kdor tega ni sposoben storiti, naj se sam umakne na miren in dostojanstven način,” je dejal Šerbec.
Predsednik Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije v Podravju Branko Medik je vlado pozval, naj prisluhne delavskim zahtevam in jih upošteva. Če tega ne bo storila, bo prišlo do še bolj radikalnih protestov sindikatov.
Medik seje vprašal, kako naj delavci, ki že tako in tako nimajo
pogajalcem dajemo mandat, da v pogajanjih ne popustijo niti za korak.”
Po letu dni reševanja Litostroja vlada ni vredna niti, da pes dvigne nogo
“V življenju sem že veliko preživel, vendar takšnih bedarij, kot jih zadnje čase počenja naša vlada, še nisem videl,” je dejal Stane Pugelj iz Litostroja.
“Politiki, steznoreli?Vi, ki afne guncate po teh palačah, boste šli v pokoj s 25 leti delovne dobe in pri 50 letih, delavci, ki težko delajo za stroji, pa naj bi delali do 65. leta!”je pribil Pugelj. “Ne morete varčevati tako, da bi jemali nam, ki imamo že tako in tako premalo. Vi se odpovejte svojim previsokim plačam.”
Nato je Pugelj posvaril dela-
sploh še splača? Ali bomo morali res vsi iti v politiko, da bi boljše živeli? Ali bomo postali država švercerjev, mamilašev in samomorilcev?” seje vprašal Stane Pugelj in dodal: “Dost vas mam, banda pokvarjena!”
To je nekaj tisoč udeležencev protestnega shoda spodbudilo, da so pred palačo slovenske vlade začeli vzklikati: “Banda, banda, banda...”
“Kakor kaže, prihajamo v sistem, kjer bodo dobili rdeči dobre pokojnine, beli njivice in smrekice, delavci pa brco v rit. Ne ga srat, tako ne gre več naprej!” je vzkliknil Pugelj.
“Če profesorji in strokovnjaki pravijo, daje našo kovinskopredelovalno industrijo mogoče rešiti, potem to drži. Zato politike pozivam, naj se nehajo med seboj zafrkavati in naj storijo, kar je njihova dolžnost.”
Na koncu svojega govora pa je Pugelj povedal, da jim je vodstvo Litostroja obljubilo plače za november, če ne bo prišlo do blokade. “Če kdo želi, da bi ga delavci Litostroja čez božične in novoletne praznike preganjali po Ljubljani, naj nam kar blokira plače!” je končal Pugelj in požel viharno navdušenje med udeleženci shoda.
Nevenka Lekše: V slogi je moč
Sindikati negospodarskih dejavnosti želimo na ves glas povedati oblasti, da brez enakopravnega socialnega partnerstva ni socialnega miru. Hkrati pa sporočamo, da nas bo prihodnjič še več, tako kot je vedno več siromašnih, ponižanih in razžaljenih.
»Varčevalni paket« vlade je naravnan proti delavcem, saj jim zmanjšuje pravice, ki so podpisane s kolektivnimi pogodbami.
(Nadaljevanje na naslednji struni)
11. december 1997
PROTESTNI SHOD ZSSS
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
Ker vlada ni sposobna izterjati davkov in obrzdati inflacije, se je odločila, da bo na najlažj i način pokrila proračunski primanjkljaj tako, da bo zaposlenim v javnem sektorju in negospodarstvu zmanjšala že s kolektivno pogodbo pridobljene pravice.
Zaradi napovedanega protestnega shoda so srečanja med negospodarskimi sindikati in predstavniki vlade nekoliko pogostejša, vendar vlada načeloma še vedno vztraja pri svojih predlogih. Vlada je pristala na urejanje pravic iz dela s kolektivnimi pogodbami. Negospodarski sindikati, povezani v koordinaciji, sporočamo svojemu članstvu, slovenski javnosti in vladi, da smo pripravljeni prispevati svoj delež k varčevanju in s tem k napredku in razvoju slovenskega gospodarstva.
Pripravljeni smo sprejeti znižanje odpravnin pri odhodu v pokoj v predlagani višini, vendar s časovno dinamiko in do leta 2000.
Pripravljeni smo se odpovedati tudi znižanju stimulacije.
Pripravljeni smo poenotiti zneske povračil stroškov na višino, ki bi veljala za vse zaposlene v državi.
Vsemu temu smo se pripravljeni odpovedati, vendar le pod pogojem, da bo politika usklajevanja plač v Sloveniji (eska-lacijska lestvica) enotna za vse zaposlene v Sloveniji in podpisana v kolektivni pogodbi.
To za nas ni majhno odrekanje in zato pričakujemo od vlade, da bo v interesu socialnega miru prisluhnila sindikatom. V nasprotnem primeru bo koordinacija sindikatov negospodarstva, ki se je pred tednom dni preimenovala v stavkovni odbor, prisiljena začeti stavkovne aktivnosti.
Ne pozabimo, le v slogi je moč!!!
Sandi Bartol: Gospodje, spametujte se, še je čas
Sprašujem vas, gospodje v vladi, in vse, ki ste na oblasti: Kaj vam je naredilo slovensko delavstvo, da ste v zadnjih letih nanj zlili toliko gorja? Izbranim ste omogočili, da so z lastninsko in denacionalizacijsko zakonodajo nagrabili bajno premoženje, s katerim se iz dneva v dan pojavljajo novi milijonarji. Delavstvo, ki je vse to ustvarjalo, pa pošiljate na cesto, z minimalnim nadomestilom na zavodih, ki ga z novo zakonodajo hočete pomembno znižati.
Gospodarstvo, tam kjer so še delovna mesta, je obremenjeno s previsokimi davki, prispevki in drugimi stroški samo zato, da bi se redila visoka državna - oblastna birokracija in paradržavne institucije ter monopolni sistem, ki se valjajo v denarju in razkošnih plačah. Kaj vam je naredilo delavstvo, da sije zaslužilo taka sodišča, pri katerih mora delavec na pravico čakati po pet let in več?
In kaj vam je naredilo to delavstvo, ki je vsa pretekla leta marljivo delalo in plačalo vse, kar seje državi in državnim skladom zahotelo, da mu grozite s pokojninsko reformo, zaradi katere bodo morali delati dalj časa in dobili nižjo pokojnino, ker bo mladina ostala še bolj brezposelna, medtem ko bo
starce, predvsem pa starke delo izsesalo do zadnje kaplje znoja in krvi?
Vprašajte se, gospodje, kdo je odgovoren, daje porabljen ves sklad ZPIZ-a.
In kaj vam je naredilo to delavstvo, da mu s predlaganimi varčevalnimi ukrepi odpravljate institut kolektivnih pogajanj in grobo posegate v pravice delavk in delavcev v javnem sektorju.
Vse to, gospodje v taki ali drugačni vladi, koaliciji, če že hočete, je v slovenskem prostoru nagrmadilo toliko stisk, ki se izražajo v pogostosti samomorov, naraščajočem kriminalu, v raznih vrstah zasvojenosti, v izgubljanju vere v smisel življenja.
Negativne izkušnje raznih piramidnih iger so nas izučile, da se bodo zagotovo tudi z vplačanimi sredstvi za drugi steber okoriščali pokvarjeni posamezniki, ki bodo ustanovili zavarovalnico, od delavcev zavarovancev pobrali denar in čez nekaj let izginili z denarjem vred.
Zahtevamo, da še enkrat premislite o predlogu podaljšanja starostne meje, predvsem za ženske in moške na težkih in zdravju škodljivih delovnih mestih. Kako si, gospodje na oblasti, predstavljate delavko pri 65 letih za tkalskim strojem, trgovskim ali gostinskim pultom in še kje. To so delavke, kijih novodobni kapitalisti z zaostrenimi delovnimi normami in na škodo življenjskih razmer s spremenjenim delovnim časom izžemajo do zadnje kaplje znoja in krvi. Z ukinjanjem varstva pri delu, preventivnega zdravljenja, toplih obrokov, slabšanja medsebojnih odnosov pa občutno posegajo v njihovo zdravje in počutje.
Ali se zavedate, da bo ta generacija pri takih delovnih pogojih pri 65 letih zdravstveno pohabljena?
Zato, gospodje, odločen NE taki reformi.
Odločen NE tudi zato, ker to počenjate brez vključevanja in sodelovanja s sindikati. In zaradi tega smo prišli pred to veličastno palačo.
Miroslav Garb: Le delovna doba!
“V Neodvisnosti - KNSS najostreje obsojamo nosilce politike razslojevanja slovenskih državljanov v skupino revnih, okradenih in ponižanih, v kateri se prebuja duh puntarjev, ter v skupino čedalje bogatejših, med katerimi prevladujeta pohlep in nemorala,” je dejal Garb. “Izteka se proces lastninjenja, za kulisami katerega je jara gospoda jemala vse, kar ji je prišlo pod roke. Njihov pohlep je nenasiten!”
Nato je Garb dejal, da ni mogoče pristati na reformo pokojninskega in invalidskega zavarovanja, na spremembe zakona
o delovnih razmerjih in na predlagani zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, saj želi vlada z njimi drastično zmanjšati raven in obseg delavskih pravic. Po Garbovih besedah vlada za krizne razmere pri nas ni postavila prave diagnoze, zato so tudi njeni ukrepi neustrezni. “Bolj kot se sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja podira, hitreje sprejemajo sporne in težko razumljive ukrepe, ki pospešujejo propadanje sistema. Ali to počnejo namenoma, da bi nas prestrašili in postavili v položaj, da bi bili prisiljeni sodelovati pri vzpostavljanju novega, politiki bolj všečnega sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja?” Garb je nato spregovoril o diverzijah proti sedanjemu sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Po njegovem mnenju sodijo mednje nerazumno znižanje prispevnih stopenj, dopuščanje nediscipline, ko nekateri plačujejo prispevke po lastni presoji, in podobni ukrepi. Garb je izrazil prepričanje, da reforma pokojninskega in invalidskega zavarovanja sploh ni potrebna. Potrebne pa so spremembe, ki bodo v sedanji sistem vnesle več solidarnosti, vzajemnosti, finančnega reda in pravičnosti.
Garb si ne more predstavljati, kako bi lahko delavci in delavke, ki opravljajo fizično naporno delo, delali do 65. leta starosti. “Občutek imam, da predlagatelji reforme ne poznajo razmer, v katerih delajo delavci v industriji in nasploh v gospodarstvu. Ob tem, ko si vlada prizadeva dvigniti starostno mejo za upokojitev, pa je med brezposelnimi čedalje več mladih.”
Miroslav Garb je predlagal, naj bo edini pogoj za polno pokojnino delovna doba - za moške 40 in za ženske 35 let. Pogoj za pridobitev starostne pokojnine pa
upravičeno občutljivi,” je dejal Mazalin. “Ne moremo pristati na 'presing’ hkratnega in navzkrižnega obravnavanja različnih socialnih in ekonomskih tem. Večkrat se dogaja, da trajajo razprave o dnevnopolitičnih temah dalj in bolj zagrizeno kot razprave o usodnih temah. Tako sta zakon o delovnih razmerjih in predlog sprememb zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti hitro končala na parlamentarnih klopeh. Prevečkrat se nam dogajajo 'hitri postopki’. Na to opozarjam zaradi izjemno pomembne reforme sistema pokojninskega in invalidskega zavarovannja.
Razprava o tej reformi ne sme biti časovno utesnjena. Sindikati smo že registrirali nekaj kritičnih poglavij te reforme. Med najpomembnejšimi je vsekakor problematičnost starostne meje za upokojitev. Problematičnost z vidika zaposlovanja mladih in z vidika zaskrbljujoče delovne kondicije in zdravja pri starejših delavkah in delavcih, ki takšne starostne meje ne bi mogli doseči. Daljšanje življenjske dobe se lahko spremeni v daljšanje delovne agonije.Tako so sedaj videti stvari: vladaje o tem že obveščena, in kot pravi, se tudi zaveda resnosti in kritičnosti
Zanj je shod dokaz, da se krepko motijo tisti, ki računajo na razdrobljenost sindikatov. “V Pergamu smo pripravljeni na strnitev sindikalnih vrst, saj se zavedamo, da je za boljši jutri delavstva napočil čas za združeno koalicijo sindikatov.”Rebolj je zavrnil tudi očitke, da je shod nekakšen miting ali jogurtna revolucija, saj so sindikati pripravljeni na dialog in pogajanja-
“Z razmerami v Sloveniji torej ne moremo biti zadovoljni. Se manj z dejstvom, da se celotno breme tranzicije in reform lomi na hrbtih zaposlenih in da tistih, ki imajo v rokah oblast, ne zanimajo človeške in delavske stiske,” je poudaril Dušan Rebo]/-Dejal je, da bodo sindikati še zaostrili oblike sindikalnega boja, če vlada zahtevam delavcev in sindikatov ne bo prisluhnila.
Drnovšek naj odgovori
Predsednik sindikata kovinske in elektropredelovalne industrije Albert Vodovnik je dejal, da predsednik vlade dr. Janez Drnovšek že od septembra ni odgovoril na vprašanja, ki mu jih je javno zastavil Skei. Med tem pa predsednik in podpredsednik vlade dopolnjujeta koalicijsk0
naj ostane 15 let delovne dobe in starost 60 let za moške in 30 let za ženske. Udeleženci shoda so njegove predloge pozdravili z burnim aplavzom.
Največji dosežek pokojninske reforme je enotnost sindikatov pri njenem zavračanju
Predsednik Konfederacije sindikatov 90 Boris Mazalin je poudaril, da v Sloveniji potrebujemo socialno partnerstvo in socialni dialog, tako kakor potrebujemo socialno in pravno državo ter gospodarski in družbeni razvoj. Socialno partnerstvo je pomemben prispevek k uresničevanju nekega skupnega družbenega hotenja po blaginji, varnosti in napredku, temelječem na kriterijih socialne uravnovešenosti in pravičnosti.
“O socialnih in delovnopravnih reformah, o nujnih spremembah smo si socialni partnerji edini. Vprašanje pa je, kakšno porazdelitev moči in socialnih bremen prinašajo, ali so samo odsev trenutnih ekonomskih in političnih razmer, ali pa so dolgoročno naravnane in temu primerno tudi izpeljane. Pri tem vprašanju smo
tega dela pokojninske reforme. Terjamo iskanje drugačnih, sprejem-Ijivejših rešitev v interesu nekaterih najbolj ogroženih kategorij zaposlenih.”
Mazalin vidi največji sindikalni prispevek k reformi pokojninskega sistema v enotnosti sindikatov in pripravljenosti, da skupaj uveljavijo in branijo interese tistih, kijih zastopajo. “Samo v tem so jamstva, da bo reforma socialno uravnovešena in pravično naravnana.”
Motijo se, če računajo na našo neenotnost
“Samo združeni in enotni sindikati v Sloveniji so lahko uspešni v obrambi interesov in pravic delavstva in svojih članov. Današnje protestno srečanje, na katerem sodelujemo vsi sindikati - ne glede na sindikalne, politične ali druge interese - je dokaz, daje dozorelo spoznanje, daje le na izhodiščih najširše solidarnosti delavstva in njihovih predstavnikov, na enotni sindikalni akciji, možno graditi ne le zaupanje delavcev v sindikate, temveč tudi moč sindikatov v današnji surovi tekmi z grobim liberalnim kapitalizmom,” je dejal na shodu predsednik Per-gama Dušan Rebolj.
pogodbo za vsako podjetje P° sebej. Na vlado je naslovil vpP*. šanje, kdaj misli začeti vrača1 ukradeno - med drugim tu
128.000 delovnih mest. Vodov
nik je vladi sporočil, da ji J? svojo politiko uspelo strniti s> dikalne vrste, kar sindikalisto samim doslej ni uspelo. “Če vla ^ še danes ne razume, kdj P0!^ j potem seji ne piše dobro,” je dej Vodovnik.
Shod je končal Dušan Semo^j njegov govor objavljamo na p strani.	^
Poročala E K. in T- ^ fotografije
PROTESTNI SHOD ZSSS
11. december 1997
nemška zveza sindikatov
Drage kolegice in kolegi v ZSSS
Y imenu Bavarske zveze sindikatov DGB in njenih članic želimo izraziti podporo vašemu boju proti izničevalni polivki vlade dr. Janeza Drnovška na področju sociale.
Bavarski DGB se postavlja solidarno na vašo stran in po-Zlva slovensko vlado:
~ k omejitvi upokojitvene dobe za ženske pri 60 letih, kajti zvišanje dobe na 65 let je iz socialno pravičnih razlogov nepravično, z vidika tržišča delovne sile kontraproduktiv-no in zato nesprejemljivo. Ženske vzgajajo otroke in s tem nistveno prispevajo k prihodnosti pokojninskega sistema;
~ k ohranitvi^ medgeneracijske solidarnosti, če želimo zavarovati možnost upokojevanja tudi v primeru bolezni.
