J f^Najvetji slovenski dnevnik**^! Iv Združenih državah | „ Velja za vse leto ... $6.00 9 g Za pol leta.....$3.00 n Za New York celo leto - $7.00 H « Za inozemstvo celo leto $7.00 G GLAS NARODA I^strslovenskih idelavcev v Ameriki, The largest Slovenian DaOj in 5 the United States. i Itsuod every day except Sundays S I and legal Holidays. 75,000 Readers. r | fc__ J TELEFON: C0RTLANDT 2676. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 100. — ŠTEV. 100. NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 29, 1925- — SREDA. 29. APRILA 1925. VOLUME XXXIII. — LETNIKTXXXIII FRANCIJA JE VZNEMIRJENA Francija postaja vedno bolj vznemirjena vsled izvolitve Hindenburga predsednikom nemške republike. — Nemški poslanik v Združenih državah izjavlja, da ne preti nobena nevarnost. — Pariško konservativno časopisje pravi, da je treba opustiti vsak načrt za sklenitev dogovora med petimi silami. Borba za življenje bratov Diamond. Sestra bratov Diamond, obsojenih na smrt, je naprosila governerja Smitha za pomiloščenje obeh. — Pantano ni niti malo vznemirjen radi obsodbe. — Poteze nje-Izvolitev monarhističnega maršala Hinden- govega obraza se niso burga predsednikom nemške republike je pov- malo izprememle, zročila številne komentarje glede možnih učin- ko je proglasil sodnik kov. smrtno obsodbo. Pariški listi kriče: — Na stražo ! — Celo li- — beralno časopisje je vznemirjeno. FConserva-■ tivci pa zahtevajo, da se opusti sklenitev vseh dogovorov med petimi silami. Ženeva se boji, da bo postal Hindenburg o-rodje v rokah mladih militaristov in da bo kma-lo konec razoroženja. Nemški poslanik, von Maltzan, je rekel, da bo Nemčija verna svojim obveznostim, negle-de na to, kdo je predsednik. Washington pričakuje, da se vsled odpora vznemirjenih Francozov ne bo vršila nikaka razoroževalna konferenca. PARIZ, Francija, 28. aprila. — Na stražo! To je francoski odgovor na izvolitev Hindenburga predsednikom nemške republike. Celo liberalni vladni organi, ki so bili vedno sovražni vsem direktnim ali prikritim draženjem Nemčije, priznavajo, da so vznemirjeni vsled tega dogodka. — Ostati moramo na straži, — pravi pariški "Soir", eden najbolj odločnih pristašev bloka levice, ki je pomagal k zmagi prejšnjemu minstr-skemu predsedniku Herriotu in sedanjemu predsedniku Painleve-ju. Obsoja pa neutemeljeno razburjenost, "kajti to je koncem konca le majhen dogodek v bitki de-, mokratičnih sil proti silam preteklosti in uspeh von Hindenburga je zelo majhen." — Blazna upanja bodo mogoče obnovljena na drugi strani Rena, — nadaljuje list. — Nesreča pa je, da se je zdelo zaveznikom primerno dovoliti, da je ostal kajzerski megaloman dva koraka od meje, dočim je kronprinc opazoval razvoje s svojega.šle-zijskega gradu. Kljub temu pa zaupamo demokratični Nemčiji. Nevarnost bo le ojačila eneržijo demokratičnih pacifistov. Ekstremistični konservativci zmagoslavno kriče: — Saj smo vam pravili tako! — V izvolitvi Hindenburga vidijo dokaz, da se pripravlja Nemčija na povratek monarhije in da bo vojevala vojno o-svete. List "La Liberte" vprašuje ironično, kakšnih besed se bodo poslužile zavezniške vlade v svojih običajnih diplomatičnih sporočilih, ko bodo čestitale novemu nemškemu predsedniku, voditelju prejšnjih sovražnih armad. — Nemški izziv, — je naslov članka, katerega je priobčil list "Temps" in v katerem se glasi, "da se je končala zavezniška politika sprave z moralnim bankerotom". List obžaluje, da so dovolili Nemčiji doseči politično in ekonomsko restavracijo. — Postala je zopet bogata, — pravi Temps. — Postala je zopet močna. Njene industrije so v polnem cvetu. Kadar skušamo govoriti žnjo, sta vi j a pogoje. Jutri pa bo diktirala zahteve. Ali bomo! pripustili Hindenburgovo Nemčijo v Ligo narodov?] Ali bomo razpravljali žnjo o razoroženju in evropskih varnostnih dogovorih? List nadaljuje: — — Tudi če bi Hindenburg odkritosrčno želel izogniti se vojni, je njegovo ime simbol vojne. Drugi bodo nastopili ter vladali zanj. Zavezniške sile imajo pred seboj načelnika države, ki je na seznamu vojnih zločincev, katere bi morali staviti pred vojno sodišče. V splošnem je časopisje mnenja, da se je z izvolitvijo maršala pričela doba novih težkoc. CILJI NOVE NEMŠKE VLADE Rekacija v notranjosti dežele in previdnost napram zunanjemu svetu je politika novega nemškega režima. — Monarhistični bobni bodo utihnili. — Po mnenju junkerjev ne sme biti nemška zunanja politika aktivna. Poroča Samuel Spewack. Priziv na governerja Smitha, naj pomiJosti zločince, je aadnje upanje sorodnikov in zogovornikov bratov Diamond m »John Fa-rine, ki so bili Ot>kojejn na smrt, •ker :-io po t'el i ter