Pomožna policija proti hitlerjevskim vpadom iz Nemčije na Avstrijsko. Ka- kor smo poročali zadnjič, so nastopile velesile v Berlinu proti temu, ker je pošiljala Nemčija na avstrijsko ozemlje letala, troseče letake, ki so zasmehovali Dollfussovo vlado. Z letali bodo menda Nemci nehali, pač pa sramotijo Avstrijo s pomočjo radija. Avstrija je prosila: Anglijo, Francijo in Italijo, naj ji dovolijo organizacijo pomožne policije proti hitlerjevskim vpadom. Velesile se pristale na ta predlog in avstrijska vojska, ka šteje 22.000 mož, dobi Se 8000 mož pomožne policije. Ustanovitev stranke enotnosti v AvstrijL Z vednosfjo vlade je osnovana stranka avstrijsike enotnosti. Stranko tvorijo hitlerjevski nezadovoljneži in heimwehrovskega pokreta. Program stranke se tesno naslanja na program narodnih socijalistov. Stranka zavzema strogo krščansko stališče, napoveduje najostrejši boj brezverstvu in njeno glavno načelo je samostojna in neodvisna Avstrija. Židom ni dovoljen vstop v novo stranko. Iz Hitlerjeve Nemčije. Vlada je izdala strogo naredbo, po kateri se morajo v Nemčiji dor 1. septembra ponem.iti vsa krajevna imena in namestiti tudi vse napisne table z novo krajevno označbo. Ta odlok se nanaša pred vsem na 90 krajev v Gornji Šleziji, na kraje ob poljski meji in na srbsko Lužico, kjer, so bila doslej v rabi slovanska krajevna imena. V bodoče se bo raba nenemških krajevnih imen kaznovala kot prestopek zoper državo. — Hitlerjev režim nadaljuje z aretacijami vseh, ki brezpogojno ne trobijo v njegov rog. Kako v Nemčiji politično neljube osebe zapi-< rajo in jih vlačijo v koncentracijska taborišča, je razvidno iz števila onih, ki so utekli iz Nemčije iz strahu pred maščevalnostjo hitlerizma. Na Francoskem je dosedaj 30.000, na Nizozemskem 15 tisoč, v Cehoslovašiki 6000, v Svici 3000, v ostalih državah nad 6000 beguncev iz Nemčije. Pred Hitlerjevim nasiljem jq pobcgnilo 60.000 boljših ljudi. Pakt ali pogodba štlrlhi velesll, o koje pomenu se je toliko pisalo, je v nevarnosti. Francija že izjavlja, da pogodbe ne bo ratifictrala ali odobrila pred parlamentom in sa bo na ta način zasigurala ob Renu naprain Nem.iji proste rotke. Francija ne more računati v očigled Hitlerjevemu brezobzirnemu naBtopanju ne na Anglijo in ne na Italijo, ampak je paJkt štirih glede evropskega miru le vijak v rokah Mussolinija, ki nikakor ne bo čuval koristi Francije. Na Irskem šuntajo proti sedanjemn režimu Do Valere fašisti pod vodstvom generala O'Duffyja. Irski parlament, ki je bil odgoden dne 9. avgusta čez poletje, je razpravljal na svoji zadnji seji o zakonskem predlogu glede zakonodajnih priprav za proglasitev od Anglije povsena neodvisne irske republike. Ob tej priliki je došlo v zbornici do nemirov. Med splošnim ilčričaiijent }<l ljspTJ-s vedal pravosodni minister, da bo ir..i_a vlada razpustila fašiste in proglasila obsedno stanje. Zmešnjave na otoku Kuba. Rodoviten In velik otoik Kuba pred osrednjo Ameriko je bil zadnje dni torišče resnih nemirov. Otok je namreč pravi raj za ameriške sladkorne veljake, važen v vojaškem oziru in radi tega drže nad njim Zedinjene države roko pokroviteljstva od leta 1898. Sedanji predsednik Machado je bil izvoljen pred osmimi leti leta 1925. Po štirih letih ni hotel zapustiti predsedniškega mesta in je podaljšal svojo dobo na šest let z državnim udarom in se je skušal dokopati do diktatorske moči. Zadušil je svobodo tiska, prepovedal zborovanja, razpuščal društva, vpeljal sijajno razpredeno špijonažo, celo pustil ubijati sitne državljane. Iz vseh krajev Kube se je dvigal upor proti takemu predsedniku. Sedanji ameriški predsednik Roosevelt je poslal na Kubo posebnega odposlanca, da preišče položaj. Rooseveltov odposlanec je ugotovil, da je pravica na strani ljudstva in je svetoval ameriškemu predsedniku, naj se da Kubi nova, potrebam naroda cdgovarjajoča ustava. Mešetarenje za novo ustavo se je predolgo zavleklo in prišlo je med nezadovoljnim narodom do revolucijonarnega pokreta. Roosevelt je svetoval Machadi, naj odstopi, če ne, bo vdrla Amerika z oboroženo silo na Kubo in napravila red. Machado pa sedaj poziva narod, naj se upre vsakemu vmešavanju Amerike. Po.ožaj na Kubi je še nejasen.