Slovensko vlado pozivamo:
~ naj umakne varčevalne ukrepe, ki bremenijo socialno varstvo nslojemalk in delojemalcev,
~ naj najde pota za efektivno regionalno strukturno politiko vzisča delovne sile in zmanjša število brezposelnih, namesto °a dodaja vedno nove obremenitve,
' naj dogradi pravice delojemalkin delojemalcev na področju s°upravljanja i/ podjetjih.
veliko uspehov pri vašem boju za delo in SOCIALNO PRAVIČNOST- TO JE TUDI NAŠ BOJ -SKUPAJ SMO MOČNEJŠI.
Fritz Schosser
AVSTRIJSKA ZVEZA SINDIKATOV- OGB
Prijatelji in kolegi!
Dovolite mi, da v imenu Avstrijske zveze sindikatov izrazim svojo naklonjenost vaši demonstraciji in njenim ude-nzencem. Samo nekaj tednov je tega, kar so na evropskem mu o zaposlovanju v Luksemburgu vse vlade v Evropski Kupnosti dobile signal naraščajočega interesa za širitev ^alne razsežnosti v evropskem integracijskem procesu.
a dpdočih držav članic, kot je Slovenija, se pričakuje, da npIJa Podoben interes za zaposlovanje in zadeve social-e Politike. Zavrniti moramo poskuse nekaterih vlad, da bi r>nfa/e s°cialne standarde, v upanju, da bo to pospešilo Jinovo članstvo v Evropski zvezi.
Besnica je prav nasprotna:želimo graditi socialno Evropo, ‘Cono oprto na sindikalne pravice in socialno partnerstvo. z~irno še naprej razvijati evropski socialni model, kise razlikuje y industrijskih odnosov v Aziji ali v Združenih državah Amerike! '-eiimo premagatineoliberalno ekonomsko politiko, kini, kot e je izkazalo, nič drugega kot staromoden kapitalizem!
kni^r!*8 mi’ vsem udeležencem protestnega shoda, mojim da cp?™ V ^vez' svobodnih sindikatov Slovenije ter seveda iJ-n.enr,u slovenskemu sindikalnemu gibanju zaželim, u v. namen, da bi se poglobila socialna razsežnost v vrč! dIz?v' 'n bi se izognili negativnim posledicam zadelale, doživel uspeh!
Fritz Verzetnitsch, predsednik OGB
'JALUANSKA KONFEDERACIJA DELAVSKIH SINDIKATOV
begionalni SINDIKAT FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE
Predsedstvu sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije!
'soHri*'Zellmo našo podporo vašim zahtevam in popolno onoarnostz vašo manifestacijo, ki bo 10. decembra 1997. Prisrčnimi pozdravi
Lucio Gregoretti, za sekretariat CISL
CGIL eurlanueTjuluske krajine
Spoštovani prijatelji, tovariši!
nifestaciinVim polno Udarnost in željo, da bi z vašo ma-Cj/jj j. . °	decembra dosegli zaželene cilje,
ohranfa 50 Sooialn3 trdnost in pokojninska reforma, boj za cim p{anje delovnih mest in odpiranje novih, so tudi naši razum^	50 italijanski sindikati dosegli dober spo-
9a ien ZSiaŠ0 vlado glede socialne države, sporazum, ki Po t .dPria velika večina delavcev s tajnim glasovanjem, blem!'zkušnji smo še bolj prepričani, da so vaši pro-Vs° Podporo1'VSG^ ^avcev’zat0 vam ae enkrat izražamo
Roberto Treu, glavni tajnik dežele Furlanije- Julijske krajine Paolo Pupulin, odsek za mednarodne odnose
Z^EZA SAMOSTOJNIH sindikatov orne gore
ra3'kolega Dušan!
''Sem nam •
Podpore še vedno v spominu prisrčnost in iskrenost zborovanh, SJ%0J° konec aprila dobili na našem protestnem zahteve sn °S:,Veze svobodnih sindikatov Slovenije. Naše stvo na /o j.u- z vašo podporo podkrepljene, naše član-Izvejei 6 0bcutil° moč sindikalne solidarnosti. v Sredn S»a Popravljate protestne demonstracije, ki bodo dikalne 'j: ?.ecembra. Prepričani o upravičenosti vaše sin-na ta način'6 Z-a kakovostno socialno zaščito v Sloveniji, Tudi mi imJZrazamo P°lno podporo vsem vašim zahtevam, dobju zavaarm° enak° težko nalogo, da v tranzicijskem ob-0stalisami uJ[emo socialno dimenzijo. Mi v tem boju nismo tudi vi d rani 2 zaslu9i vaše podpore. Bodite prepričani, da Zveze samnc?*-^1, niste sami. Z vami je iskrena podpora sam°stojnih sindikatov Črne gore.
EVROPSKA KONFEDERACIJA SINDIKATOV - ETUC
Dragi kolegi!
V imenu Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) izražam našo solidarnost in polno podporo protestnim aktivnostim Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Močno smo prepričani, da moča biti sistem socialne države obvarovan povsod po Evropi.
Evropska konfederacija sindikatov je prepričana, daje mesto Slovenije v Evropski zvezi. Toda nobena vlada si ne sme dovoliti, da bi integracijski proces in potrebno prilagajanje standardom Evropske zveze uporabila kot pretvezo za spodkopavanje sistema socialne države, tako kot tudi ne sprejemamo uporabe konvergenčnih kriterijev iz pogodbe Evropske zveze kot pretvezo v državah Evropske zveze za porušenje socialnega sistema.
Evropsko sindikalno gibanje, katerega del je tudi vaša organizacija, ne nasprotuje reformam. Toda potrebne reforme so lahko le rezultat socialnega dialoga in morajo najti širok konsenz v družbi.
Pozivamo vašo vlado, naj ponovno odpre ta dialog.
Emiiio Gabaglio, generalni sekretar EKS
FRANCOSKA DEMOKRATIČNA KONFEDERACIJA DELA -CFDT
Dragi kolegi!
Veseli nas, da bo Slovenija pričela pogajanja za pridružitev Evropski zvezi. To bodoče članstvo mora upoštevati vse razsežnosti, vključno s socialno Evropo.
Tako imenovani “evropski socialni model”, kot je znano, vključuje socialno zaščito, ki temelji na solidarnosti med delavci in upokojenci, med ljudmi z dobrim zdravjem in tistimi s slabotnim.
Očitno vaša vlada v svojem projektu ni takšnega mnenja, nasprotno! To je nedvomno nesprejemljivo. Toda to tudi dokazuje, da slovenski vladajoči sistem ni pripravljen priznati socialne razsežnosti Evropske zveze.
V imenu Francoske demokratične konfederacije dela - CFDT in vseh njenih članov vas želimo v celoti podpreti in s popotno solidarnostjo.
Z najboljšimi pozdravi
Jean-Francois Trogrlic, nacionalni sekretar, odgovoren za mednarodne zadeve
ZVEZA SAMOSTOJNIH SINDIKATOV HRVAŠKE
Spoštovani kolegi!
Zveza samostojnih sindikatov Hrvaške, največja sindikalna centrala v Republiki Hrvaški, članica Mednarodne konfederacije svobodnih sindikatov-ICFTU, v imenu svojih članov popolnoma podpira protest, ki ga bo organizirala Zveza svobodnih sindikatov Slovenije 10. decembra 1997 pred sedežem Vlade Republike Slovenije v Ljubljani.
Ker se tudi hrvaški sindikati soočajo s podobnimi predlogi svoje vlade, izraža Zveza samostojnih sindikatov Hrvaške svojo veliko zaskrbljenost zaradi sprejemanja odločitev slovenske^ vlade o premaknitvi starostne meje za odhod v pokoj za ženske na 65 let, o prekinitvi delovanja pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi medgeneracijske solidarnosti, o varčevalnih ukrepih na račun socialne varnosti zaposlenih, politike zaposlovanja, ki povzroča stalno povečevanje nezaposlenosti, in delovne zakonodaje, ki omejuje pridobljene pravice delavcev.
Upamo, da bo napovedani protestni shod Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, napovedan za 10. december 1997, uspešen in da bodo vaši napori, da zaščitite pravice delavcev v Sloveniji, privedli do ugodnejše delovno-socialne zakonodaje in politike zaposlovanja, ki bosta zaposlenim prinesli večje ugodnosti.
V solidarnosti z vami
Davor Jurič, predsednik ZSSH
ZVEZA SAMOSTOJNIH SINDIKATOV BOSNE IN HERCEGOVINE
Drage kolegice, dragi kolegi! iz ZSSS
V celoti podpiramo vaša stališča in opredelitve, kijih boste posredovali Vladi Republike Slovenije na vaših jutrišnjih protestnih demonstracijah.
Z izrazi solidarnosti
Sulejman Hrte, predsednik
GENERALNA KONFEDERACIJA DELA ITALIJE- CGIL ITALIJANSKA KONFEDERACIJA DELAVSKIH SINDIKATOV- CISL ITALIJANSKA UNIJA DELA - UIL
Dragi predsednik Semolič!
Prejeli smo tvoje pismo v zvezi s protestnio demonstracijo, ki jo jutri organizira Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. Močno podpiramo vašo akcijo proti vladni politiki, katere cilj je pristriči socialno varnost v Sloveniji in razobličiti socialno državo z uvedbo privatnega sistema, ki bo oslabil pravice delavcev.
Delimo z vami vaše mišljenje, da gospodarski problemi države ne morejo biti rešeni z obvezovanjem delavcev, da plačujejo za svojo lastno socialno varnost, saj se s tem tvega, da se bo razširila socialna reža med različnimi skupinami delavcev in prebivalcev, ne bo pa to imelo nobenega pozitivnega učinka na zaposlovanje.
Upamo, da bodo s podporo evropskega sindikalnega gibanja vaša protestna demonstracija in vaši predlogi našli pozitiven odgovor slovenske vlade, ker smo prepričani, da potrebujemo skupno akcijo v Evropi zato, da bi zavarovali delavske pravice in pričakovanja.
Vodje mednarodnih oddelkov
Giacomo Barbieri, CGIL Luigi Cal, CISL Carmelo Cedrone, UIL
NEMŠKA ZVEZA SINDIKATOV- Mednarodni oddelek
Kolega Semolič,
na vašem zborovanju danes v Ljubljani vam želimo mnogo uspeha in vam sporočamo pozdrave solidarnosti Nemške zveze sindikatov.
Pri boju proti brezposelnosti in nižanju socialnih pravic imate našo polno podporo.
Socialna pravičnost je pomemben temelj za Evropo v miru. Zniževanje delavskih pravic ne bo utiralo poti v Evropsko unijo.
Mnogo uspeha pri vašem prispevku za socialno blaginjo v Sloveniji.
Leo Monz
SPLOŠNA FEDERACIJA DELA BELGIJE-FGTB
Dušanu Semoliču, predsedniku ZSSS Z VAMI SMO SOLIDARNI
Sporočamo polno podporo Splošne federacije dela Belgije - FGTB vašemu boju za socialne pravice slovenskih delavcev.
Upamo, da bo imela vaša vlada razum in modrost pri poslušanju vaših zahtev, ki so v celoti na liniji evropskega socialnega modela, ki ga zagovarja tudi FGTB.
Želimo, da bi bile demonstracije uspešne. Prosimo vas, da v imenu FGTB pozdravite vse vaše člane!
V solidarnosti z vami
Michel Nollet, predsednik Mia De Vits, generalni sekretar
11. december 1997
Sindikalna lista
(Temelj je SKP za gospodarstvo)
Prvi del
x.
december 1997
Dnevnice
-	cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti)
-polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti
-	znižana dnevnica (od 6 do 8 ur)
Kilometrina	(od S. 9.1997 dalje)
Ločeno življenje	______
Prenočišče - Povračilo sroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec
Regres za prehrano
-poSKPGD	(na delovni dan) 500,00
3.500.00
1.750.00
1.218.00 30,75
51.098,00
Drugi del
1.	Jubilejne nagrade
- po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu)
-	za 10 let
-	za 20 let
-	za 30 let
2.	Odpravnina pri upokojitvi
3.	Solidarnostne pomoči -po SKPD
47.978.00
71.967.00
95.956.00 287.640,00
Minimalna plača Zajamčena plača Regres za letni dopust
-	ob smrti delavca
-	ob smrti v ožji družini
najmanj ■ največ
86.292.00 43.146,00
59.150.00
35.173.00 102.000,00
127.746.00 Strokovna služba ZSSS
KAJ DELAJO
• mi.imaiii odhami
Sindikat komunalnega in stanovanjskega gospodarstva
Izhodiščne plače za gospodarske javne službe na področju komunalnih dejavnosti za december 1997
Skladno z določbami tarifne priloge za leto 1994 za gospodarske javne službe vodnega gospodarstva in tarifne priloge za leto 1996 na področju komunalnih dejavnosti ter količnika povišanja izhodiščnih plač za mesec december 1997, ki znaša 1,048 (UL. št. 75/5. 12. 1997), so za december 1997 izhodiščne bruto plače takšne:
		Relativno razmerje	Vodno gospodarstvo	Komunalne dejavnosti
I.	enostavna dela	1,00	55.000	57.822
II.	manj zahtevna dela	1,10	60.500	63.604
III.	srednje zahtevna dela	1,23	67.650	71.121
IV.	zahtevna dela	1,46	80.300	84.420
v.	bolj zahtevna dela	1,60	88.000	92.515
VI.	zelo zahtevna dela	2,16	118.800	124.896
VI.	visoko zahtevna dela	2,70	148.500	156.119
VIII. najbolj zahtevna dela		3,50	192.500	202.377
IX.	izjemno zahtevna dela	4,20	231.000	242.852
Izhodiščne plače za podjetja na področju stanovanjske dejavnosti za december 1997
Skladno z določbami tarifne priloge kolektivne pogodbe za stanovanjsko dejavnost za leto 1996 ter količnikom povišanja izhodiščnih plač za december 1997:
Relativno ________IZHODIŠ ČA
______________________razmerje 1, skupina 2, skupina 3, skupina
I.	enostavna dela	1,00	50.281	54.051	57.822
II.	manj zahtevna dela	1,10	55.309	59.456	63.604
III.	srednje zahtevna dela	1,23	61.846	66.483	71.121
IV.	zahtevna dela	1,46	73.410	78.914	84.420
V.	bolj zahtevna dela	1,60	80.450	86.482	92.515
VI.	zelo zahtevna dela	2,16	108.607	116.750	124.896
VII.	visoko zahtevna dela	2,70	135.789	145.913	156.119
VIII. najbolj zahtevna dela		3,50	175.983	189.178	202.377
IX.	izjemno zahtevna dela	4,20	211.180	227.014	242.852
Skladno s socialnim sporazumom in zakonom o izvajanju znaša minimalna bruto plača za mesec december 1997 61.989 SIT. (UL št. 75/5. 12. 1997)
Miloš Mikolič, sekretar
Sindikat kmetijstva in živilske industrije
Na podlagi 46. člena Kolektivne pogodbe za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije (Uradni list RS, št. 47/94) ter 8. člena in 3. člena Zakona o določitvi minimalne plače in o načinu usklajevanja plač (Uradni list RS, št. 40/97) so izhodiščne plače v kmetijstvu in živilski industriji Slovenije za mesec december 1997 takšne:
Tarifni razredi	Zahtevnostna skupina	Izhodiščna bruto plača v SIT za polni delovni čas
L	enostavna dela	53.800
II.	manj zahtevna dela	59.181
III.	srednje zahtevna dela	66.175
IV.	zahtevna	73.706
V.	bolj zahtevna dela	83.391
VI.	zelo zahtevna dela	99.533
VIL	visoko zahtevna dela	112.982
VIII.	najbolj zahtevna dela	134.500
IX.	izjemno pomembna dela	161.400
Eskalacijska stopnja znaša		4,8% Jovo Labanac, sekretar ROS
[IIIIHiElll
sindikalni
fffli fillj|i|||fF"
lil11' Si
GOSTINCI NAPOSLED LE POSTAVILI PIKO NA »I«
la še Renata Martinčič, pf£e[ sednica Sekcije za gostin^ ' in turizem pri Združenju’', lodajalcev Slovenije, »doiC. iz Term Čatež. »Nikoli n11
s?ja
Prejšnji petek, 5. t. m., skoraj »točno opoldne«, sta v veliki dvorani Doma sindikatov Slovenije pogajalska partnerja opravila še zadnje dejanje: slovesno sta podpisala kolektivno pogodbo dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije. Tako se je s »happy endom« končalo večmesečno delo, ki je zavoljo nepopustljivosti pogajalcev pri posameznih »postavkah« v zadnjem času dobivalo tudi »dramatične« razsežnosti.