izvedli roparski napad na dva bane na sla, vsled katerega sta biLi oba sla umorjena. Tozadevno zaslišanje se je za-vršilo danes v Albany in sorodniki ter zagovornik i na smrt obsojenih bodo prosili, naj se izspre-meiii smrtno kazen v dosmrtno 'joeo ali vsaj preloži na poznejši čas izvršen je smrtne obsodbe. Prošnja bo temeljila na razlogu, da ni bila usoda dveh drugih soobtožemili še določena. Eden soobtoženih je Anthony iPantano. ki je bil včeraj obsojen na smrt od sodnika višjega sodišča v Rroklynu, I^e^visa. Drugi soobto-ženi pa je George de Saro, ki čaka na proces v Palermu, na Siciliji. kjer so ga aretirali kmalu po izvršen j n zločina. Pantano je. poslušal svojo dra-fcro smrtno obsodbo povsem mirno ter ni izrefkel nobene besedice. Xjeigov zagovornik jc stavil običajni predlog, da se razveljavi pravorek, a sodnik je ta pi-edlog takoj odklonil. Vsled privoljenja okrajnega ipravdnika Gallagherja. ki je-vodil proces /prot o Pantanu, 1k> dovoljeno na smrt obsojenemu ostati še teden dni v Raymond Street jetnižnici v Brooiklvnu, predno ga bodo odvedli nazaj v Sing Sing. On je sedaj edini človek, z izjemo oolicijskega poročnika Beckerja. ki se bo vrnil v smrtno hišo v Sing 'iingu po drugem procesu. Zagovornik Pantana, Mr. Ru-*>ton, je objavil, da bo takoj vloži« priziv. vendar pa ni pričakovati, da bi .se držarvno prizivno sodišče pečalo s slučajem pred prihodnjo jesenjo. Kar ladiko pridejo na dim na-daljne stvari, ki bi mogle pomagati bratoma Diamond, se bo naprosilo governerja. naj dovoli preložitev izvršitve smrtne obsodbe. S etra bratov Diamond je trdno •prepričana, da sta poslala njen« bra-ta "žrtev" krivične pravice in da dokaae to, je posvetila celih sedemnajst mesecev izza aretacije obeh naporom, da dokaže njih "nedolžnost*'. Nemška vojaška misija v Ameriki. WASHINGTON, D. C., 27. apr. V*prvič izza -konica vojne je dospela v Združene države nemška vo-'ja&ka misija. Misija sestoji iz štirih višjih nemških častnikov. Pantano obsojen na smrt. Anthony J. pantano, ki je bil t tretjem procesu .spoznan krivim soudeležbe pri umoru dveh bančnih slov v Brookivnu. je bil danes obsojen na smrt ter bo moral umreti na električnem stolu v Sing Sicigu v tednu, ki se prične 8. junija. 4 BERLIN, Nemčija, 28. aprila. — Reakcija v notranjosti dežele, previdnost na zunaj. To je nova formula mož, ki stoje za Hindenburgom, ki je bil izvoljen predsednikom nemške republike. Nemški nacijonalisti nimajo namena poslužiti se krvi in železa v svoji inozemski politiki, ker nimajo železa. Njih sile pa bodo posvečene rajhu samemu. Štiriindvajset ur po tem, ko je bil duK starega Hindenburga predrami j en iz spanja ter bil obveščen o drugi zmagi pri Tannebergu, je postalo o-čito naslednje: — Neki nacijonalistični predstavitelj je pretil republikancem, da bodo zdrobljeni, če ne bodo pa-rirali. — Industrijalci v Nemčiji so dobili obvestila iz Pariza, da so bila pogajanja glede jeklarske zveze med Ruhrom in Lorensko potisnjena v ozadje, ker je bil strah Francije zopet vzbujen vsled vstajenja starega nemškega vojnega lorda. — V Nemčiji ne bo zavladal mir vsled trpkosti, s katero je bil izvojevan politični boj. — Tudi z inozemstvom ne bo nobenega miru, ker priznavajo nacijonalisti, da ne morejo ničesar opraviti. Celo junker j i niso izkrvaveli v ekonomskem oziru. Vsled tega bo ostal Dawesov načrt. Junkerji so sprejeli dejstvo, da mora ostati zunanja politika Nemčije negativna, ne pa aktivna. Včeraj zvečer je sprejel Hindenburg tropo mladičev, ki so korakali mimo njegove vile s plameni-cami v rokah. Hindenburg je odpustil svojim republikanskim nasprotnikom ter pozval vse Nemce, naj bodo enotni. Njegovi pristaši pa so bili resničnega razpoloženja. "Lokal Anzeiger \ eden glavnih reakcij onarnih listov, je rekel v svojem uvodnem članku: — Republikanci, pomirite sel Katastrofe, katero ste pričakovali z izvolitvijo Hindenburga, ne bo. Bodite pomirjeni! Katastrofa pa vas bo dohitela, če se ne boste vklonili volji naroda. To ie jasen izraz reakcije, kopajoče se v žarkih zmage. Obenem pa tudi oznanja prihod fevdalizma. Na kratko rečeno je položaj naslednji: ~ k formalnih ozirov mora sedanji kabinet re-signirati. Hindenburg bo seveda prosil kabinet, naj ostane v uradu, dokler se ne bodo dogovorili nacijonalistični voditelji glede bodočega postopanja. Jasno pa je, da bodo dobili nacijonalisti dva nadaljna sedeža v kabinetu. Malo je vrjetno, da bi odstopil minister za zunanje zadeve, Stresemann. Reakcija je bila zmagoslavna v svojem poskusu, da izstrebi socijaliste. Poskusov reakcijonarjev pa ne bo tako lahko izvesti, kajti vsaka osnovna izprememba zahteva dvetretinsko večino v nemškem državnem zboru in te večine reakcijonarji nimajo. Vsled tega je vrjetno, da bo stari-državni zbor razpuščen in da bodo razpisane nove volitve. S takimi volitvami se bo nadaljevalo dokler ne bodo reakcijonarji popolnoma uspešni, dokler ne bodo zmagali na vsej črti. Ena posledica volitev bo najbrž, da bo izpreme-njena naroda zastava, ki je rdeče-črno-zlata in da bo zopet sprejeta stara kajzerska zastava. Hindenburg mora priseči na republikansko zastavo, a bi bil oproščen prisege, če bi državni zbor sprejel z dvetretinsko večino cesarsko zastavo. Zaključeni manevri. |no b rodov je, ko je "zavzelo" ____1 mornariško postojanko Pearl Har- WASHINGTOX, D. C.. 2S. apr. , ' , * m i , bor in K tem zaključilo ameriške Tekom momariakrii manevrov ob havajskem otočju je teoretično rmornariške manevre v Tihem zmagalo "višnjevo" ali napadal- m°i*ju. _ Nova klofuta ameriški suši. Nemci so pričeli izdelovati posebno ceneno vrsto čistega alkohola. — Uvoza tega alkohola baje ni mogoče preprečiti. — Novi preparat je tudi važen za tehniko. Prohibdcijski moralisti in komični tvornijearji, katerim .so bili podarjeni nemški recepti za izdelovanje barv. si pulijo lase. Svet je vodil proti Nemčiji drago vojno, da se i.znebi prefkimštne*ra tekmovalca. a sedaj so Wine i z novo iznajdbo nad krilili vse. Stvar se tie p nove vrste alkohola, ki je stoprocent.no f-ist in Najnovejši sledovi bele civilizacije. V brazilskih džungljah je prodrla ekspedicija Fawcetta v srce nepoznane tropične pokrajine. — Cula je o svetlo-poltem indijanskem plemenu, katero baje vodi ženska, ki je strašno debela, a čedna. RIO JANEIRO. Brazilija. 28. aprila. — lz Cuvaiba, v pokrajini Matt Groisso, so prišla brzojavna poroeila, ki navajajo podrobnosti slede pfcspedieije v sree brazilski' d ž iin £ 1 je. Glasi se? tla jt- dobila rkspeilieija važne informacije jrle- de starodavne bele eivilizaeije. koje^a cena znaša osemnajst do j Ekspedieija je cula tudi dosti' o 20 centov za jralono. Ulariiih degeneriranih potomcih Nova vrsta alkohola, ki se ime- |R.ko- mogQine^ m i^b.-aženc-a mi je M at h yii ol, pa je »tvorila vendar -dve .stra-šui intHŽniosti. V prri vrsti j»* pobrala amvarna tekmovalka industrije iu v drugi vrsti je nova iznajdba daleiko nadkrilila izdelke, kattere proizvajajo tukaj na temeljil ukradenih nemških patentov. ProhibieijonLsti se pritožujejo, da »t keunieno čisti alkohol niti strupen in da «ra j«' mogoče uporabiti kot pijačo, ne da bi kdo umrl ali oslepel raditeiga. Povda-rjaj«. da bo treba sprejeti novo postavo, ki bi vključevala tudi movi nemški Mathynol. Glasi se, da se povsem mimo lahko nalije ta alkohol v "near-pi-vo" ter se napravi na ta način močno pijalv-o. Ta industrija je popolnoma mlada, a se je pričela sijajno razvijati. kar je razvidno iz številk, ki kažejo rastoče importe v Združene države. Dve Carnegievi banki zaprti. PITTSBURGH. Pa., 28. aprila. Carnegie Trust Co. in First Xa-tinal Bank sta zaprli svoja vrata. Skupne vloge oibeh hank so znašale več kot šest milijonov dolarjev. Zahteve Dawesa. WASHINGTON. D. C.. 27. apr. Vsa znamenja katžejo. da bo igrala pri prihodnjih volitvah veliko vlogo zahteva podpredsednika Dawesa, da se iapremeni določbe sr n at nega opra v i Inik a. plemena. V Cuvabi je prišla ekspedieija na mejno (erto stare.ga južno-ame-riškega Sredozemskega morja. Na jngu in zaipadu se razprostirajo uizko-ležeea, preplavljena o-zenilja. ki segajo skoro nepretrgano do vznožja And. Severno od Cavube je pokrajina, znana pod imenom 14 Cliapado'' in grieevje doseže tam višino d veli tisoč čevljev. Na C hapado in v gričih v oko-lie-i so našli kosti velikanskih živali. i*Osilizbrana drevesa in celo ostanke poslopij predzgodovinskih prebivalcev. Ti ostanki so tako poškodovani, da so dosedaj vzbudili le. malo pozornosti. Severno od štirinajste stopinje južno od tukaj ni nobene civilizacije v tej prostrani državi, z izjemo brzojavne črte, ki vodi n«vprej. V to smer je krenila ekspedicija Fawcetta in neki Indijanec je pripovedoval o starodavnem poslopju. ki je baje si i č no gradu. Skozi okna in vrata tega poslopja prihaja baje vedno lue. Indijanci ne vedo, kaj ipomeaija ta luč, kajti v bližini žive zli trogloditi ali prebivalci duplin in vsled tega si ne tipajo v neiporedno bližino. Ekspedieija pa domeva. da je mogoče to kak velik kristal ali kaka druga oblika razsvetljave,- nepoznana znanosti. To poslopje leži med civilizacijo ter glavnim e il jem ekspedicije. Neki braiziLski prijatelj, ki živi v bližini, je zagotovil aialeelniku ekspedicije zopet in zopet, da je čul pogosto čudne glasove, prihajajoče iz »te pokrajine. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZA8EDEKEM OZEMLJIT. Dum so nsi* cene eledelei JUGOSLAVIJA? 1000 Din. — $17.30 2000 Din. — $34.40 5000 Din. — $85.50 Pri Mkaritlh, ki snaiajo mmnj ko« k«« m tM itejn iiTi—i melU IS centov a poštnino in druge stroške. Umi—Mlfr na zadnje pette la Isplataje Taitel Mund mT. ITALIJA IN ZA8XDEW0 OZEMLJSv $00 lir .......... $ 9.40 500 lir..........$22.50 300 lir ........... $13.80 1000 lir.......... $44.00 Prt naroČilih, U anaSaJa wt< ko« SM Ur iiBmni poMbaJ pa 1« eeatov sa poštnino in drnc« stroške. gnipalllji m poit« tal isplačejo TJiMJmiii knilli kankp v Trala. S9a pošilja tre, ki presegajo PETTISOC DINABJKY aU pa DVATISOfl LIR doToljujemo po mogočnosti Se pooeben popust, ftjhm DfenrJea ki Unm sedal M stotn^^nwaje es rs&ml h Mptl poftUijATVE PTBMOJAVNAMSU IXVRSTJJKMO NAJKRAJŠEM ČASU TEB KAOUNAMO JKA STBOiEB ILn Hew IsTm'DnrflT"**11" " ""J™1111,1 FRANK HA1C8KR STATE BAHX 81 OorUkodt Btraat, V«w York, V, Y. Tslsphon«; Hertleagi «T. GLAS NAHODA, 29. APR. 1925. GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, president Louis Benedik, treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borongh of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" _"Voice of the People"__ Issued Every Day Except Sundays and Holiday*._ Z a celo leta velja list za Ameriko Za New Yorlc za celo leto _ $7.00 in Kanado _........................ $6.00 Za pol leta.......................$3JS0 Za pol leta ............................ $3.00 Za niozemstva za celo leto _ $7.00 Za četrt leta .......................... $1.50 Za pol leta............................ $3.50 _Subscription Yearly $6.00._ Advertisement on Agreement._____ "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemii nedelj in pratn&kov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujej^. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. ••GLAS iN A R O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. Dopis. par« 4H COUHC-i liVON _____ AMERIŠKA MNENJA O HINDENBURGU Izvolil r v v»»ti Hiiububurga v Nemčiji ter povratek Caillauxa v J i ra/miHMiKi .najboljši' kot nadaljno znamenje propada tako- /.";' v- i-.aillsk* ;za si.it eni a. Bistvo t ega sistema je bilo uvelja- vi i.e.eMio moeiLu Fian<-ijo. ki bi obvladovala nenaravno slabo Nfineijo. T.t )xivm m krivični sistem ni mogel obstajati. Fraaicija ni mo .. a -iiiiia v/držati pozicije, na Katero so jo dvitrnili združeni zavez-j. :vi. Nemčija. na drugi t>trani, pa. ni mogla ostati potlačena od Pran-i -;nne. kot je bila. ko jo je razorožil maršal Focb. -i pomočjo ge-i'-i 'lov IVrshinga in Haiga. .M<»/je. ki so sestavljali mirovne pogodbe, so segli preko meje 1 i; • "1' i' ist i. Napisali s> mirovno pogodbo. :ki za ni kuje vse evrop-• -.ilno-ti in ki v* roga vsem človeiškim izkušnjami. Zgodovina ya j i c J i 1» lit in pol je dokazala, da pomeuja ta mirovna po go d b; ve lil an^ko izja lovljenje. * • )»>go;.fk« tekom zadnjih štirinajstih dni. ko sta se vrnila na po-li i. :io površino tako C'aJIanx kot Ilindenburg, so izvartredno drama:! no i>riznanje dejstev, ki so počasi in na nedramatičen nabili razkrivala v toku zadsijih petili let. < ailaux je simbol sklepa Francije, da .se odpove slednja nadvladi v Evropi, Ilindenburg pa je predstavitelj nemškega protesta ]-:•'".: vt-ni iniVrijeniGsti Xemeije v evropskem koncertu. Tako v Franciji kot X»*inčiji so >c* obrnile ljudske sile proti ver-sailislirmu si>t« um in v oludi deželah so te sile dosti m-očne, da so izzvale na okrajno razločen načiji eclciga duha one uravnave. To pa si nikakoi ne pomenja. da bi bila ver.savllxka mirovna po-, godba nenadno odpravljata ali razveljavljena. i Vrnit i) j a pa — in o tem smo uverjeni. — da sta Francija m Xt m Vja obe vpo/ uali. da je mirovna pogodba v svojem bistvu, kot j- i ila za p o -rta. noizv. lljiva, kajti Amerika jo j<- zavrnila v polnem. Anglija ]ki v->;i.j v bistvu. Mirovni« pngmlba bo ostala nominalna [»»stava v Evropi. Pri Lz-ved i ti j u iiiiro\>ne pogodbe ter Idižajoče se neizogibne revizije pa smo stopili v novo dobo. l-ra.tu-.ija in Nemčija >ta pos.Tavl.jeni osamljeno nasproti in njih lastna stvar j<- določiti medsebojno relativno silo. Mir Evrope i>o f>dvis n od modrosti, ki bo sprejela to resnieo. ('.• bo Francija toliko pametna, da bo priznala položaj Nemčije kot naroda več kot šestdesetih milijonov, v srcu Evrope, Če bodo imeli nemški nacijonalisti to-liko provdarnosti in previdnosti, da ne bodo .'kuhali izrabiti svojo itak pičlo zmago, potem bo izid mogoče boljši kot ga pro rokuje ime Ilindecnuburpa. Nobenega smisla nima napo valovati vaaiprej. Le ena stvar je po.