»Zdaj, ko smo postavili piko na ,i’, bi se rad najprej zahvalil potrpežljivosti članov obeh pogajalskih skupin, saj je za njimi res naporno in duhamor-no delo,« je po slovesnem podpisu kolektivne pogodbe dejavnosti izjavil predsednik Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije Iztok Bratož, v isti sapi pa izrazil pričakovanje, da se bosta partnerja tudi v prihodnje uspevala sporazumevati v dogovorjenih rokih. »Nismo sicer dosegli tistega, kar smo hoteli, a moramo biti zadovoljni, ker nam je tako daleč uspelo priti med prvimi...«
»Tudi jaz bi se rada zahvalila partnerjem z druge strani pogajalske mize za strpnost in jih hkrati prosila, naj pozabijo na kakšno hudo besedo, ki je priletela z naše strani. Mi smo na vaše že pozabili,« je povedala Danica Zorko iz Združenja za gostinstvo in turizem pri Gospodarski zbornici Slovenije, nato pa diplomatsko dodala: »Menim,
da smo zmagali oboji in da bo zdaj ,en čas’ mir...«
»Najbolj uglašeni resda nismo bili; a glavno, da smo se
uglasili na koncu,« je povedala Ludvika Zafoški, predsednica sindikata turističnih in gostinskih delavcev pri Konfederaciji sindikatov 90. Veselje nad uspešnim »finišem« ji je kalila le slutnja, koliko dela jih še čaka, da bo prenovljena kolektivna pogodba dejavnosti res zaživela tudi v posameznih podjetjih.
»Tudi jaz sem vesela, da se je končalo,« je svoje poveda-
bilo težko priti v LjubljanO’ y, kljub včasih hudim besedE. nikoli nismo prišli tako dalL, da bi se mi vse skupaj upfltei Mislim, da smo lahko vsi s^oi paj kar zadovoljni in da b°!ia kolektivna pogodba,držala’^ (j nekaj časa. Vsaj njen nof^ioi tivnidel...«	fai
»Konec dober- vse dobGd je po svečanem aktu naZ“7e< vil Ivan Jurše, sekretar S61! j( in se pošalil: »Miklavž na^te prinesel kolektivno dbo
Kolektivno pogodbo dejavnosti gostinstva in turizma so svečano podpisali (z leve proti desni): 1, ( dvika Zafoški, Danica Zorko, Iztok Bratož in Renata Martinčič.
Po čem smo (prelživeli?
'bi,
NOVEMBER 1997
Ocenjeni življenjski strošl’ tri- in štiričlanske družiiH«
^lo
«)dJ
Skupina dobrin iz košarice	Tričlansk povprečna košarica	:a delavska minimalna košarica	družina mini. mes. košarica	Štiričlans povprečna košarica	ka delavsk minimalna košarica	a družina mini. mes. košarica	Indeks cen življenjskih potrebščin XI.97/IV.97	Indeks cen življenjskih potrebščin Xl.97/X.97	ind živi pol XI.9
1. Hrana	53.764,34	40.874,31	40.874,31	66.366,08	49.880,91	49.880,91	103,50	102,00	
2. Pijača	9.202,18	3.397,96	3.397,96	9.255,69	3.420,89	3.420,89	104,70	100,20	
3. Kajenje	5.727,60	3.096,00	3.096,00	5.727,60	3.096,00	3.096,00	103,20	100,00	
4. Oblačila	26.689,77	16.427,66	829,70	32.640,01	20.155,15	915,12	102,90	100,90	
5. Obutev	6.173,28	4.734,70	0,00	7.312,20	5.275,03	0,00	104,10	100,70	
6. Stanovanje	23.882,71	17.185,42	14.099,79	29.095,18	20.640,33	16.909,09	103,10	100,30	
7. Ogrevanje, razsvetljava	21.852,16	15.283,29	13.056,35	27.001,38	18.248,71	15.573,07	106,40	100,20	
8. Gospodinjska oprema	11.962,15	6.339,93	0,00	14.224,97	7.349,61	0,00	101,80	100,20	
9. Higiena, zdravstvena nega	14.973,54	12.499,75	8.926,62	16.819,36	13.905,20	10.313,10	102,90	100,20	
10. Izobr, kultura, razvedrilo	37.694,02	14.159,93	6.839,55	42.661,93	16.151,25	7.022,52	104,90	100,20	
11. Prometna sr. in storitve	36.811,36	12.896,50	5.767,29	45.556,31	16.962,44	6.380,93	107,10	100,30	
12. Razni predmeti in storitve	4.008,60	2.389,37	0,00	5.002,18	2.666,65	0,00	104,30	100,80	
13. Drugi izdatki	41.232,67	10.305,03	9.154,99	44.189,92	10.633,62	9.154,99	104,30	100,80	
SKUPAJ (v SIT)	293.974,40	159.589,87	106.042,57	345.852,82	188.389,79	122.666,61	KOME	NTAR:	

■m*
osf. d
mi
154

10^ -
-ioM:T£
Toafgai cer j C,
Stopnja rasti košaric m. 97/IV. 97	4,31	4,06	4,12	4,32	4,08	4,10
Stopnja rasti košaric XI. 97/X. 97	0,69	0,79	0,94	0,70	0,80	0,97
Stopnja rasti košaric XI. 97/XI. 96	11,25	10,29	10,04	11,40	10,74	10,12
droblstr
Struktura življenjskih stroškov
1. Hrana	18,29	25,61	38,55	19,19	26,48	40,66
2. Pijača	3,13	2,13	3,20	2,68	1,82	2,79
3. Kajenje	1,95	1,94	2,92	1,66	1,64	2,52
4. Oblačila	9,08	10,29	0,78	9,44	10,70	0,75
5. Obutev	2,10	2,97	0,00	2,11	2,80	0,00
6. Stanovanje	fU2“1	10,77	13,30	8,41	10,96	13,78
7. Ogrevanje, razsvetljava	7,43	9,58	12,31	7,81	9,69	12,70
8. Gospodinjska oprema	4,07	3,97	0,00	4,11	3,90	0,00
9. Higiena, zdravstvena nega	5,09	7,83	8,42	4,86	7,38	8,41
10. Izobr., kultura, razvedrilo	12,82	8,87	6,45	12,34	8,57	5,72
11 .Prometna sr. in storitve	12,52	8,08	5,44	13,17	9,00	5,20
12. Razni predmeti in storitve	1,36	1,50	0,00	1,45	1,42	0,00
13. Drugi izdatki	14,03	6,46	8,63	12,78	5,64	7,46
						
SKUPAJ:	100,0	100,0	100,0	100,0	100,0	100,0
V novembru so cene n‘\ 7jiii (inflacija) porasle za 0,6 % 0 ,rst( ma za 9,9 % od lanskega no ^av bra. V istem mesecu so cen (phc Ijenjskih potrebščin zrasle zLlen( % oziroma za 9,1 % v pruf1 s(Jr y z novembrom lani. NaJ*3 ^ a|,>|Un povišale cene v skupinah b1.)/ brezalkoholna pijača (za 2/	,
obleka in obutev (za 0,9 %)• , c Cene šestih košaric življ^Jp ** potrebščin, kijih objavlja11'1® pfsP' so se v novembru povišale do 0,97 %. Opozarjamo, da » j£!. « ocenjene novembrske Dejanske košarice za n°0ty/pr
bomo, tako kot vsako ll;t0’ rac40l takoj, ko bomo prejellT.keS|fP
Vir: Statistični urad Republike Slovenije
Izračun: Strokovna služba Sveta ZSSS
Statističnega urada Republik Sc Venije'	Strokovna^*

SE LAHKO ZGLEDUJEMO PO CIPRU? Zborovanja
Oročilo s seminarja o tripartizmu in industrijskih odnosih
, v „ •?Pru 80 °dnosi med socialnimi partnerji zgledni, mogoče j . , sKrivajo razlogi hitre rasti tamkajšnjega gospodarstva em’ atlyne blaginje prebivalstva. S tem so nas na nedavnem it] nar?.u Gnanih predstavniki ciprske vlade in glavni snovalec L1* Strijsk!h 0^nosov Mikis Sparkis. Odnosi med socialni-■elit r rrji temeljijo na njihovi samostojnosti in na opre-I:	’ .J® za reševanje problemov potreben dialog, s čimer
§nejo skoraj vsem konfliktom.
,r£lPto ,^samosvojitvi Cipra lSt'e . , so bili sindikati 1 , ° ro organizirani. Kmalu asta*0 tudi združenje de-ttia/^ •eV' ^'nd'kati, delo-
Za'Cl\!n nova v^a<^a so se že U dogovorili, da bodo alf0„ ne Probleme reševali z PWrrjanjem- Ciprski si-^olii,riPart'ztua temelji na 50» . seb treh partnerjev za i’lj d; ,Pravni dialog. Social--[tjv^osje mogoč, ker imajo r 1e’ neodvisne in demo-#ld;lcae sindikate, takšna so h'iU^enJa delodajalcev, (jij je Podajalci in delojemal-juleb Uslvarjeno ozračje me-
>ž‘»vanjJe8aZaUpan-iainS°de'
^■inni'5*^ SOc'alni partnerji na j in ? PoP°*noma svobod-)Sai onomni, kar jim med
'odvisn0Zsagotavl-*a popolno Če
mertC a°gajania zaostrijo do
rtjcpodtfjr1"1'1?3 *'11173"
djučiioari/’ 6 V doSaJanJa katerih sode,aŽne k0mlSije’ >iki vseh Su jej0 predsta' MedS hpartnerJev-
i Urei . oojne odnose partne-anskp ° na podlaS'1 »gentl-
4nof dogovora«, kije n:	oogovorjen način ure-
odnosov med partnerji in Pnitn •stranLspQŠtujejo. lih n§ajaaf° novih koiekti-'telSf °d5ah moraJ° načelno ;°brive*>opošle-■ijev k°"'h,sak<!Eaodpart-
ijti ’ SOZato vedno dolžni 1 noaa°razurnne rešitve. Če ! Van-Jan-*a uspešna, se vla-
vanJe ne vmešuje.
'Janj pa evhHneUSpeŠnih P°' ?uša skunn Posreduje in
'obe st " Spannerjinajti #itev rP ani sprejemljivo
Uspešno"Ji"0aP0.SIHedOVan^
H bitražn U Se Pa^nofJ1 z "ndikaf 116 stnnjajo, lahko
SsJovJaanjeaČaSn0 Prekinej°
ienn?dC d°spora glede raz-
liU«™oTodhbd0hl04bVk0-
Ž'*'"Sopos«dnb£'™“''|a-
i' da nast^no > Topome-^Zs°diščp P kot.obvezno slkšnih nr^’ zarad' česar v ^tejost-fvu111^'^ delavci ne f smejo za31'’ dolodajalci pa | Ta	Podjetja.
i:;vscj,.1i., a reševanja sporov
i,	0gočp ored|nstven v Evropi,
^anjenrnjemrazloSizado-
te rČ.; escnetljive gospodar-* Cipru v0 d^užbene blaginje ^stoS^njtb 15 letih (5,5-
?stotna inSPCxlarska rast, 3,5-
|i‘avična depf1Ja’socialm iriir-fPhodka sk ev.nac'onalnega jibnost Prebividstvglna Zapo'
fniSe01 S,ektorju (teleko-V°’ oskrba C ektrog0spodar-
tfdobnin^ 2 vod0---) veljajo
P,ktnihsituaČiiVreŠeVanjakon-
j.	ČPodarstvn v ,°uV Zascbncm
t 'ko vlac]a . teb dejavnostih
T-Ker tddiS * v(avko tudi prcpo-0le,ih
drlamentu, temveč na
pogajanjih med vsemi tremi socialnimi partnerji. Med socialnimi partnerji usklajene predloge vlada pošlje v parlament kot svoje, parlament pa jih praviloma uzakoni.
Ko so po letu 1980 politične stranke pridobile moč in nekajkrat zavrnile predloge socialnih partnerjev, je vjavnem sektorju takoj prišlo do vala stavk.
Služba za industrijske odnose na ministrstvu za delo je posrednik med sindikati in delodajalci, zlasti v drugi fazi pogajanj. Ta služba ustvarja možnosti za delovanje močnih delojemalskih in delodajalskih organizacij, zanje opravlja tudi tehnični servis.
Odnose med socialnimi partnerji ureja poseben kodeks, po katerem je združevanje v sindikate in delodajalske organizacije svobodno. Kolektivne pogodbe se sklepajo po svobodni volji obeh partnerjev, plače pa se načelno določajo le s kolektivnimi pogodbami. Ta kodeks obvezuje obe strani k spoštovanju dogovorov, določa tudi način reševanja delovnih sporov.
Na Cipru delujeta dve pomembnejši sindikalni centrali, levo usmerjena PEO in SEK, ki je bolj na desni.
Čeprav predstavniki obeh central trdijo, da sindikati niso tesno povezani z nobeno politično stranko, pa priznavajo, da velika večina njihovih članov voli stranke določene politične usmeritve. Iz tega lahko sklepamo, da so politične stranke in sindikati tesno povezani.
Sindikalne centrale so včlanjene v evropske in svetovne sindikalne organizacije, panožni sindikati pa se ne povezujejo v nobeno evropsko ali svetovno sindikalno centralo.
Kolektivne pogodbe na Cipru se sklepajo za obdobje dveh let. Na nacionalni ravni imajo splošno kolektivno pogodbo, ki se nato deli na posamezne panoge. Z življenjskimi stroški se plače usklajujejo dvakrat letno.
Industrijski odnosi vjavnem sektorju temeljijo na prostovoljnih pogajanjih, ki naj bi preprečevala možnost nastajanja konfliktov. Za industrijske odnose je oblikovan skupni komite, ki varuje interese tako vlade kot prebivalcev in nenazadnje zaposlenih vjavnem sektorju.
Skupni komite ima pravico razpravljati in odločati o pogojih zaposlovanja. V njegovi pristojnosti so tudi imenovanja in napredovanja, razporejanje delovnega časa, odsotnost z dela, disciplina na delovnem mestu in plače. O vseh teh vprašanjih sprejema le splošne odločitve, o individualnih pravicah torej ne odloča.
Komite tvorijo predstavniki vlade in delojemalcev. Ta komite lahko za posamezna vprašanja imenuje podkomiteje, k delu komiteja pa lahko vsaka stran pritegne tudi zunanje strokovnjake.
Odločitve tega komiteja mora potrditi še vlada, kar se praviloma tudi zgodi.
Če o kakšnem problemu v komiteju ni doseženo soglasje, nastane delovni spor. Tega rešuje prostovoljna arbitraža, opravi jo neodvisni strokovnjak, ki ga priznavata obe strani. Odločitev tega arbitra pa ni obvezujoča. Stavka je mogoča le, če je arbiter o sporu že skušal razsoditi.
Če so odločitve komiteja in vlade takšne, da povečujejo stroške delovanja javnih služb, mora o njih odločati še parlament.
Minister za delo ima sve-tovalnotelo, ki ga sestavljajo štirje predstavniki delodajalcev, predstavnik gospodarske zbornice, dva predstavnika turških delodajalcev, trije predstavniki sindikata PEO, dva predstavnika sindikata SEK in en predstavnik turških sindikatov. Na sejah tega odbora sodelujejo tudi predstavniki drugih sindikatov. Odbor ne sprejema odločitev, ministru le svetuje.
Vlogo tega odbora delodajalci ocenjujejo zelo pozitivno, saj jim daje možnost, da partnerjem pojasnijo svoja videnja problemov, istočasno pa lahko spoznajo stališča drugih partnerjev. Podobno menijo tudi sindikati.
Seminar je pokazal, da med enakopravnimi socialnimi partnerji na Cipru prevladuje dialog. Se pomembneje pa je, da se dogovorjenega tudi držijo. Urejeni industrijski odnosi so verjetno pripomogli k hitremu razvoju tamkajšnjega gospodarstva, s tem pa tudi k dvigu standarda delavcev.
Valter Vodopivec in Karel Sotrel
mm
W)i
Evropski zakon krni slovenske manire upravljanja
K pisanju tega prispevka so me spodbudili mnogi klici in opozorila predsednikov in članov svetov delavcev, ki so se praviloma končali z vprašanjem, ali smo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije spremenili stališča do delavske participacije.
Sindikalno glasilo Delavska enotnost se je namreč v 42. številki z dne 4. 12. 1997 na strani 12 v članku z naslovom “Neevropski zakon krni učinkovitost upravljanja ” odločilo tudi med svojimi bralci narediti reklamo in v zaključku tudi podpreti predloge Gospodarske zbornice Slovenije in njenega hčerinskega podjetja Združenja delodajalcev Slovenije za spremembe in dopolnitve Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Avtor
S.	J. v članku vneto prepisuje in povzema besedilo “raziskovalnega projekta" z nazivom “Vključevanje zaposlenih v upravljalsko strukturo - organe gospodarskih družb ” katerega naročnik in plačnik sta za svoje potrebe bili tudi zgoraj navedeni delodajalski organiza-
v Ljubljani se bodo udeležili tudi sindikalni zaupniki iz Velenja
Sindikalni zaupniki območne organizacije ZSSS Velenje, bilo jih je 36, so se konec prejšnjega tedna zbrali v Hotelu Barbara v Fiesi. Zbranim sta spregovorila tudi Dušan Semolič in Brane Mišič. Predsednik ZSSS je največ časa namenil novi zakonodaji, ki je usmerjena k bistvenemu zmanjšanju pravic zaposlenih. S poskusi zmanjšanja pravic zaposlenih, bo vlada za obstoj socialne države postavila velik vprašaj, meniDušan Semolič. ZSSS se mora tem poskusom postaviti po robu, zato bo 10. decembra organizirala izredno konferenco, ki naj bi vlado še enkat opozorila, da solidarnosti med zaposlenimi in drugimi državljani pri zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju ne sme ukiniti. Vlado bo tudi opozorila, da ne sme bistveno zmanjšati pravic brezposelnih. Če pa tudi to zborovanje pred vlado ne bo zaleglo, bo ZSSS spomladi v Ljubljani pripravila veliko »rabuko«. Z njo bo pokazala, da so sicer šibki sindikati, združeni na enem mestu, lahko tudi zelo močni. Brane Mišič paje udeležencem predstavil vladin paket varčevalnih ukrepov. Po njegovem mnenju lahko ZSSS pogojno podpre le nekatere, večino pa mora zavrniti. Pogajanja o ukrepih (vlada nanje menda pristaja) pa bodo zelo težka, saj je od tega programa odvisna prihodnost vladne koalicije.
F. K.
ciji, ter anketo, ki jo je na to tematiko objavil časnik Delo. Avtoma koncu članka celotno (pre)pisarijo zabeli še s svojo veleumno strokovno ugotovitvijo, ki se glasi: "Po štirih letih veljavnosti zakona se zdi, da so dozoreli razlogi za spremembe in dopolnitve. Argumenti delodajalcev se zdijo močni in upravičeni. Bodo znali zagovorniki ohranitve zakona o soupravljanju oziroma njegovega spre-
minjanja šele potem, ko se bo
nabralo več izkušenj pri uresničevanju, prepričati državni zbora koristnosti velikega obsega sodelovanja delavcev pri upravljanju družb?"
Ne glede na to, da ima tradicionalno vneti prepisovalec
S. J. vso pravico, da se mu ob solidno plačanem prepisovanju tudi zdi, da nekaj dozoreva, ter da se mu zdijo močni in upravičeni tudi argumenti delodajalcev, bi bilo primerno, glede na to, da prepisuje za sindikalno glasilo, da za svoja bodoča prepisovanja prebere kaj tudi v glasilu, v katero piše, in še tudi kakšen primerek časnika Delo iz bližnje preteklosti. Če si bo vzel toliko časa, bo ugotovil, da so zagovorniki ohranitve zakona javno odreagirali na v članku omenjeni “raziskovalniprojekt” kmalu po njegovi objavi (na projektu je naveden datum: december 1996) ter ga ostro zavrnili, izhajajoč predvsem iz dosedanjih izkušenj pri uresničevanju zakona ter primerjal-nopravnih rešitev v posameznih državah z razvitim tržnim gospodarstvom.
Mira Videčnik predstavlja zloženko območne organizacije Pot do pravice. V njej so vsi pomembni podatki o tej območni organizaciji, tudi spisek vseh sindikalnih zaupnikov. Vsekakor bi takšno osebno izkaznico potrebovale tudi druge območne in druge organizacije iz sestave ZSSS.
lin
V tem primeru bo mogoče tudi S. J. nekoliko spremenil svoje mnenje o “velikem” obsegu sodelovanja delavcev pri upravljanju ter ugotovil, da ni nevarnosti za prepričevanje državnega zbora “šele potem, ko se bo nabralo več izkušenj pri uresničevanju ” temveč ravno obratno. S. J. očitno ne ve, da je državni zbor enkrat že dobil predlog sprememb in dopolnitev Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju in so ga zagovorniki ohranitve sedanjih pravic že tedaj uspeli prepričati, da jih je zavrnil. Predlagatelji sprememb tokrat (z vso podporo S. J.) poskušajo znova, ker računajo, da jim bo nova sestava državnega zbora ali pa sedanja vladna koalicija bolj naklonjena, toda tudi tokrat so Že in bodo tudi v bodoče sproti seznanjeni s stališči “zagovornikov ohranitve zakona”. Tisti poslanci državnega zbora, ki za razliko od S. J. berejo Delavsko enotnost in časnik Delo, so tudi preko teh medijev Že pred več kot pol leta med drugim bili seznanjeni, da “so predlagane spremembe 78. in 79. člena Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju za ZSSS v celoti nesprejemljive in se jim bomo uprli z vsemi razpoložljivimi sredstvi”. Zagovorniki sedaj uzakonjene ravni delavske participacije izhajamo prav iz izkušenj v slovenskih podjetjih, ki kažejo, da je osnovni razlog za predloge sprememb zakona preživeli, avtokratski sistem vodenja, kjer je za premnoge menedžerje hie-
rarhija še zmeraj edini način vodenja in komuniciranja, ki poteka le v obliki ukazov in le
v smeri od zgoraj navzdol. Za razliko od sporočila, ki izhaja iz naslova članka S. J., prav to najbolj krni učinkovitost upravljanja slovenskih podjetij. Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju je namreč časovno prehitel miselnost in znanja mnogih slovenskih menedžerjev in na žalost tudi ministra za gospodarske dejavnosti, o sodobni participativni teoriji vodenja podjetij, na kateri temelji ta evropski zakon, vendar to ni problem zakona, temveč upravljalcev v naših gospodarskih družbah. To, da se je med vnetimi zagovorniki predlaganih sprememb zakona znašel tudi minister za gospodarske dejavnosti, ker so spremembe predlagali tudi predstavniki Renaulta oz. njegovega slovenskega podjetja Revoz, pa je še bolj žalosten del slovenske soupravljalske zgodbe, ki posega že na področje suverenosti slovenske države oziroma njene vlade.
Prepisovalcu in povzemal-cu S. J. predlagam, naj si vzame čas in za eno od prihodnjih številk Delavske enotnosti prepiše ter povzame tudi že objavljena stališča in argumente “zagovornikov ohranitve zakona ”. Za bralce to verjetno ne bo pomenilo kakšne velike popestritve, za avtorja pa se bo kljub temu nabralo kar nekaj vrstic za lažjo kvantitativno izpolnitev njegovih delovnih obveznosti.
Milan Ut rosa
8
11. december 1997
SEDEM DNI V SINDIKATIH
Programsko volilna skupščina Sindikata upokojencev Slovenije v
Sindikat upokojencev iz sestave ZSSS je ta torek opravil redno programsko volilno skupščino. Dosedanje delo sindikata so udeleženci ocenili kot pozitivno. Sindikat se bo skušal s svojim delom v prihodnje še bolj promovirati, sodeloval bo tudi v aktivnostih ZSSS, tudi na protestnem shodu 10. decembra. Okrepil bo tudi sodelovanje z drugimi upokojenskimi organizacijami.
Kot je v uvodnem poročilu povedal Ivan Kramer, dosedanji in novi predsednik, je za sindikatom štiriletna zgodovina. Začeli so iz nič, danes pa imajo 690 članov. Članstvo raste počasi, vendar vztrajno. Sindikat upokojencev bo po Kramerjevih besedah nasprotoval zmanjševanju pravic zaposlenih, zato bo sodeloval v vseh aktivnostih ZSSS in sindikatov dejavnosti. Upokojenci se namreč zavedajo, da »manj za delavce pomeni tudi manj za upokojene«. Sindikat upokojencev bo lahko ZSSS pomagal doseči večjo množičnost na demonstracijah, saj bodo delodajalci verjetno že zelo kmalu omejili pravico zaposlenih do odsotnosti z dela.
Kramerje govoril tudi o no-tranjeorganizacijskih vprašanjih. Po njegovem mnenju bi morali sindikati dejavnosti in območne organizacije narediti več, da bi se njihovi bivši člani takoj po upokojitvi vključili v Sindikat upokojencev Slovenije. Za člane sindikata upokojencev je plačevanje članarine urejeno tako, da jo nakazuje kar ZPIZ. Območni odbori sindikata upokojencev so že organizirani v severni Primorski, Ljubljani z okolico, Podravju, na Ptuju, v Velenju in na
Gorenjskem. Pri drugih območjih pa delujejo iniciativni odbori.
Kramerje tudi ugotovil, da se v minulih štirih letih položaj upokojencev ni bistveno spremenil. Upokojence boli govorjenje o tem, da so v sedanjem težkem položaju za gospodarstvo preveliko breme. Mnogi upokojenci so bili po Krame-
rjevih besedah dobesedno odrinjeni v pokoj, sedaj pa poslušajo očitke, daje upokojenih preveč.
Ker se naše prebivalstvo vse bolj stara, ni vprašljiva le skrb za tretje življenjsko obdobje, ampak tudi za četrto. Gre za tiste, ki sami zase ne morejo več skrbeti. Zanje bo v naši državi treba sprejeti novo socialno politiko. Minister Rop je Kramerju pred kratkim omenil, da bo tudi zanjo pripravljena bela knjiga.
Kramerje še menil, da rešitev problemov pokojninskega in invalidskega zavarovanja ni v zmanjševanju pravic, ampak v večji skrbi za zmanjševanje
brezposlenosti. Po njegovem mnenju bi morali zaustaviti tudi upokojevanje mladih in administrativno upokojevanje.
S podaljšanjem starostne dobe za ženske na 65 let se Kramer ne strinja. Ve namreč, da v tekstilni industriji ni nobene delavke, starejše od 53 let. Ve tudi, da velika večina delavk ni odšla v pokoj s polno delovno dobo. Zaradi tega je treba po njegovem mnenju ohraniti medgeneracijsko pogodbo, saj ta edina jamči, da bomo sedanji zavarovanci prišli do spodobne pokojnine.
Kramerje omenil tudi nujnost izenačitve prispevkov vseh za-
Skupščina, ki ji je predsedoval Feliks Bagar, je poleg predsednika izvolila še dva podpredsednika -Lojzeta Meznariča in Konrada Breznika. Člani nadzornega odbora pa so postali: Angelca Kejžar, Danijel Nardin, Gizela Podbregar, Marija Primc in Mileva Veren.
V tovarni nožev Pathos v Lenartu sta zaposlena tudi Stanko Lovrec in Marjana Lukavečki, ki živita v izvenzakonski skupnosti in imata dveletno hčer. Kako je njuna družinica preživela letošnje poletje, ko od marca do konca septembra nista dobila plače?
“Težko!” pravi zamišljeno Marjana.
Stanko in Marjana s hčerko živita pri Stankovih starših. Stankov oče je brezposeln. Včasih je delal v ptujskem Agisu, kjer so ga že pred leti opredelili za trajno presežnega delavca. Ker je že več let brez zaposlitve, ne prejema več nobenega denarnega nadomestila oziroma socialne pomoči za čas brezposelnosti. Stankova mama je gospodinja, ki prav tako nima nobenih dohodkov. V skupnem gor spodinjstvu živi še Stankov brat Robert, ki je na srečo zaposlen v takšnem podjetju, ki delavcem izplačuje plače.
“Če brat ne bi imel službe, bi presneto težko živeli, saj je edini član našega skupnega gospodinjstva, ki ima redne dohodke. Drugih pet članov je brez rednih dohodkov, čeprav sva z Marjano formalno redno zaposlena,” pravi Stanko Lovrec.
“Samo za položnice, ki jih je treba redno plačevati, potrošimo mesečno 28.000 tolarjev. Kje pa so še stroški za hrano, obleko in vse drugo? Niti pomisliti si
ne upam, kaj bi bilo, če bi bila naša hčerka nekoliko starejša in bi morala hoditi v šolo? Saj ne bi imeli denarja niti za svinčnik in zvezke,” pravi zaskrbljeno Marjana Lukavečki.
Na srečo imajo Lovrečevi okoli hiše majhno ohišnico. Sicer je je samo za šest arov, vendar za vrt zadostuje. Doma redijo tudi prašička.
“Za vse skupaj bi bilo veliko težje, če bi živeli v mestu v bloku. Na podeželju pa si lahko človek tudi sam pomaga,” meni Stanko Lovrec, ki ima v delovni knjižici že 12 let delovne dobe, čeprav je star 28 let. “Delu se nisem nikoli izmikal,” pravi z nasmeškom.
“Ker v podjetju šest mesecev nismo dobili plače, sva se z Marjano poleti zatekla po pomoč na center za socialno delo. Za tri mesece sva prejela okoli 47.000 tolarjev pomoči,” pravi Stanko Lovrec.
Lovrečevi so vzeli v najem tudi majhno njivo. Na njej so spomladi zasejali kumare, ki so jih poleti prodali.
“S prodajo kumar je naše skupno gospodinjstvo toliko zaslužilo, kolikor znašata dve mesečni plači,” pojasnjuje Stanko Lovrec.
Vendar pa tudi to ni zadoščalo za pokrivanje vseh življenjskih stroškov šestčlanskega gospodinjstva. Zato Lovrečevi poprimejo za delo, kjerkoli ga dobijo.
Če se ponudi kakšna priložnost, pomagajo kmetom pri opravljanju kmečkih del. Na dan lahko priden delavec zasluži od 2500 do 3000 tolarjev.
Stanko Lovrec in Marjana Lukavečki si že dalj časa iščeta drugo zaposlitev, vendar pa je danes v osrednjih Slovenskih goricah in v bližnjem Maribo-
“Vem, da zavod brezposelnim pomaga najti zaposlitev. Če bo potrebno, se lahko tudi prekvalificirava, saj sva še mlada in polna energije, ali ne?” pravita.
Res pa je, da Stanko in Marjana ne razumeta, zakaj odgovorni po uradni dolžnosti ne sprožijo stečajnega postopka za Pathos, kakor to piše v zakonu o prisil-
Kako živijo zaposleni delavci, ki ne prejemajo plač
ČLOVEK OD ZRAKA NE MORE ŽIVETI
Marjana Lukavečki in Stanko Lovrec: Čeprav sta oba redno zaposlena, čez poletje šest mesecev nista prejela plače. Kako naj skrbita za svojo dveletno hčerko?
ru težko najti delo. V občini Lenart je število brezposelnih že tako naraslo, daje sedaj približno enako številu zaposlenih v občini. V občini je približno 2000 zaposlenih in prav toliko brezposelnih. “Še težje sije najti novo zaposlitev, če si formalno zaposlen,” pojasnjuje Stanko Lovrec.
Kljub temu, da jima trenutno res ni lahko, pa Marjana in Stanko nista črnogleda. “Oba sva še mlada in prepričana sva, da bova prej kot slej vendarle našla primemo delo, ki bo tudi primerno plačano.”
Marjana in Stanko vidita trenutno rešitev v stečaju Pathosa.
ni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Ne razumeta, zakaj morajo delavci živeti v takšni agoniji. Komu bo to koristilo? Zakaj pristojni ne ukrepajo?
Sicer pa ni čudno, da sta Marjana in Stanko optimista. V slabšem socialno ekonomskem položaju, kot sta trenutno, se ne moreta več znajti. Življenje se lahko njima in njuni hčeri obrne samo še na bolje.Takšni ljudje
-	pošteni, delovni in pogumni
-	so še edino upanje za to državo, kije v svojo ustavo zapisala, da je pravna in socialna, dejansko pa je daleč od tega.
Ivan Kramer, dosedanji in novi predsednik sindikata upokojencev
varovancev v pokojninsko blagajno, če pa to ni mogoče, bi delavsko zavarovanje morali ločiti od drugih zavarovanj. Pokojnine pa se po Kramerjevem mnenju morajo še naprej usklajevati le s plačami.
Skupščino sindikata upokojencev je najprej pozdravil Dušan Semolič, predsednik ZSSS. Pojasnil je tudi vzroke za protestni shod ZSSS pred vladno palačo. Menil je, da mora sedanja generacija zaposlenih s pomočjo upokojencev ubrani-
ti socialno državo pred posku-si, da bi pri nas veljal le kap>' tal. Da bi bili torej zdravstvenih storitev in varne starosti deležni le tisti, ki bi oboje sami plačali’ Franc Sotlar, predstavnik Zveze društev upokojencev Slovenije* pa je sindikat pozval k sodelovanju, za kar ni nobenih programskih ovir. Zveza društev upokojencev ima kar 430 društev s prek 230.000 člani.