-t.ala popolnoma oči vidin a. Z Nemleijo ni mogočo še nadalje postopati kot z žrtvijo in Francija ne more še nadalje ifrrati ulopre diktatorja. To poglavje evropskih afer je izigrano. Tako piše nevyorski World in njevgova izvajanja .so po našem iiiii- nju točna in resničnejša kot pa izvajanja drugih listov, "ki stoje večinoma na strani Francije ter so vse preje -kot nepristranska. Nasilna polit.ika iai nestrpnost vlade Paincareja, je preisegala t se meje in francoski narod se je sam obrnil proti tej politiki, ko je strmoglavil Poincareja ter izvolil Her riot a, kojaga vlada se ni dosti razlikovala od sedanje, katero vodi Paiideve. Kot romano je brezplodno prorokovati, a izvolitev Hindenbur-ga p omenja mrtvaški zvonec za fracicosico hegemonijo v Evropi. Raznoterosti Nesreča na železniškem mosta. | strašno hal povedarti o tej zadevi Pri poskusnem obteženju mo- svoji varovateljiei. pri kateri je slu preko ivke Pripjaia pri Mezi-!stanoval, ker je ni hotel 2a4iti. Za rovu v Rusiji, ki ga grade že dve to se je vrgel iz tretje nadstropja leti in je bil te dni dovršen, se je vdrl z vlakom, v katerem sc je ipeljala tehnična komisija. Vse skupaj je padlo v globino, kjer so se vagoni in lokomotiva popolnoma razbili. Vsi člani komisije ko bili na mestu mrtvi. Poskus samomora dečka. na cesto, Zadobil je hude notranje poškodbe, vendar upajo zdravniki. da bo ozdravel. Največji nemški general umrl. V Kaslu je umrl general infan-terije Oton von Pliiskov, -star 7Š let. Znan je bil kot največji oficir v pruski armadi. MerU je 2.08 Zadnje čase se strašno širijo,'m. Ko je šel iremSki cesar v Pale-yJasti na Dunaju, samomori učen-J-slino, je vael tega velikana s s&-cev. Te dni .se je zopet pripetil tak .boj, da je menda toliko bolj impo-žaloslni slučaj. 12-le(tni Edvard «dral tujcem. Pliiskow je bil po- Bezdemka. ki ne ve za svoje lS t arise in obiskuje meščansko šolo, je imel napraviti kaizensko nalo- slan tudi v Pariz h p>o»grebu francoskega ministrskega predsednika Faura. Parižani so rekli o gor ki mu jo jd dal uoibeilj, ker se njem: Imenuje se Pluaikow, ker je v «oli nekaj pregrešil. Deček se je Jplus que haut (več kakor velik). Manila, Filipinsko otočje. Cenjeni gospod urednik: — Ker mislim, da sem edini Sloye-nec na tem daljnem otoku, zato bi rad našel znance ali tovariše v A-meriki. Jaz služim pri ameriških mornarjih že čez dve leti. Bil sem z našim vojnim brodovjem že v Avstraliji, na Japonskem in Kitajskem. V Avstraliji je mnogo Slovencev, kamor prihajajo naravnost iz stare domovine; ondotna dežela je prav dobra za tujee. Največ je tarn farmer je v. Tu na Filipinih je pač drugače. Pred dvajsetimi leti je bilo tu še vse špansko, sedaj pa je vsakovrstno ljudstvo, toda večinoma so ljudje žoltega ali črnega plemena. Slovence že dve leti iščem, toda do-zdaj še nisem nikogar našel. C'e kak moj znanec ali prijatelj to bere, naj mi prosim piše; moj dom je bil v Chicagu, toda- moji ljudje mi ne pišejo, jaz jim pa tudi nimam kaj. Pozdravljam vse Slovence in Slovenke po Ameriki! Louis R. Rupnik, U. S. S. Sacramento, No. 2. Manila, Phillipines. Cleveland, 0. Priloženo vam pošiljam zaostalo naročnino, kakor tudi zanaprej za pol leta. Več za senlaj ne morem upam pa, da predno to poteče, l>om že v položaj ju, da plačam za celo leto naprej. Lepo se vam zahvalim, ker ste mi pošiljali list brez opominov. Glas Naroda bele in že svojih petnajst Let in zdi se mi, da če ga ne bi imel, da bi mnogo ipogrešal. Pošiljam ga tudi v staro domovino z drugimi listi v zavojtt-h, in poš-tarina se mi zdi zelo poceni. Navadno plačam za 30 ali 40 listov, 20 ali 30 centov poštnine, in to je vse. Večkrat so mi že pisali, da je Glas . Naroda najboljši in najzuuernejšii ameriško slovenski list, je vedno dostojen. tako da. ga lahko vsakdo čita. ne glede ee je gospod ali si-l omak. Pred kratkim sem videl v '4 Našem Dimu" neki dopis 'iz Mace-> ioni je, katerega je bil Gla-s Naroda baje (zavrnil. Well, resnično gi ozne so (razmere, če je le polovico resnice. Koga pa zadene krivda ? Nikogar drugega, kakor o-ne, ki so jih spravljali tja dol v Maoedoraijo. Če bi bil Glas Naro la priobčil tisto pismo, bi mu v stari domovini ilahko malo pona-jajali, in sicer s tem, da 'bi prepovedali pošiljanje Glas Naroda v Jugoslavijo, ipod pretvezo, da graja tamošnje raizmere. To bi bilo seveda zelo občutno za list. kajti ko sem predlansko leto potoval skozi Frank Sakser je vo tvrdko v staro domovino, sam bil tudi v uredništvu, in tam so mi I»o.vedali, da rpošiljajo v staro domovino okrog 2000 iztisov. kar je gotovo več, kakor ima N. D. vseh naročnikov skupaj. In res, skoro v vseh gostilnah in kavarnah sem za časa svojega