K sodelovanju s to zvezo in Desusom so pozvali tudi delegati skupščine sindikata upo; kojencev. Še bolj so poudarilj nujnost, da sindikati dejavnosti in območne organizacije ZSSS poskrbijo, da bi delavci ob upokojitvi prešli v sindikat upokojencev in da ZSSS ne bi vračali članskih izkaznic. Močan bo le množičen sindikat, ki bo zbral tudi precej članarine, je menil novi podpredsednik Konrad Breznik. Strinjali so se tudi s Kra-merjevimi opozorili glede reforme pokojninskega zavarovanja’ Francka Herga je poudarila, da seje prenašanju tujih modelov zavarovanja treba odločno upreti; Predlagala je tudi, naj ZSSS izsilj od državnega zbora, da bo na svoj dnevni red uvrstil nacionalni program zdravstvenega varstva-
SPOŠTOVANJE ČLOVEKOVIH PRAVIC -TUKAJ IN ZDAJ!
V zadnjem času pri nas politiki toliko govorijo o človekovih pravicah in svoboščinah kot že dolgo ne. Vendar pa pri tem več pozornosti posvečajo spoštovanju človekovih pravic v preteklosti kot v sedanjosti. Da ne bo pomote! Nič ni narobe, če politiki razpravljajo o spoštovanju človekovih pravic v nekdanjem režimu, saj se na izkušnjah iz preteklosti, pa naj bodo dobre ali slabe, ljudje vedno znova učimo. Samo na to bi morali paziti, dajim zaradi razprav o razmerah v preteklosti ne bi zmanjkalo časa za analizo in tehten premislek o tem, kako je s spoštovanjem človekovih pravic pri nas dandanes. Očitno pa se dogaja prav to!
Ni namreč minilo niti še mesec dni, odkar so poslanci v državnem zboru obravnavali prvo poročilo, ki gaje najvišjemu zakonodajnemu organu v državi predložil varuh človekovih pravic. Čeprav je njegovo poročilo zaskrbljujoče za našo mlado demokracijo, so ga poslanci sprejeli skoraj brez razprave, kaj šele, da bi iz njega strnili kakšen nauk za svoje nadaljnje delo na zakonodajnem področju.
Sicer pa človeku danes niti ni treba prebirati poročila varuha človekovih pravic, da bi izvedel, kako žalostno je trenutno stanje pri spoštovanju človekovih pravic v naši državi. Dovolj je, da se ozre okoli sebe.
Ena temeljnih človekovih pravic, brez katere vse druge izgubljajo smisel, je pravica človeka do dela in do plačila za opravljeno delo. Pri nas pa ni problem samo to, da mnogi ne morejo uveljaviti pravice do dela, pač pa ostajajo po več mesecev brez plač tudi delavci, ki so v rednem delovnem razmerju in pridno delajo. Skoraj vsak dan lahko slišimo ali preberemo, da v kakšnem podjetju delavci že šest mesecev niso dobili plač, v drugem podjetju že osem mesecev čakajo na plače, v tretjem podjetju zopet delavci že leto dni čakajo na stečaj, ki bi ga morali državni organi uvesti po uradni dolžnosti, in podob-
no. Poleg tega je na stotine lja' di za majhen denar prisiljenj delati na črno, ker jih delodajalk1 nočejo prijaviti. O svojih stiskah in težavah si veliko ljudi spl°h ne upa več govoriti, saj se bojijj da bodo izgubili še tiste drobti' niče, ki jih dobivajo z mize nj vodobnih kapitalistov. V marši' kakšnem na novo olastninjeneh1 in privatiziranem podjetju P1* prihaja še do hujših kršitev čl0' vekovih pravic. Gre za odkril6 grožnje delavcem, da bodo d0' bili delovno knjižico, če bodo si°' dikalno delovali, za prepov°k dajanja javnih izjav o razmera v podjetju in za druge oblik kratenja pravice dejavnega &e' lovanja in svobode govora. Neka' teri novopečeni kapitalisti svoj moč izkoriščajo celo za v"Pe šavanje v zasebno življenje d lavcev, s čimer kršijo njihovo pU vico do osebne integritete in d° stojanstva. V tej državi torej n| zaskrbljujoče samo (ne)spošt0J vanje človekovih pravic, temv^ je problem še globlji - razkr# ti so se začela tudi vsa moraln in etična načela, na katerih teme1-! civilizirano sožitje med ljudmi' kot seje to dogajalo v časih zp0’ dnjega kapitalizma in prvobim akumulacije.
Najodgovornejši politiki bi I, radi takšnih razmer morali npJ no spregovorili o teh problemi ' ki prizadevajo čedalje večje štev' ljudi v državi. Sicer se jim lahki zgodi, da bodo čez nekaj lej kim novi politiki razpravljali o njih0 odgovornosti. Vendar pa je t° ljudstvo bolj slaba tolažba, saj A njenje po toči in kazanje na s""’
trd0
po požaru nikomur ne pomaži. Prva in poglavitna naloga P0' tikov je, da s svojim delovanj® in ukrepanjem preprečijo krši človekovih pravic in trpljen|e ljudi, ne pa da potem, ko Je ,
vse prepozno, razpravljajo 0
govornosti.Toje posel tožn®
sodnikov in zgodovinarjev, .j.
Čas bi že bil, da bi se P tiki začeli zavedati svoje o vomosti za razmere pri va^oVL,j(: človekovih pravic in za rese problemov - tukaj in zdaj • ^ £
gospodarjenje
11. december 1997
Prvi del nacionalnega paketa varčevalnih ukrepov pred poslanci
VEČJA SOCIALNA PRAVIČNOST
stroškov v zvezi z delom za zaposlene v državni upravi in organih lokalnih skupnosti ter v inštitucijah in podjetjih v večinski lasti države s tistimi v gospodarstvu.
sindikatov, so bile močne, vendar ne dovolj, da predlaganih sprememb obeh zakonov ekonomsko-socialni svet navsezadnje ne bi podprl. S svojim očitkom, češ da v varčevalnih ukrepih ne vidi racionalizacije obnašanja največjih proračunskih porabnikov, ki naj pripravijo nove, močno zmanjšane programe porabe, Miha Grah, predsednik Obrtne zbornice Slovenije, ni prodrl. Minister za deloAnton Rop mu je na kratko, a jasno dal vedeti, daje vlada začela varčevati pri sebi in opisal, kako varčuje.
in jih odpiše, namesto da jih trmasto drži v aktivi sredstev.
Neobdavčene plače in inflacija
Predlog za spremembo davka na izplačane plače, s katerim naj bi odvezali plačila davka na izplačane plače vse plače do bruto vrednosti 130.000 tolaijev, je bil tudi sprejet, vendar z nekaj zadržki. Sprememba zakona naj bi po vladini oceni olajšala davčna bremena zlasti v tekstilni in usnjarsko predelovalni indu-
Sredi tedna je vlada poslala državnemu zboru v sprejem po hitrem ali skrajšanem Postopku vrsto zakonov iz tako imenovanega paketa varčevalnih ukrepov in ukrepov hitrejšo gospodarsko rast, med njimi tudi tiste, ki jih je pred tem pozitivno ocenil udi ekonomsko socialni svet. Državnemu zboru je hkrati predložila v sprejem pre-,08 proračuna za prihodnje leto in skupne bilance javnega financiranja. Drugi del uucionalnega varčevalnega paketa bo vlada obravnavala potem, ko bodo posamezni akoni usklajeni med socialnimi partnerji, po možnosti še letos. Sem sodi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o minimalni plači in o načinu usklajevanja plač.Tega na predlog ZSSS, ob strinjanju vlade, na zadnji seji ekonomsko-socialnega sveta sploh uis° obravnavali, ker je potreben večjega usklajevanja. Uskladiti pa se bo treba še o sPremembah in dopolnitvah zakona o davku na določene prejemke (avtorski hono-trarii 'n delo prek študentskega servisa), predloga zakona ospremembah in dopolni-*akona o družinskih prejemkih (neusklajeno glede otroškega dodatka) in o aman-majih vlade k zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih s ede trajanja porodniškega dopusta.
. Prvi del paketa varčevalnih ln sPodbujevalnih ukrepov iz na-Cl0nalnega varčevalnega pro-ferarna obsega predloge za spre-pretnbe in dopolnitev 12 obsto-c'h Zakonov. Med njimi so Premembe, s katerimi bodo Pravičneje porazdeljene socialne Ponioči (prejemki in olajšave)
°rist revnejšim slojem pre-lvalstva, zmanjšani nekateri Proračunski izdatki in povečani nekateri proračunski viri.
hkonomsko-socialni svetje zrned zakonskih predlogov iz ravnava takoj izločil predlog či,;Premembo zakona o dolo-1 minimalne plače in o taW?U usklajevanja plač, saj je v| i P° mnenju sindikatov kot I . cPotrebennadaljnjegausk-Jovanja. Druge zakonske pre-K)ge so socialni partnerji po-■ m'1’ čeprav so pri nekaterih e*i Pripombe. Kljub temu so opustih, naj gredo predlogi na
temivred<)2njihovimipripom-
^enačeni v obdavčitvi
So„ a!co Je bilo v ekonomsko-vnit.3 nfm svetu med predsta-vniiv'1 ,V a^e na eni in predsta-nad *Slndikatov ter delodajalcev din	stran* °b obravnavi pre-
dnif,fi Zak°ua o spremembah in vkih aavah zakorut o prispe-nekt.' r,a SOc’alno varnost kar Želj beSednihdvobojev.Vlada vkl' v.0sn°vo za prispevke vneUCIt' Vseprejemke iz delo-oK| fa razmerja, ne gled na To * • y kateri 80 izplačani. re„re-l h' zajela vse bonitete, za letni dopust, plače,
iz ES6 ^ dmge Pre-lemke
tega bi nCga razmerja. Zaradi Poveč-m6 v.,pril10dnjem letu ofcoli 1 6PirT!h10dki ZPIZ-a za ZZ7«; , pmtjarde tolarjev, držat a ok°ii 890 milijonov, bogatlp- proračun pa bi bil Ok za okoli 28 milijonov. rlržavntenJ -ie MiloJka Kolar, ža r na Se*cretar*ca z ministrstva melnlnce’ Primerjala te spre-memk 8 Prelaganimi spre-d0]o- atTI’v zak°nu o davku na gano o»e Prcjemke. S predla-davčit, 0dstotno stopnjo ob-honora.^ nai hi se obremenitev (ne Pa ."ega del a fizičnih oseb nilt dehvl1 ^.mostojnih kultur-vljajo sam 'ndrug'h-kiopra-izenačilas sk,StOJne Poklice) spevkov v . Pno stopnjo pri-Pmjemke •a^01cla,no varnost na Pri te^,z delovnega razmetja.
10,6 mifiltad'23 pomembnih denega 6 to^arjev predvi-Pmračun ^.at.nega priliva v čebi uvajali'. se PrePolovil, lzP|ačilanlkJlme’ denimo tudi viša. studentskega ser-
rjev vlaIdi,eft°flalnih partne-ladl’ delodajalcev in
bistveni spremembi. Davčni upravi dajejo pooblastilo, da obdavči tudi neregistrirane dejavnosti (pri tem imajo pravniki nekaj zadržkov). Spreminjajo se tudi olajšave pri izračunu osnove za dohodnino za vzdrževane osebe. Po novem olajšave nič več ne bodo izražene v odstotkih davčne osnove, kar je prinašalo večje olajšave bogatejšim, pač pa bodo izračunane na osnovi življenjskih stroškov za vzdrževano osebo. Torej bodo enake za vse zavezance plačila dohodnine, pri čemer pa bodo bogatejši nekaj izgubili, revnejši pa pridobili večjo davčno olajšavo. Predlagani zakon je bil s pripombami, kijih bodo socialni partnerji obravnavali kasneje, spoznan za primernega. Pripombe pa so se nanašale na stimulacije za družine z več otroki in na pomanjkanje dodatnih olajšav za vlaganje v neopredmetena osnovna sredstva. To so sredstva, ki jih najamejo samostojni podjetniki (predvsem poslovni prostori) in jih morajo usposobiti z naložbo. Davčnih olajšav pri takšnih investicijah so za zdaj
Dušan Semolič in Dušan Rebolj na zadnjem ekonomsko-socialnem svetu: Pazljivo tehtanje vladinih predlogov, ali bodo res izpolnjene obljube o večji socialni pravičnosti, spodbudah za ohranjanje delovnih mest in varčevanju države v prid gospodarskemu razvoju.
Pobiranje davkov in plačilna disciplina
Dušan Rebolj iz Pergama je predlagal, naj bi vlada ne posegala v kolektivne pogodbe in socialni sporazum s predlogom za pobiranje prispevkov pod ravnijo dogovorjene višine prejemkov v obeh dokumentih. Rop je obljubil, da bo vlada predlog proučila. Vsi skupaj pa smo bili poučeni, da si vlada pač lahko vzame pravico, določiti za odmero davščin ali prispevkov drugačna merila, od dogovorjenih v kolektivni pogodbi ali socialnem sporazumu. A minister za delo seje ob tem vseeno moral strinjati z Grahovo pripombo, češ če namerava vlada bolj vneto pobirati davke in prispevke, naj prej poskrbi za plačilni red. Požreti je moral tudi pripombo drugega predstavnika delodajalcev, Valterja Drozga, zakaj neki vlada ne naredi z neizterljivimi davki in prispevki, ki se jih je menda nabralo za 56 milijard tolaijev, tako kot podjetja
striji, pa tudi drugih, saj prejema nižjo ali kvečjemu tolikšno bruto plačo v Sloveniji okoli 300.000 zaposlenih. Po sprejemu tega ukrepa ne bodo obdavčene plače okoli 90 odstotkov zaposlenih v omenjenih dveh dejavnostih. Prihranek naj bi v gospodarstvu porabili za ohranjanje delovnih mest. Sindikati so menili, da bi bilo nemara dobro uvesti bolj postopno lestvico obdavčitve plač, ker razlike med prihodki, ki še ne bodo obdavčeni, in tistimi že pod udarom davka, niso omembe vredne. Delodajalci pa so imeli zadržek ob zneskov-ni določitvi meje neobdavčenega dohodka: inflacija, so menili, je od nastanka predloga do danes že zrasla za 5,5 odstotka. Kljub tem zadržkom pa je predlog zakona za socialne partnerje sprejemljiv.
Socialna pomoč le potrebnim
Predlagane spremembe zakona o dohodnini prinašajo dve
deležne samo gospodarske družbe. Rop je predlagal, naj Obrtna zbornica pripravi strokovni predlog, Slavku Kmetiču pa glede stimulacij za več otrok odgovoril, da se pripravlja nov sistemski zakon o dohodnini, kjer bodo poleg davčnih olajšav uvedene tudi denarne spodbude.
Socialni partnerji so z zadovoljstvom podprli amandmaja vlade k predlogu zakona o spremembah zakona o davku od dobička pravnih oseb. S prvim amandmajem vlada predlaga, naj olajšave veljajo že za davčno leto 1997. Drugi amandma uvaja 20-odstotno davčno olajšavo za vse zavezance, ki za dividende ne namenijo več kot četrtino dobička.
Kakšen bo porodniški dopust?
Spremembe zakona o družinskih prejemkih niso bile deležne soglasne podpore in bodo socialni partnerji o nekaterih
še razpravljali, čeprav so zakon podprli. Odprto je vprašanje dolžine porodniškega dopusta in nadomestila zanj. Kljub pripombam nekaterih članov je ekonomsko-socialni svet z naklonjenostjo sprejel predlog za selektivno dodeljevanje otroškega dodatka. Po novem naj bi ga prejemali samo tisti starši, katerih dohodek na družinskega člana ne presega 55 odstotkov povprečne slovenske plače v preteklem letu.Tako bi socialno pomoč, kot je dejal minister Anton Rop, dobili tisti, ki jo zares potrebujejo. Očitek, da je ta ukrep vlada predlagala le zaradi proračunskih potreb, je zavrnil s podatkom, da je selektivno socialno politiko napovedal že bistveno pred proračunsko debato. Po njegovem naj bi proračunske težave samo pospešile odločitev vlade o tem in drugih podobnih ukrepih.