bivanja v domovini, videl Glas Naroda, bodisi, da « ga sami naročili ali pa kdo drugi v Ameriki ^anje. To pove do volj njegovo stališče. Pozabiti pa tudi ne smerno, koliko je že Glas Naroda deloval in prosil za naše rojake, bodisi tu ali v stari domovini: za pogrebe ponesrečenih, za pohabljence, za vožnjo v staro domovino, za sirote, zvonove, oltarje, cerkve, brizga 1-ne. pogorelce in bogvedi za kaj še vse. Sploh na kratko rečeno: Glas Naroda je več dobrega storil za siromake in delavce, kakor vsi drugi listi tukaj in v stari domovini sknpaj! Trn kaj ima danes od vsega tega, kakor tuintam kako grenko pod nos. (In pa "proteste" od strani črnonehvaležnih ljudi Kiovertinega kova in moralnega standarda, ki so že večkrat iskali pribežališče pri listu Glas Naroda, kadarkoli je bilo pri dragih -listih konec njihove *4 žurna-list-ične" karijere! O. stavca.) — In Glas Naroda je še vedno pripravljen pomagati vsem, ki so v »tiski in nesreči in ki se nanj o-brnejo. Nimam namena peti komu preftirane bvafte, toda kar je m, se pa tudi lahko pove. Večkrat čštam 4n tudi slišim od rqjakov, da so dopisi tisti, ki Glasu Naroda primanjkujejo. — Bože mili. naipišite k^rj. saj pri tem vendar ni nobenih teža*v * Kljub temu pa mislim, da ima Glas Naroda še vedno več naročnikov, kot katerikoli drugi slovenski list v Ameriki. Kolikor se mene tiče. meni ni toliko za dopise kakor za drugo čtivo, ki ga ima Glas Naroda dovolj. Če je glede novic zastran daljave nekoliko kaseai, to nič ne de. Tako sem povedal svoje, kar mislim o Glasu Naroda. Povedo naj pa še drugi, če mi tako. kakor som napisal. Vami pa še enkrat hvala za točno pošiljanje lis>ta in 7.p čakanje naročnine. Ni bilo sicer mnogo, toda vsakemu svoje, do česar je upravičen! Pozdrav! Fr. Milavec. Peter Zgaga | ZDRAVLJENJE GLUHO NEMNIH Na svetu je več gluhonemih, nego bi eloivelk mislil na prvi pogled. Na vsadkih 1000 oselb pride en gluhonemi. Skupno število teh »»srečnežev maša nad cn milijon. V Franciji jih je 35.000, r Zedinjenih državah pa 90.000. — Gluhonemi so večinoma umstveno popolnoma razviti in normalni. Pohabljen je slušni organ, kar vpliva tudi na njihova glasila tako, da izgub« dar govora. Lahko se sicer nauče govoriti, ali za te je potrebna naporna vaja. V novejšem času so se začeli zdravniki zelo zanimati za letenje teh netsrečnežev. Naid 4000 profesorjev poučuje 35.000 gluhonemih. Gluhonemi se večinoma kmalu nauče razumeJti 'besede po atibanju ustnic, zelo težiko pa jih je pripravki do tega. da bi sami govorili. Za to je potrebna posebna metoda pouka. Gluhonemi 'majo silno raizvit tip, ki pride pri lečenju do popolne veljave. Mnogi rajzumejio takoj, kaj jim govore. čim se dotaknejo z roko ustnic govorečega. Izobraženi gluhonemi čutijo, če jim pišemo z roko 'K) lirbtu in lahko ponove. .kaj smo •lapisali. ^Znanost pa akuša ne le izleeiti to bolezen, nego odstraniti tudi vse fizične pojave, ki jo povzročajo. Gluhota nastane, čs se v zgodnji mlado.'rti pokvari notranje uho ali slušni kanal. Dve tretjini teh nesrečnih slučajev za-krive nalezljive bolezni pri novorojenčkih. V ostalih slučajih je gluhota posledica podedovano-sti. sifilisa, zakonske zvefee med ožjimi sorodniki ali kakih nesreč. Od 100 gluhonemih je 25 nesrečnih radi sifilisa roditeljev. Borba z nalezljivimi boleiznimi čeda-lj,? bo.lj naipreduje, ko do-ži-\-imo srečno dobo, v kateri bodo jwe-povedama socijalnokvarae zakonike zveze, tedaj bo prizadet udarec tudi drugemu viru gluhone-rnosti. Smrtna kosa. V Biljah blizu Gorice je umrl Ivan Nemec, veleposestnik in tovarnar, šicokoznau in spoštovan mož. — V Toma ju na Krasu je umrl Matija Sila, v pok o jeni dekan in častni kanonik, v starosti 86 let. Pokojnik je bil eden najuglednejših duhovnikov v Julijski Krajini, čist, plemenit rodoljub starega kova. Vse svoje življenje je posvetil delu 7,a blaginjo našega ljudstva. Trgovina z vinom v Istri precej zaostaja. Cene vinu so: na Creisu po 150, v Pazinu 155, v športi ju 145, v Piranu 160 lir bckifo. Največ se izvaža v Trst. Revizija zemljišča v Istri. Finančno ministrstvo je odredilo, • da se izvede revizija zemljišča v Istri, da se na ta način popravijo davčne knjige po današnjem stanju zemljišča. V Istri je dosti zemlje, kyer so bili nekoč vinogradi, pa jih danes ni vec, pla- Ameriatke priseljeniške oblasti se bavijo z idejo, da bi odpravile Ellis Island, ki nosi po vsej pravici postransko ime: 'Otok solza*. Zanaprej naj bi bili namreč vsi eni, ki se nameravajo izseliti v Ameriko, preiskani v domačih pristaniščih. Izvoljenim bi bila pot v Ameriko brez vsakih nadaljnih ovir odprta. dočim bi moral« škarte ostati doma. * Eno je