Socialni partnerji pa bodo še dorekli predlog zakona o povračilu stroškov v zvezi z delom in nekaterih prejemkov, kjer je najbolj sporen predlog odpravnine ob upokojitvi. S predlogom vlada tudi izenačuje dnevnice in druga povračila
Kljub pripombi Draga Ščer-njaviča, daje ukrep simboličen, manjka pa pripravljenost na globlje spremembe, denimo merila za določanje plač funkcionarjev, je ekonomsko-socialni svet sprejel predlog zakona o ukinitvi regresa za letni dopust vsem funkcionarjem v državnih organih, lokalnih skupnostih, direktorjem javnih zavodov, javnih podjetij, agencij, skladov, bank in družb, ki so v večinski lasti države.
Ekonomsko-socialni svet se je razšel z ugotovitvijo, da bo v primeru neuspešnih nadaljnjih usklajevanj lahko iz paketa nacionalnih varčevalnih ukrepov izločen še kakšen zakon.
Vladaje poleg naštetih zakonskih predlogov poslala državnemu zboru v sprejem po hitrem psotopku še predlog zakona o spremembah zakona o obrambi, zakona o notranjih zadevah in predloge za spremembe v zakonih o posebnem davku na bilančno vsoto bank in hranilnic, zakona o davčnem postopku in zakona o davčni službi.
N. L.
Zunanjetrgovinski dosežki podobni lanskim
V IZVOZU NE NAPREDUJEMO
Statistični podatki prihajajo vedno za rahlo časovno zamudo, niso dokončni, vendar so popravki večinoma majhni. Zato nam naj bo dovoljeno objaviti te dni prispele podatke o oktobrski zunanjetrgovinski menjavi Slovenije, ki kažejo, da se na tem področju na bolje ne obrača veliko stvari. V prvih desetih mesecih leta je primanjkljaj v blagovni menjavi s tujino skoraj povsem enak lanskemu primanjkljaju v enakem obdobju: nižji je samo za 2,3 milijona dolarjev. Stopnja pokritja uvoza z izvozom pa je lani in letos enaka, 88,9-odstotna.
Na zunanjetrgovinske rezultate, izražene v dolarjih,so vplivala tudi medvalutna razmerja. Dolar se v odnosu na marko še krepi, oktobra je bil za 15 odstotkov močnejši kot leto prej. Ker slovensko gospodarstvo kar veliko izvaza za marke, precej manj pa za to valuto kupi, krepitev dolarja, v tej valuti statistika prikazuje svoje podatke, slabo vpliva na zunanjetrgovinsko bilanco.
Oktobrski obseg blagovne menjave s tujino je bil velik. Izvoz je bil po vrednosti (794,3 milijona dolarjev) najvišji v letošnjih deetih mesecih. Uvoz, ki je bil za 69,5 milijona doalrjev višji, pa je bil po vrednosti drugi, takoj za aprilskim. Toda primanjkljaj je bil za 10,4 milijona dolarjev višji kot oktobra lani, 92-odstotna stopnja pokritosti uvoza z izvozom pa za skoraj tri odstotne točke nekaj manjša od lanske v oktobru. Na letni ravni je bil letos oktobra izvoz večji za 3,1 odstotka, uvoz pa za 4,1 odstotka. Zunanjetrgovinski rezultati v oktobru so
ponavadi nadpovprečni, v letošnjem celo višji od rezultatov v preteklih nekaj letih. Pri tem statistični urad ni zaznal vpliva kakšnih slučajnih pojavov, struktura izvoza in uvozaje bija povsem v mejah povprečja. Če mednje seveda ne štejemo (statistika tega ni naredila), da se je obdobje povečanih nakupov pred koncem leta, ki doseže vrh v novembru, letos razširilo tudi na oktober.
Kaj smo letos najbolj prodajali v tujini. V strukturi izvoza zavzema proizvodnja strojev in naprav 13,2-odstoten delež, proizvodnja vozil in plovil 12,3-odstonega, izdelava kovin in kovinskih izdelkov 11,5-odstotni delež,kemična industrija 11,1-odstotnega, električne in optične opreme 10,9-odstotnega, tekstilna industrija 9,6 odstotnega, in tako dalje. Najbolj uspešna je bila letos industrija strojev in naprav, ki je prodala za 6,5 odstotkov več kot lani, za njo pa kemična industrija s 4,2-odstotnim povečanjem izvoza. Izvoz plovil in vozil, kije lani zavzemal prvo mesto v strukturi izvoza, je zaradi zmanjšanja izvoza za 5,2 odstotka zdrsnil letos na drugo mesto med izvoznimi dejavnostmi.
Uvozili pa smo največ vozil in plovil; čeprav letos manj kot lani, je njihova dosedannja pr-dnost prd uvozom ostalih izdelkov zadoščala za največji, 14,6-odstoten delež v strukturi uvoza. Za njimi smo uvozili največ kemičnih izdelkov in kovin ter kovinskih izdelkov (11,9-odstot-ni delež), nekaj manj električne in optične opreme ter strojev in naprav.
s. J.
m
11. december 1997
STALIŠČA K PREDLOGU BELE KNJIGE O REFORMI POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA
(predlog iz novembra 1997)
“SSSHHSs ;sh=hppe:z;::
SSSSSSSi.'•**’..
zavarovancev obveznega pokojninskega zavarovanja in številom upo-	°b vedela mora upoštevati tudi stroške delavskega gospodinjstva
kojencev povzroča previsoko ceno dela in s tem mzjo konkurenčnost	■. J
r.r0*" "8"-Kon8res,c o“nil' *je refor- ™ X “	^
ma pokoimnsko-invaliJakega zavarovanja nujna.	žensk s ,rga delovn« sila (matcnnslvo);
Kongres ja v resoluciji šr. 9 jasno opredelil, kakšna relorma pokoj- VIII. pogoj za izenačitev dolžine polne pokojninske dobe moških in ninsko-invalidskega zavarovanja bo za Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije žensk je dejansko enaka Obremenitev obeh spolov pri delu, v gospodinjstvu sprejemljiva:	in v družini;
L vzajemnost in solidarnost v splošnem obveznem pokojninskem za- IX- starostna upokojitev mora biti v primeru polne pokojninske dobe varovanju je možna le pod pogojem, da vse kategorije zavarovancev plačujejo možna ne glede na starost
realno enakovredne prispevke. V nasprotnem primeru mora Zveza svo- 2. kongres Zveze svobodnih sindikatov Slovenije torej v decembru hodnih sindikatov Slovenije zahtevati ločitev delavskega zavarovanja od	1994 ni zahteval nadomestitve pokojninskega zavarovanja, ki temelji na
pokojninskih zavarovanj drugih kategorij zavarovancev;	medgeneracijski pogodbi, z naložbenim pokojninskim zavarovanjem.
II. zavrnit, je treba reformo, k. znižuje pričakovane realne pokojnine Zahteva! je reformo, ki naj s pravičnejšo porazdelitvijo bremen v enot-
^ na rac"n rea"10 preMzfc'h ^
OPREDELITVE SVETA ZSSS DO PREDLOGA BELE KNJIGE O REFORMI POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA:
1.	Socialni sporazum o reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja -medgeneracijska pogodba mora ostati temelj pokojninskega zavarovanja
Reforma obveznega pokojninsko-invalidskega zavarovanja je mogoča zgolj na podlagi predhodnega konsenza delojemalcev, delodajalcev ter drugih socialnih skupin in države. Reforma pomeni novo medgeneracijsko pogodbo in zato morajo pri njenem snovanju sodelovati vsi socialni partnerji, vključno s tistimi, ki so že uveljavili pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Reforma je lahko uspešna le, če bo z njo poleg finančne vzdržnosti dosežena tudi socialna vzdržnost. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije zahteva, naj medgeneracijska pogodba ostane temelj zagotavljanja socialne varnosti na starost.
Zveza svobodnih sindikatov bo zato zahtevala sklenitev socialnega sporazuma med socialnimi partnerji in vlado o doseganju predhodnega konsenza za vse faze reforme.
Socialni sporazum mora poleg elementov za reformo pokojninsko-invalidskega zavarovanja vsebovati tudi elemente, ki bodo to reformo omogočili. To so zlasti ukrepi na področju zaposlovanja, davčnega sistema, socialne varnosti ter zdravih in varnih delovnih razmer.
2.	Realno enaki prispevki pogoj za ohranitev enotnega pokojninskega zavarovanja delavcev in samozaposlenih
V Sloveniji samozaposleni za razliko od delavcev sami izbirajo svojo zavarovalno osnovo. Večina je zavarovana od najnižje možne, kar pa v premajhni meri vpliva na njihove pravice. Samozaposleni bi morali biti, po zgledu razvitih državzdokladnim si „ mom zavarovanja, zavarovani od svoje osni* c za odmero dohodnine. Pri tem bi bilo treba vpeljati zgornji limit zavarovalne osnove, od katere se še plača prispevek. Prvih pet let po ustanovitvi družbe ali obratovalnice bi smeli ostati izven obveznega zavarovanja, če bi plačevanje prispevkov ogrožalo obstoj družbe.
Prispevki tistih, ki si sami izbirajo zavarovalno osnovo, morajo realno postati enaki prispevkom delavcev, če so tudi pravice obojih realno enake. To je pogoj za ohranitev enotnega pokojninskega zavarovanja za vse vrste zavarovancev. Država mora postati učinkovita pri izterjavi realnih prispevkov in mora zagotoviti izteijavo vseh prispevkov za socialno varnost za nazaj in za naprej. Učinkovito mora preganjati tudi delo na črno, ki zavira zaposlovanje in pomembno prispeva k finančni stiski pokojninskega zavarovanja.
3.	Odgovornost socialne države za socialno varnost upokojencev
Predlog bele knjige o reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja posega v socialno
varnost aktivnih zavarovancev in bistveno spreminja socialno varnost delavcev po upokojitvi. Z reformo hoče država državljane prisiliti, da varčujejo za socialno varnost na starost na naložbeni način, ki ga določi kot obveznega. Obvezno naložbeno pokojninsko zavarovanje razbija družbo na posameznike in s tem socialno varnost na starost prepušča posameznikom samim. Ker se odgovornost za ustrezno raven socialne varnosti na starost z države vse bolj prenaša na posameznika, bo ta odvisna od posameznikove materialne zmožnosti in iznajdljivosti. Solidarnost in vzajemnost pri zagotavljanju socialne varnosti na starost se s predlogom bele knjige pomembno krči. Tveganje, da bodo na starost posamezni sloji prebivalstva potisnjeni v revščino, postaja vse bolj verjetno. Predlaga se celo ukinitev nekaterih dosedaj obvezno zavarovanih tveganj (pomoč in postrežba v primeru odvisnosti od tuje nege). Uvedba možnosti prostvoljnega zavarovanja za to tveganje ne more zagotoviti enakega, pri nas kot tudi v tujini, že uveljavljenega standarda varnosti.
Zveza Svobodnih sindikatov Slovenije terja, da naj socialna država ohrani svoj delež odgovornosti za socialno varnost upokojencev.
4.	Obvezno naložbeno pokojninsko zavarovanje je tvegan način varčevanja prebivalstva za socialno varnost v starosti
Reforma veljavne medgeneracijske pogodbe pokojninskega zavarovanja je lahko učinkovita, kadar spremembe spodbujajo racionalnejše odločanje prebivalstva glede nakazovanja prispevkov in uveljavljanja pravic. Povezava med vplačanimi prispevki in uveljavljenimi pravicami mora zato postati jasnejša. Ohraniti pa je treba vse tiste dimenzije pokojninskega sistema, ki zagotavljajo solidarnost in vzajemnost kot vrednot razvite družbe na za nas sprejemljivi civilizacijski ravni. Preprečiti je treba tveganje, da bi najranljivejši sloji prebivalstva obubožali zaradi prehoda v obvezni naložbeni sistem, v katerem ni vzajemnosti in solidarnosti.
Razprava o predlogu bele knjige o reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja med člani sindikatov dejavnosti Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je pokazala, daje država dokončno zapravila zaupanje delavcev, daje dejansko zmožna uresničiti napovedi o učinkoviti razvojni, gospodarski in posebej zaposlovalni politiki. Zato tudi ne verjamejo napovedim o dobrih rezultatih varčevanja za socialno varnost na starost v okviru naložbenih pokojninskih skladov. Odklanjajo naložbeno pokojninsko zavarovanje, ker verjamejo, da bodo njihovi prihranki (prispevki za obvezno pokojninsko zavarovanje) razvrednoteni in zato ne bodo mogli zagotavljati primerne ravni socialne varnosti v starosti. Delavci ne zaupajo jamstvom države za ustrezno raven naložbenih
pokojnin v primeru neuspešne naložbene politike pokojninskih skladov. Menijo celo, dajamstva niso zadostna.
Predlog bele knjige ne pove, kolikšni bodo stroški prehoda iz sedanjega na novi pokojninski sistem, ki vključuje obvezno naložbeno zavarovanje. Prav tako ni nobenih ocen, kolikšni stroški bodo nastali z delovanjem naložbenih pokojninskih skladov. Vsi ti stroški bodo nastali in bodo bremenili zavarovance ter raven pokojnin.
Cilj obveznega pokojninskega zavarovanja je varčevanje prebivalstva za socialno varnost na starost, ne pa spodbujanje razvoja kapitalskega trga. Prvi pogoj za uvedbo obveznega naložbenega pokojninskega zavarovanja mora biti že dejansko razvit finančni sektor z reguliranim in varovalnim sistemom ter konkurenčni bančni sektor. Slovenski finančni trg še dolgo ne bo omogočal varnih naložb prispevkov naložbenega pokojninskega zavarovanja. Lahkomiselno je tvegati zmanjšanje zaupanja prebivalstva v pokojninski sistem, če niso izpolnjeni niti temeljni pogoji za stabilno delovanje naložbenega zavarovanja v razsežnosti, kakršno narekuje obvezno zavarovanje.
Svet Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ocenjuje, da niso izpolnjeni pogoji za uvedbo obveznega naložbenega pokojninskega zavarovanja in ga v celot, zavrača.
5.	Davčne olajšave prvi pogoj za razvoj prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja
Takoj je treba storiti vse za razvoj prostovoljnega dodatnega naložbenega zavarovanja tako v obliki osebnih pokojninskih računov kot v obliki poklicnega zavarovanja kot odloženega plačila delavcu na podjetniški ravni in širše. Za razmah tovrstnega zavarovanja je ovira davčna zakonodaja.
6.	Tako polna pokojninska doba kot starost naj ostaneta pogoja za uveljavitev polne pokojnine
Predlog bele knjige o reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja odpravlja institut polne pokojninske dobe in ga nadomešča z izjemnim zaostrovanjem starostnih pogojev za upokojevanje. Starost 65 let za upokojevanje tako delavcev kot delavk ni sprejemljiva. Delavci ocenjujejo, da večina ne bo zmožna uspešnega dela pod sedanjimi pogoji dela do te starosti (neurejen delovni čas, prisilno nadurno delo, katastrofalne delovne razmere, nizka materialna varnost) in bo zato prisiljena v predčasno upokojitev in s tem v pristanek na nizko pokojnino. Mnogi delavci zaradi nizkih plač ne bodo sposobni skleniti dodatnega prostovoljnega zavarovanja, ki naj bi jim pomagalo nadomestiti izpad dohodkov zaradi znižane pokojnine.
Predlog bele knjige ni dovolj jasen glede učinki beneficirane delovne dobe na starost za upokojitev. Jasno tudi ni, kako se bo določala starost za in; valide, ki so bili doslej zaradi svoje invalidnosti deležni benefikacije zavarovalne dobe.
Pokojnine bodo prenizke tudi zaradi v predlo-gu bele knjige napovedane nižje odmere pokojninske osnove in zlasti za četrtino nižje odmere pokojni® od pokojninske osnove. Dosedaj je bilo za polne pokojnino treba delati 35 oziroma 40 let, po reformi pa bo potrebno delati kar 50 let. Redkokdo bo zdržal. Večina bo zato prejela nizke pokojnine. Nizke pokojnine bo prejela prav generacija, ki bo zaradi reforme dvojno obremenjena s financiranjem pokojnin že upokojene generacije in predragim financiranjem prehoda na novi sistem.
Zaradi vseh teh razlogov zahtevamo, naj se ohrani institut polne pokojninske dobe. Delavec oz. delavka, ki polno pokojninsko dobo doseže, naj se upokoji brez vsakih omejitev. Starostni pogoj se lahko upošteva zgolj, kadar delavec oz-delavka nima polne pokojninske dobe
Predlagane starostne meje za fleksibilno upokojevanje in znižaiia odmera pokojnin so preostre in zato nesprejemljive. Predlog je nesprejemljiv zlasti za delavke, ki naj bi se upokojevale pod enakimi pogoji kot delavci in ki se jim dodatno obeta še nižja pokoj nina kot delavcem na račun naložbenega pokojninskega zavarovanja.