gotovo : ako bo Otok solza odpravljen, ne bo nihče poto čil solz«? za njim. Tudi v Franciji s porinili na Cvetno nedeljo ure naprej. Francija je namreč sklenila šte-d i t i in sicer stediti s časom. Skoda le. da Ameriki ne bo ta prihranek čisto nič koristil. Francija ji naanreč ne dolguje Časa. pač pa ameriške dolarje. Hindeitburg je torej Ipredsed-nik nemške rtipublike. Kakorhitj-o je izvoljen nov predsednik. mora staro ministrstvo odstopiti. Tudi v Nemčiji bo odstopilo te <1 ni. Ilindenburg bo imenoval nove ministre. Kateri možje bodo sprejeti v to važno in odgovorno ■službo se zaoaikrat še ne ve. Toda Ilindeuburg bo najbrž toliko pameten, da ne bo imenoval bivšega nemškega kajzerja za vojnega ministra. * Po svetu je vse mogoče. To so dokazale zadnje volitve v Nemčiji. Potemtakem se ne smemo čuditi. če bi bil nekega dne res Radič predsednik -Jugoslovanske republike. * Zadnja poročila pravijo, da se je Troekemu zdravstveno stanje zna tin o izboljšalo. * Potemtakem bomo kmalu slišali, da je umrl naravne smrti oziroma da je postal žrtev atentata. Človek bi bil bogat, če bi imel toliko dolarj«v, kolikorkrat so že kapitalistični listi Trockega ubili. ¥ Bog ve, če se bo zgodovina zopet ponovila? Atentatu v Sarajevu je sledila svetovna vojna. Kaj bo posledica atentata v Sofiji? Svetovni mir gotovo ne. * Moj prijatelj L*ojze me opozarja iz Clevelanda, da se večkrat fcmotim v kakem svojem poročilu. Omenja" tudi, da pri njem vse ma šine ronajo. Ob poiidedjkih, sredah in petkih ronajo po osem ur na dan. Ob torkih, četrtkih in sobotah pa po dvanajst ur. * Ni »čuda. da se v tem šundru in Vopotanju Majk Cegare ne počuti dobro in piše budalosti, ki niso za nikamor. Nekatera poročila so res breapo-trebna. Kot naprimefr včerajšnji buletin: Premoga rak i baroni proti uni-jaito! To je vendar nekaj enostavnega in povsem vsakdanjega. bi se glasilo poročilo '' Pre-mogarski baroni prijatelji unij", bi bilo treba to senzacijo natisniti z debelimi črkami in liste bi bilo treba izdati v posebnih izdajah. * V zadnji številki Našega Dima čitam, da se bo podjetje selilo na d v ainšt in dese to ulic o. Zadolžnice bodo preselili v velikem truku, svojo imovino bodo Novice iz Slovenije. čujejo pa kmetovalci še vedno vi- lahko pa kar v kuferoku prenesli, soke davke od onega zemljišča. Poneverba in pobeg. Slikarski mojster Božidar Krotil iz Laškega je poneveril pri gasilskem društvu v Laškem 13.717 t'im je prišla |x>neve.rba na dan je Krotil nenadoma izginil. Ni izključeno, da je izvršil samomor. Krotil je 33 lar star. male postave, suhega in bledega obraza. Oblečen je v -sivo karirasto o-■bleko. enako čepico in rjav dežni plašč. Fina šala. Anton Čeme iz Zgornje Šiške ima mačeho, ki mu ni kaj zelo pri srcvr. Neko nedeljo je prišla na-lahko vinjena domov. Njen pastorek se je r a zbudil in jo zaprl v k! ct. Posrečilo se ji je ubežati k sosedu, kamor pa je prišel pastorek po njo in jo znova vzlic vs-mu r-dporn zaklenilil v temno luknjo. Da ne bi mogla zopet pobegniti, je okno pritrdil z vijaki, vrata zaklenil in kljnč vzel .s seboj. Popoldne. nekako po krwilu. ji* začela jetaiiea kričati in jokati, da jo zebe (bilo je v januarju), pa živa duša ji ni mogla pomagati i t i ljudje so samo strmeli nad tem srednjeveškim načinom ravnanja. Ob 7. uri zvečer je bila izpuščena l/. zapora; (Vrne }>a je prišel pred . ljubljansko deželno sodišče, ki ga je oprostilo, proti čemur je državni pravilnik prijavil ničnostno pritožbo. Med fanti. Anton Preklet iz Strahoviee. ki sc je že nekajkrat odlikoval v pretepu tako izrecno, da je imel občutnega opravka s sodiščem, se ji zopet, enkrat udeležil spopada fantov v wis i Potok, gostilni (Kolin kovi. V sled nepričakovane klofute. ki so padale tjavendan. je Preklet skočil pokonei. zagrabil popolnoma nedolžnega soseda z eno roko za prsi, 7. drugo pa mu je i porinil odprt nož v desno nad-leht ter mu s tem prerezal žilo do vodnico. Za, njegovo nečuveno hrabrost mu je pri-odilo 1 jitHljaii-sko sodišče 8 mesecev težke ječe. 1 V službi konkurenta. 1 Sodarskii mojsiter .Tosip Tišler Iv Šiški je prišel pred sodišče tudi zaradi usodnega § 104. ker je j ."el za dimgega brskati kostanj iz ž< rjav ice. Na novega leta dan se je obtoženec nekoliko napil — najbrže je izvirala korajža še iz lanskega leta. to je vsled veselega Siih*es.trovega večera — nato pa še-l na fotografa Holinskega v Lattermannovem drevoredu, ka-trrega je v pričo več ljudi ošteval, da je boljševik. To bi sicer ne bilo prestopek proti § 104. toda žaljeni fotograf je poklical v obrambo službujočega stražnika. ki je hotel razgrajača odstraniti. za kar je Tišler 0-1 et nega brivsketga pomočnika iz K ari ovc a A do It'a Kittlerja. k» je bil že. pred letom radi raznih goljufij izgnan iz Ljubljane. Xa policiji so mu. ker ni mogel takoj povedati, odkod ima zlato verižico, isto odvzeli in ora nato radi prepovedanega povratka oddali v zapore okrožnega sodišča. Tamkaj pa so pri telesni preiskavi na>!i pri njem v samo veznico zašito z1;ito damsko ura z zapestnico ter dve navadni zlati 'zapestnici. kateri je bržkone dobil v po-M-st nepoštenim potom. Dve nesreči v Trbovljah. Nedelja ."». aprila je bila zelo lepa. vsaj solnee j,- ta-ko prelepo sijalo kakor št- ne kmalu letos. 