7.	Obvezno poklicno nezgodno zavarovanje - varnost in zdravje pri delu pogoj za višjo upokojitveno starost
Neizvajanje predpisov na področju varnosti in zdravja pri delu in zanemarjanje njihove^ posodabljanja v preteklih dveh desetletjih jc povzročilo, daje slovenski delavec iztrošen bistveno prej kot delavci v razvitih državah. Zat° je nujen predpogoj za dvig oziroma postopn0 dvigovanje upokojitvene starosti v Sloveniji doseganje ravni varnosti in zdravja pri delu, kakršni je v razvitih evropskih državah.
zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, ki naj ga prevzame zgolj en sam nosilec zavarovanja-javni sklad obveznega nezgodnega poklicnega zavarovanja. Svet Zvez svobodnih sindikatov Slovenije predlaga, naj m, nezgodno poklicno zavarovanje prevzame tud' obvezno zdravstveno zavarovanje za poškodbi pri delu in poklicne bolezni Rii/iii iui viiina p|9'
8.	Odložiti reformo invalidskega zavarovanji
Predlog bele knjige o reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja je nedodelan na področju reforme invalidskega zavarovanja. Pravic® delovnih invalidov po reformi in zlasti v čaSu prehoda iz enega sistema v drug sistem so nejasne. Jasno je zgolj to, da bo po reformi delodajalec lahko delovnemu invalidu odpovedal delovne razmerje ne le zaradi poslovnih, ampak celo zara<J osebnih razlogov! Rezultat bo armada brezp0' selnih in nezaposljivih invalidov. Predlog belf knjige pa predlaga tudi časovno omejevanje denarnih nadomestil brezposelnim delovnim lidom.
Učinkovitost v predlogu bele knjige predsU vljenih nadomestnih ukrepov, kot je kvotni s stem in (neobstoječa) regionalna mreža stroko vnih centrov za poklicno rehabilitacijo in svetovanje pri zaposlovanju, ni znana.
Reformirani sistem mora dejansko zagotavlja-ti primemo socialno varnosl delovnim invalidoi"-
9.	Starševstvo in pokojninski sistem
Svet Zveze svobodnih sindikatov Slovenije podpira dopolnitve sistema obveznega pokojni skega zavarovanja, ki so v funkciji družim^ politike. Vendar te dopolnitve ne smejo biti takš,1t'’ da bi izrivale mlade ženske s trga delovne sim-
otrok. Pomoč v obliki ugodnosti v oddaljen00’
potrebujejo dolgoročni občutek socialne in ma^ terialne varnosti - nova delovna mesta ozirom realno možnost imeti zaposlitev v prihodnjih fetU Socialna varnost v prvih treh letih otrokove^ življenja je prekratka in neučinkovita pom države mladi družini.	. . .a
Učinkoviti bi bili zlasti ukrepi, ki bi delodajm odškodovali ža stroške, kijih ima pri organi ciji dela zaradi porodniške odsotnosti delav
Vit.

predzadnja stran
11. december 1997
m
m
DELAVSKA HRANILNICA d.o.o. Ljubljana, Dalmatinova 4
2A TRENUTEK Sl VZEMITE ČAS IN SE SEZNANITE Z VSEBINO NAŠEGA RENTNEGA VARČEVANJA.
Rentno varčevanje je namenjeno Vaši varnejši prihodnosti in Vam bo v veliko materialno korist. Pokojnine, ki si jih boste prislužili s 35 oz. 40 letnim garanjem ne bodo pokrile Vaših potreb.
^ Rentnim varčevanjem v delavski hranilnici bo vaša prihodnost ^Gotovo bolj prijazna.
Iz teh razlogov smo za člane sindikatov pa tudi za druge zaposlene delavce, pripravili svojo, Vam prilagojeno obliko rentnega varčevanja.
Zasledujemo cilj, da boste v naši hranilnici sebi privarčevali toliko, da bo Vaša RENTA 0Z.DODATNA POKOJNINA znašala tudi dol/3 bodoče državne pokojnine. pot za dosego tega cilja je predvsem odvisna od Vas, da se pravočasno odločite za mesečno varčevanje in za takšen znesek, ki ga boste vsak mesec lahko pogrešali. Realno bi bilo, da bi v vašem varčevanju sodeloval tudi delodajalec. To si bomo Prizadevali tudi mi, vodili bomo intenzivne razgovore z delolodajald in upamo, da bomo s Pomočjo sindikatov tudi uspeli.
npravlja se reforma pokojninskega sistema, rentno varčevanje pomeni tretji steber °vega pokojninskega sistema. Prepričani smo, da imate izjemno priložnost, da si KuPaj.z nami zagotovite človeka vredno pokojnino. Sprememba pokojninskega sistema P3je izziv tudi za sindikate, da svojim članom priborijo pravico, da bodo v rentnem varčevanju sodelovali tudi delodajalci.
£-PJ3_o i i varčevanja:
. testna mera bo vedno najvišja in Vam bo zagotavljala vedno, največji možen donos; , mesečna varčevalna vloga je najmanj 5.000,00 SIT;
. naikrajša varčevalna doba je tri leta, z možnostjo podaljševanja;
. varaujete lahko zase ali za svoje najbližje;
, 2a PPšin izplačila rente se odločate kadarkoli v času trajanja varčevanja;
. v ,2iemnih socialnih razmerah je možno vplačevanje vlog začasno prekiniti;
. v Prinieru trajne nezmožnosti vplačevanja vlog, je možno varčevanje prekiniti;
. v Varčevanje za Vas se lahko vkluči tudi Vaš delodajalec in sindikat;
, P° P®rib letih varčevanja, je pridobljena pravica do ugodnejšega posojila v hranilnici;
2 varčevalcem, delodajalcem in sindikatom so možni specifični pogoji varčevanja.
T-^-UiLc r i i z r a c u n o 035 Varčevanja znesek		v: obrestna	enkratno	število znesek		skupaj
			mera	izplačilo	rent	rente	
5 let	5.000,00	6%	348.059.14	60	6.722,00	403.350,00
10 let 10 let	10.000,00	6%	698.118,27	60	13.445.00	806.700,00
	5.000,00	6%	816.178,79	120	8.996,30	1.079.556,00
	10.000,00	6%	1.632.357,59	120	17.992,50	2.159.100,00
Iraia ' 0^ra^unu ie upoštevana samo 6% povprečna realna obrestna mera za ves čas T n^0vareevanja. Dejansko so vse pogodbe sklenjene z začetno obrestno mero +'%. kar predstavlja 14.5% povprečno obrestno mero za leto 1997.
ZaDn°CITEV JE V VAŠ,H ROKAH' PRIČAKUJEMO VAS.
dodatne informacije se lahko obrnete na Vaš sindikat, ali nas pokličete. adi se bomo odzvali Vašemu vabilu in prišli z dodatnimi informacijami tudi k Vam.
DELAVSKA HRANILNICA d.o.o. Ljubljana, Dalmatinova 4
NE PREZRITE
POSOJILA SO NAMENJENA VAM
VELIKO JE PONUDB, VENDAR NAŠA JE NAJBLIŽJA VAŠIM PRIČAKOVANJEM
Kaj so naše prednosti:
-	Potrošniška gotovinska posojila lahko dobite na ročnost od 6 do 48 mesecev, z ugodno obrestno mero T+7.5 do 8.5%,
-	Posojilo je gotovinsko in zato dodatno ugodno za uveljavljanje različnih popustov,
-	Z našim posojilom je možno poplačati drago najeta posojila, še zlasti dolgoročna v katerikoli banki ali hranilnici,
-	Namenska dolgoročna posojila lahko dobite na ročnost od 60 do 120 mesecev, z ugodno obrestno mero T+8.5%,
-	Pogoj za pridobitev namenskega dolgoročnega posojila je 20% polog, ki pa ga izjemno dobro obrestujemo, zato da je vaše varčevanje stimulativno, obrestna mera je T+7%,
-	Polog vam lahko omogoči tudi hranilnica, v tem primeru je obrestna mera T+3%,
-	Naše posojilo boste gotovo vrnili v pogodbeno dogovorjenem roku,
-	Ne poznamo izhodiščnih obrestnih mer, ki vam spreminjajo obroke,
-	Ne poznamo nizko nastavljenih začetnih obrokov, zato da bi vam večali glavnico in večali obroke v času odplačevanja posojila,
-	Obrokov za dana posojila ne spreminjamo,
-	Glavnica našega posojila, tudi dolgoročnega se začne odplačevati že z odplačilom prvega obroka,
-	Posojilo je možno vrniti v celoti, kadarkoli v pogodbenem roku,
-	Ne ponujamo akcijskih, časovno omejenih posojil, ker bi to pomenilo, da rešujemo svoje likvidnostne presežke, naša posojila so konstantno ugodna,
-	Odobritev posojila in njegovo izplačilo traja 1 do 3 dni.
Imate pravi naslov, za rešitev vaših načrtov, treba nas je samo poklicati.
Delavska
enotnost
HUDlf,
VRAG
HOJA PO HRIBU NAVZDOL
EKRAN
bivaušče
ZVERI
V
VOTUNI
GRŠKI
Jr0|c
ODISEJEVA
domovina
St
t!N!e)
rR?«
POOlOtNIK
V
FEVDAIIZMU
ROJSTVO
PREMEIENEC
KjRAlEC
GIBSON
ROBERT
A1TMAN
7
SEMIT.UUDST-VO V JORDANIJI
SLOVENSKI POLITIK (Iren)
DRtAVA V HIMALAJI (glavno mesto Kotmondu)
MESTO
V
JEMNU
VISOKA
IGRALNA
KARTA
IHOVIŠfE
PRI
KOPRU
ROBERT
REDFORD
ANGLEŠKA DOL-
Tinska mera
PRIPRAVA Z ROŠA) EM ZA PRENAŠANJE V ROKI
KOS TKANINE NA RANI
SPREMLJEVALEC EROSA
MAPRAVA, KI SEVA
EMA STARC
VZDEVEK
KARIA
SOSSA
CEUSKI IGRALEC (PtimoS
NEPRIJAZNE!
DRŽAVNI
PRAVNIK
OKRAS
KORINTSKIH
STEBROV
DOBESEDNO
NAPISANO
TUJE
BESEDILO
SLOVENSKA MIA-DINSKA REVIJA
FENICANSKABO GINJA LJUBEZNI
SLIKARKA
KOBILICA
AtS CCAIS
19.12.1997 IZIDE BOZICNO-NOVpLETM SALOMONOV UGANKAR! POVEaN OBSEGI NAGRADNI SKLAD 2,000.000 SITI
ANDREI
KOKOL
KORUZNI STORŽ (norefno)
ŽENSKO
OGRINJALO
Časovni termin
VISEČE
ŽIVALSKE
USTNICE
MANGAN
POLITIK
HRUŠCOV
0UCN00UE Z BALZAMOM ZAMAZIUENJE
VNEMA,
POLH
KIP
VELIKANA
PRISTANIŠČE
TURISTIČNA AGENCIJA ■v—«
ATRIS- BORZA SINDIKALNEGATURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na 061/131-00-33, int. 384, 385, 061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/326-982 ali 317-298,žiro račun 50101-601 -92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 16 ure.
A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI,
KI VAM JIH NUDIMO
BOHINJSKO JEZERO: dve alpski počitniški hišici za po 6 oseb - kuhinja, kmečka dnevna soba, 3 spalnice, kopalnica - 100 m od jezera - cena 82 DEM na dan, vikend (od petka do nedelje) 190 DEM BOHINJSKA BISTRICA - počitniški dom: tripos-teljne sobe, polpenzion 3.600 SIT KRANJSKA GORA; tri-, štiriposteljne sobe, TWC, polpenzion 42 DEM dnevno POKLJUKA: dve- in štiri posteljni apartmaji, garsonjera in enosobno stanovanje, 68 oziroma 86 DEM dnevno PLANICA: počitniški dom - sobe, etažniTVVC, polpenzion 37 DEM dnevno KANIN: petposteljni apartmaji, 64 DEM na dan KRVAVEC: štiriposteljni apartmaji z opremljeno kuhinjo, kopalnico inWC, cena 59 DEM na dan+turistična taksa, ki jo poravnate db prihodu, termini po dogovoru
ROGLA: apartmajska hiša, apartmaji za 4 do 6 oseb, manjši za 2 do 4 osebe, cena od 85 do 120 DEM, odvisno od sezone in velikosti. Kmečki dvorec je neposredno na smučipču. Domača ponudba Pohorja pa je le dopolnitev prijetnim večerom. Atris ponudbo priporoča
ČATEŽ: hišice za 5 oseb, bogata oprema, cena 80 DEM dnevno
MORAVSKE TOPLICE: dve-, tri- in štiriposteljne sobe, TWC, polpenzion 35 DEM dnevno/osebo PIRAN: dvo- in štiriposteljni apartmaji, cena 69 oziroma 85 DEM dnevno
NOVIGRAD: trisobno stanovanje, 55 DEM dnevno BARBARIČA: enosobno stanovanje za 4 osebe, 45 DEM dnevno
AVSTRIJA - BAD-KLEINKIRCHEIM. apartmaji za 4 osebe, cena 9.330 ATS, za 6 oseb pa 11.860 ATS 1 ITALIJA - FALCADE: apartmaji za 4 osebe po 10. | januarju, cena 683.00 ITL
B. SILVESTROVANJE
MORAVSKE TOPLICE: dvo- in triposteljne sobe J v privatnem penzionu, možno tudi skupine do 8 f oseb. Cena polpenziona je 3100 SIT, doplačilo za | novoletni menu je 4200 SIT, peti dan gratis, nočitev 1 z zajtrkom. MALI LOŠINJ: Aurora, Punta, cena za I min. 5 dni bivanja s polpenzionom 270 DEM, sil- | vestrska večerja 80 DEM, otroci imajo 50 % po- | pust na 3. ležišču. Odhod 30. decembra, povratek | 3. januarja. Minimalno število oseb je 40, avtobus | 60 DEM.
SILVESTROVANJE V EVROPSKIH PRESTOLNI- I CAH - RIM, PARIZ IN BARCELONA - pridružite se svetovljanski množici domačinov. Podrobnosti I o programih na Atrisu
C. SINDIKALNI IZLETI
Sindikalne organizacije ali kar tako oblikovane skupine vabimo, naj nam posredujejo svoje želje za družabni ali strokovni izlet ali potovanje po domačih krajih ali v tujino. Možnostplačila v 3 obrokih. Sindikalni izlet v POSOČJE - Kobarid, kosilo na rečni ladji, ogled Vipavske kleti - zabavni večer. Enodnevni izlet po VIPAVSKI DOLINI - malica, kosilo, ogled vinske kleti in degustacija vin, IDRIJA - enodnevni izlet v Antonijev rov rudnika živega srebra, BELA KRAJINA - obisk vinske kleti in ogled domačih obrti in sprostitev na kmetiji, BARCELONA - štiridnevni izlet (od četrtka do nedelje), letalski prevoz in nočitve s zajtrkom. Predlagamo skupino do 30 oseb, termin 26. 2. in 26. 3.
1998. Cena samo 540 DEM, doplačila za organizirane oglede po individualni želji skupine - možni štirje obroki. RIM - štiridnevni izlet (avtobus, letalo), bivanje v dvoposteljnih sobah z zajtrkom, ogledi z doplačili vstopnin. Cena495 DEM za skupino 40 gostov.
D. REZERVACIJE AVIONSKIH ALI
LADIJSKIH VOZOVNIC
E. POSEBNA POSLOVNA POTOVANJA
Organiziramo ob pripravi vašega osebnega programa.
F. RAZPISANA POTOVANJA
NEW YORK - pet dni za 870 USD, odhod v marcu 1998. LONDON-štiri dni za 340 brit. funtov, odhod v marcu 1998.
INFORMACIJA SINDIKALNIM ZAUPNIKOM

ATRIS je povsod, kjerkoli ste.
Metod Zalar, direktor borze
m
Delavska enotnost
11. december 1997
SOUPRAVLJANJE
Dr. Zvonka Šarman o predlogih za spremembo zakona o soupravljanju
r
ZAKAJ Sl IZMISUAMO
SLABSE REŠITVE?
kjer poteka dialog. Našim nadzornim svetom manjka denimo gospodarski odbor, ki bi se sestajal vsak mesec in posebej še pred sejo nadzornega sveta. Na njem bi se pred sejo nadzornega sveta vse razložilo in verificiralo predloge sklepov. V Nemčiji imajo družbe v rudarstvu, železarstvu in kovinskoprede-lovalni industriji poseben upravni svet, kije sicef zakonsko slanbo opredeljen organ, vendar obravnava vse gradivo, pripravljeno za sejo nadzornega sveta, in “potrjuje” predloge sklepov. Na seji nadzornega sveta ni nobenih problemov več, vsejs razrešeno že prej.
Zaposleni ne želijo prevzeti odgovornosti za vodenje družbe
Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju družb postaja vse bolj vroča tema zaradi zahtev pretežno iz delodajalskih krogov po hitrem spreminjanju nekaterih določil zakona, ki naj bi krnila učinkovitost upravljanja in zmanjševala konkurenčnost gospodarstva. O predlogih in razlogih zanje, kot jih vidijo delodajalci in ministrstvo za gospodarske dejavnosti, smo podrobneje pisali v prejšnji številki našega časnika. Tokrat pa smo se pogovarjali z neodvisno strokovnjakinjo za organizacijo in upravljanje podjetij dr. Zvonko Šarman, sicer samostojno svetovalko v Inštitutu za razvijanje organizacijskih sistemov IROS d. o. o. v Ljubljani. Uvodoma nam je dejala, daje zaradi predlogov delodajalcev dokaj ogorčena. Med pogovorom pa seje izkazalo, da se zavzema za bolj natančno povzemanje nemške zakonodaje s tega področja in bogatih nemških izkušenj.
V telefonskem pogovoru ste nam dejali, da ste nad predlaganimi spremembami ogorčeni. Pa bi vas za uvod vprašali zakaj?
Ogorčena sem, če nameravajo tako pomemben zakon spremeniti čez noč brez poznavanja prakse in resnih argumentov za to. Pri spremembi, ki posega v pravice zaposlenih, je treba razpravljati na vseh ravneh in v vseh strukturah, tako strokovnih kot političnih. Nesprejemljivo je menjati zakone kar na osnovi mnenja ene interesne skupine, dela stroke ali nekoga, kije na osnovi izkušenj iz enega podjetja prizadet in predlaga spremembo, ki zadovolji to prizadetost. Lek in Mercator nista za soupravljanje tipični podjetji, pač pa izjemi. V pri-meijavi z Nemčijo še nimamo razvitih razmerij med soupravljalskimi organi na eni strani in upravo na drugi kot oni. Mi smo na samem začetku, vendar ne upoštevamo njihovih izkušenj in poskušamo delati spremembe čez noč, na vrat na nos. Takšne spremembe se v Nemčiji pripravljajo leta dolgo in s sporazumno rešitvijo med pogajalskimi partnerji. Pa četudi je ta konec koncev v škodo dela.
Ali menite, da je zakon brezhiben ?
Zakon ni brezhiben in zavzemam se za nekatere spremembe. Mislim pa, da se moramo o njih dogovoriti, ne pa jih izsiliti samo glede na interese ene strani.Tudi druga stran se mora z njimi strinjati, oziroma mora biti prepričana, da po starem ne gre. Vodilni funkcionarji v soupravljalskih strukturah in sindikatih se že zavedajo, daje nekatera določila zakona treba popraviti. Določilo, da mora biti v nadzornih svetih velikih družb najmanj polovica članov iz vrst delojemalcev, ni v skladu z logiko razmerja med kapitalom in delom. Vendar gredo predlagatelji sprememb v drugo skrajnost, ko zahtevajo, naj predstavnikov zaposlenih v nadzornih svetih manjših in srednjih družb ne bo več kot tretjina oziroma največ polovica vseh članov v družbah z več kot 2000 zaposlenimi. V Nemčiji so preprosto uzakonili “... do ene tretjine...” oziroma “.. .do polovice...”. Namreč, pomemben je psihološki vidik, in do razmerja med kapitalom in delom se obnašajo skrajno previdno. V nemški praksi je vsakodnevno in največkrat celo iskreno sodelovanje obeh strani realnost, ker se zavedajo pomena socialnega partnerstva v družbi. Zakaj je ne bi posnemali? Mi imamo dvotirni sistem upravljanja, povzeli smo torej nemško zakonodajo, vendar s popravki, ki samo škodijo. Ti popravki se z največjimi posledicami kažejo pri nadzornem svetu (pri številčnosti in strukturi predstavnikov zaposlenih v nadzornem svetu in pri delavskem direktorju. Pa tudi malo širokogrudnejši smo pri omogočanju profesionalnega opravljanja članstva v svetih delavcev, kar pa nima večjega pomena oziroma posledic. Menim, da je prav uza-konjenost delavskega direktorja hkrati kot predstavnika in zastopnika delavcev ter člana uprave, ki je po logiki stvari tudi odgovoren menedžer, sprožilo prvi odpor delodajalcev proti soupravljanju.
Delavski direktor enakovreden član uprave
Poleg tega jih zavezuje tudi imperativni
mandat...
Zaradi imperativnega mandata mora biti naš delavski direktor velik diplomat ali človek z dvema dušama in dvema obrazoma, sicer se zameri eni ali drugi strani. Če nastopa kot predstavnik in odvetnik le interesov zaposlenih, ga pač drugi člani uprave ne jemljejo kot enakovrednega in ga odrivajo iz svoje sredine ter ne bo imel veljave, ki mu kot članu uprave pripada. Ali pa ga bo svet delavcev odpoklical, kot seje zgodilo v Leku, kjer mu delavci, kot so dejali, niso več zaupali. V slovenskem prostoru je torej precej razhajanj glede položaja delavskega direktorja. Je pa, po moje, prvenstveno član uprave in kot tak lahko koristno deluje v dobro zaposlenih, je skrbnik nad delom, zaupnik, poslušalec in moderator interesov delavske strani. Področje dela z zaposlenimi je zelo pomembno področje... V industrijski eri je bil najpomembnejši dejavnik in vir finančni kapital, v informacijski družbi pa je najpomembnejši človek oziroma njegov intelektualni kapital. Za njega mora nekdo skrbeti.
Slabo povzemanje nemške zakonodaje
Vi se močno zavzemate za popolno posnemanje nemške zakonodaje in prakse. Predlagatelji sprememb našega zakona o soupravljanju pa menijo, da bi bilo posnemanje nemškega primera pogubno za gospodarstvo.
Pogubno bi lahko bilo to, kar smo napravili. Mi smo iz nemške zakonodaje le deloma povzemali. Iz sistema smo iztrgali en organ, denimo delavskega direktorja, mu zakonsko dodali še eno funkcijo, in s tem prišli do paradoksa, do nezdružljivosti. Menim sicer, dabi neskladje lahko odpravili, če bi denimo stroka jasno povedala oziroma se poenotila o tem, kaj pomeni zastopanje delavcev v upravi. Da denimo ne gre za imperativni mandat, pač za zaupanje in tesno sodelovanje, stalno komunikacijo med delavskim direktorjem in predstavniki delavcev. Tako je to v sistemu upravljanja delniških družb v Nmečiji, in to deluje že dolgo in dobro.
Nekaj smo spremenili tudi pri nadzornem svetu: nismo se dogovorili za “do polovice” predstavnikov zaposlenih v nadzornem svetu, ampak za “najmanj polovico” in to je treba spremeniti. Tudi ne moremo mešati delavskega direktorja v enotirnem upra-vljalskem sistemu, kjer je član upravnega odbora, ni pa izvršilni organ, z delavskim direktorjem dvotirnega sistema upravljanja, kije, in mora biti, član uprave, kije izvršilni organ družbe, organ upravljanja.
Pri nas bi moral biti izvršilni organ ?
Če delavski direktor ni izvršilni organ uprave, ki dejansko prek svojega rsorja dela in z vso odgovornostjo skrbi za zaposlene, za delo, nima smisla,
Kaj bi vi predlagali glede določil o delavskem
direktorju?
Vseskozi se zavzemam za koncept, daje delavski direktor enakovreden član uprave, ki ima svoje delovno področje - področje “delo” ali področje “zaposleni” (zaposlovanje). V predlogu sprememb se navaja kadrovsko-zaposlitveno področje, kar se mi zdi čisto umestno. Bistveno je namreč, daje čimbolj tako organizacijsko strukturirano, da so-vodilni strokovni delavci s tega podorčja v čimvečji meri sogovorniki članom sveta delavcev, ki v skupnih organih sodelujejo in skupaj iščejo čimboljše rešitve za interesno problematiko dela. Delavski direktor s takšnim položajem je torej neposredno in prek svojega resorja dela informacijsko in komunikacijsko tesno povezan z zaposlenimi. Mora jih obveščati, jim svetovati, kaj je smiselno, modro, možno napraviti, in hkrati biti sposoben reči tudi ne. Naši delavski direktorji pa tega ne morejo narediti, ker so podrejeni svetu delavcev ali sindikatu in takorekoč morajo biti njihov predstavnik, kar pa niso. Delavski direktorji so predstavniki zaposlenih.
Koliko profesionalcev naj dela v svetu delavcev?
Omenjate, da veliko število organov soupravljanja povečuje stroške. Delodajalci bi radi zmanjšali tudi število profesionalnih delavcev v soupravi, v svetu delavcev. Ali je njihova zahteva upravičena?
Mislila sem predvsem na razmeroma veliko število organov, ki so vključeni v celovito upravljanje delniške družbe. Pri profesionalnih delavcih v soupravi bi zakon moral postaviti spodnjo mejo, zgornja pa naj bo stvar participacijskega dogovora. Svet delavcev mora imeti kakega profesionalca, in tudi več, odvisno od konkretne organizacijske strukture družbe, če se gredo soupravljanje resno. Tuje toliko dela, daje profesionalizacija potrebna, če naj bo predvsem svet delavcev tisti, ki resnično sodeluje pri vodenju, to pa pomeni pri reševanju problematike dela na nižjih ravneh.
Delodajalci se strinjajo s profesionalizacijo, vendar v manjšem obsegu.
Lahko bi predlagali tudi zgornjo mejo števila profesionalcev v svetu delavcev ne glede na število zaposlenih v družbi. Sicer ima naš svet delavcev manj pravic od nemškega, res pa je, da imajo zaposleni v podjetju še sindikat, usedlino iz prejšnjega sistema, ki tudi skrbi za interese zaposlenih. Če hočemo, da bodo delavci res kaj imeli od delavskega direktorja, naj bo član uprave, naj ima zaposlitveni resor, naj skrbi za kadre. Kot tak bo koristen za obe strani..
Vaša osnovna zamera delodajalcem je, da sami, brez sodelovanja drugih struktur, izsiljujejo sicer potrebne spremembe zakona o sodelovanju delavcev v upravljanju.
Kapital vedno obvladuje delo. Omenjati kot argument za spremembe neevropski zakon ali da bo
Iz nemške zanodaje smo nekaj vzeli, nekaj opustili in dodali svoje rešitve, zaradi katerih sistem ne deluje dobro. Spremembe so torej potrebne, toda zdajšnji predlogi gredo v novo skrajnost. Ne vem, zakaj si po vsej sili izmišljamo svoje rešitve, ko imamo dobre tuje pred nosom.
Delodajalce med drugim moti tudi pravica svetov delavcev, da o določenih vprašanjih soodločajo, češ da to zmanjšuje učinkovitost upravljanja družb.
V	Nemčiji na primer ljudje ne želijo kakega velikega soupravljanja, še manj pa prevzeti odgO' vomost za vodenje podjetja. V Nemčiji uprava zahteva soodgovornost sveta delavcev, če hočejo zaposlfi' ni imeti več soupravljalskih pravic od tistih, ki so zapisane v zakonu. Po načelu, če hočeš biti ko-menedžer, pa bodi še so-odgovoren. Zaradi jasnosti je treba povedati, da si naziv soodločanje zaslužita samo nadzorni svet in delavski direktor, N svetu delavcev pa je zgolj sodelovanje in največ kar je, še dajanje soglasja k bolj ali manj “socialnim interesom” zapsolenih. Ni veliko svetov delavcev, ki hočejo biti soodgovorni. Želijo pa, da so vprašani, želijo biti obveščeni, povedati svoje mnenj6' Skratka, ne sme se dopustiti dialog po kuloarjih in za hrbtom. Raziskave so pokazale, da ni bilo problemov v družbah, kjer so zaposleni zaupali vod; stvu, kjer so bili ljudje obveščeni, kjer so lahko tudi kaj povedali, kjer so vodilni uživali dejansko avtoriteto, ne zgolj avtoriteto zaradi položaja. Kjer vodilu6 strukture niso osveščene, morata svet delavcev iu sindikat pritiskati na vodstvo in iskati povezavo l njim, dajati pobude, predlagati novosti.
V	začetku pogovora ste omenili kratenje pravic-
V	nadaljevanju pa se tega vprašanja nisva podrobneje dotaknila.
V	predlogu za spreminjanje zakona, kije delo samo kapitalske strani, ni protiargumentov, in to me jezi' Jaz poskušam na stvar gledati objektivno, nevtralno, skušam ugotoviti, kaj bi bilo za naš sistem najbolj^11 rešitev, poznavajoč nemško zakonodajo in prakso-Predlogi sprememb so zelo narejeni po meri kap'" tala. Zato bi morala delojemalska stran imeti svoj0 študijo potrebnih sprememb. Najbolj pametneje, so naredili Nemci. Morali bi bolj pozorno pogled6-'
ti njihove rešitve, saj imajo do>' go tradicijo soupravljanja in bc>" gate izkušnje. Pri njih so se vsi štiij6 partnerji, kapital, delo, vlada iu stroka, zedinili za eno študijo.T° manjka nam. Zdaj imamo enostran-
sko studijo, strokovnjaki posame2'
niki pa smo glas vpijočega puščavi.
Zakaj se bolj ne opremo na nemški
izkušnje?
Delojemalska stran je dolgo zavračala celo misel na
vnrpmpmhn vnknnn...
zavračala celo misel na spremembo zakona...	..
To ni pametno, če nimaš resniu argumentov. Vendar tudi predi0' gi, ki so zdaj na mizi, niso najboljši' Lahko bi pustili polovico član«^ delojemalske strani in namestfl'*. predsednika v nadzornih sv6tl.
delojemalske strani in namestn'K, predsednika v nadzornih sv£tl. večjih družb, takih, ki imajo na 1000 zaposlenih. Že tako vel'^L ie nri nas malo, takih z več kot 20^
1000 zaposlenih. Ze tako veh^L je pri nas malo, takih z več kot 200° zaposlenimi pa je komaj kaj. K?' pital se sicer v tujini združuje ' tudi pri nas smo opazili te tendenc6: Prišlo bo do tega, da bomo irn6 .

tudi pri nas smo opazili te tendenc6: Prišlo bo do tega, da bomo irn6 . krovna podjetja z več odvisnin1 družbami, v njih pa bo njim dej3' vski direktor neposredno nadrej60 kadrovskim direktoijem v odvisu1
da ga imamo. Kajti na seje uprave naj potem hodita ali predsednik sveta delavcev ali pa predsednik reprezentativnega sindikata. Ko uprava razpravlja o plačah, bo šel na njeno sejo predsednik sindikata, ko pa bodo govorili o drugih zadevah, bo šel predsednik sveta delavcev. Imeti še delavskega direktorja je zapletanje strukture upravljanja. Veliko organov soupravljanja veča stroške, so pa lahko, hipotetično gledano, organizirana sila, ki deluje proti interesom kapitala. Do polovice članov nadzornih svetov velikih podjetij z nad 2000 zaposlenimi v Nemčiji predstavljajo predstavniki zaposlenih, in določeno je, koliko od njih je zunanjih članov. Ti so bodisi funkcionarji panožnih sindikatov ali strokovnjaki sindikalnih raziskovalnih inštitutov ali iz univerz, visoki predstavniki lokalnih skupnosti, mednarodnih organizacij, in podobno. Na strani kapitala pa so samo zunanji predstavniki, člani uprav iz drugih družb, bank in veliki delaničarji. Mislim, da bi tako moralo biti tudi pri nas.
soupravljanje po nemško samomor za Slovenijo, je nepoznavanje delovanja nemškega soupravljanja. Dejala sem, da smo nemško zakonodajo povzeli, iz nje nekaj iztrgali, ji nekaj dodali. Ker to ni več sistem, ne deluje dobro. Gre pa tudi za veliko nerazumevanje pomena uspešnosti poslovanja zaradi soupravljanja. V Nemčiji so se pred tremi leti sestali predstavniki vlade, tarifnih partnerjev, svetov delavcev in delodajalcev, ter se sporazumno odločili za raziskavo o podjetniški kulturi. Letos je bila končana. Naslov je “Partnerska podjetniška kultura: sodelovanje - uspeh zagotovljen”.
Domnevamo lahko, da so ugotovili uspešnost
soupravnega modela upravljanja podjetij...
Proučevali so zgolj najbolj uspešna podjetja in ugotavljali, daje tam, kjer je sodelovanje, tudi zaupanje; kjer so ljudje obveščeni o dogajanju, kjer je razvita partnerska kultura, sodelovanje med svetom delavcev in njihovo upravo, kjer vprašanja dela dogovorno rešujejo v skupnih odborih in komisijah,