1'oda /.c nekaj ur prej. predno se j.* prikazalo za gorami, se je pripetila na dnevnem kopu v Območju l>ukičevega podjetja težka nesreča. ki bi zalitevala mnogo več zrn v. kakor jih je dejansko, če ■se ne bi izkazal vodja tamošnje-ga Iopatila za moža na svojem mesitu. Malo pred pol 4. zjutraj so je utrgal k etaže pri odkrivanju premoga goreči plaz in padel z \>o svojo težo na parno lopa til o, tako da je bilo videti, kakor bi eksplodiralo podminirano mesto. Težko, masivno lopatilo se je kar streslo, drobci ognjene mase pn so zadeli žlico vod jo Ferdinanda Bti rja in mu sežgali obraz in obe roki. vse, kar je bilo golega na njem.. Pripet ila bi sc pa lahko .še večja nesreča, če ne bi imel vodja Iopatila še tolko zavesti v sebt, da je v zadnjem momentu obrnil jlopatilo v stran in preprečil katastrofo. Na onemoglo stokanje ponesrečenega m> kmalu prihiteli navzoči delavci, ki so toeo. — Vikarjeve misli pa so šle mimo zmisla in beseddla. slika žene. ki je govorila na vrtu. je bila v njih : itizka, gibka in polna osebiea^ čudno vabljivo nemarna v nekaki, nezavedni brezstidnosti. ki je spominjala na otroško nedolžnost in likratu na topost blodne lovače. Živo. kakor pričarana je stala pred duhovnikovim duhom: rahlo naprej nagnjena, da ji skozi obleko kipijo polni udi. bahato o-prsje, Vsta se smehljajo v čudni t rutini brezbrižnosti in brezsrtrasf-nosti. oči so pokojne, skoro »lupo p razne, čelo je nizko, a gladko, a vsa glavica je prijetna, okrogla, da-dka. na kratkem mesenem belo-pohnem vratu. . . Vifcar je vrgel glavo kvišku in tejrnil krčevito roke precise. Prsti so se bili stisnili v pest. — Hudič, nečista žival! — je vzkliknil in mislil: — Še v tem mojem petdesetem letu me preganja in bega. da gorim vsako pomlad, kakor živrnčo. ko se mladi in popje poganja. Polglasno, pikro je mrmral: — Pa za sad-loan te svoje kršče-niee, ki je iz krvi vlačuugarskega rodu in sem jo vzel v hišo. da hi duše ne zgubila kakor mati. Vstal je sunkoma beza mize. Zaspani glas e celibat sploh odpravi. Svojo zahtevo utemeljujejo s tem. da hočejo biti enakopravne z duhovni, ki -.e lahko ženijo. Nune zahtevajo tudi, da jim cerkvene oblasti dovolijo nositi dolge lase. Jugoslovanski dijaki v Trstu. Te dni je prispelo v Trst 24 dijakov in dijakinj trgov-ko akademije v Zeinimu. Spremlja je jih profesorji S. Radoševič in I. 1 »oren- ter »Ive gospe. Ogledali so si mevto in površno tudi pristanišče. Potem odpot it jejo v Benetke, poselijo Milan in CJ.-*novn ter se vrnejo nato v Trst. kjer se jm podrobn j še '-azkaže pristanišče :n si ogledajo ladjedelnico. Mira-mar in drugo. "Po morju riba plava. riba faronika. Se bo na hrbe* zvrnila riba faronika, ves svet bo ]»ogatbila riba faronika. . . " Temno zamolklo (podtalno grmenje je odgovorilo glasu pesmi. Obhodmfik je slišal mukanje ža-vine. zavijanje psov in plaho pr-hutanje ptic pod nebom. ki se je bilo sredi dne pomračilo kakor ob mrku. Pesem je oživela v ipre-oudno bolest: "Oh nikarte, nikarte, riba riba faronika, zavoljo otrok nedolžnih. zavoljo porodnih žera»." Tenlaj je oWiodnik videl, da se cemlja maje in da grmijo hiše v Tolminu na kup in pokajo skale. In se je zgrabil za glavo, meneč, da je znorel. . . Potem je vse nekatko tonulo v negotovo valujočo luč, ki ni bila 5ie jutro ne večer. V somrak mi-jstičnega breaprostorja pa si a-klarjaii znani glasovi, čudno po-rudarjene besede. Martin Št amp a [je klical: — Magna lena, kirjelejsom. — Gospod, zakaj zmerjajo, saj jnisem lena. — Ne. resnica -božja, —- #e je fcrohotal vikar, — lena nisi, magma lena, sera ti rekel; lena, lenae. lenarum. . . I Nov glas je pre vpil debeli \j-Itarjev do v tip in je bil odpev pe- Imi: (Dalje prihodnjič.» I Za dobro vdrgnenje ac ne more nič I - eeeerje*« * debriip, ■esriei Pain-ExpcUer-jem I Pri prvem immmju prehlad« ae podoatc ttgi iibenufi domatep I ^Py*0^* t«1 preprečite koMpli- 1 3S te 90 cctotov po l^aip^L Pan* 1 U tvwniiko znamko Sidro. I P. AD. RICHTSK * CO. i Mmrr * fcmtk Hklim. I Brooklyn. XL T. . L ytfV Mf j "Oh nikarte, nikarte, riba riba faronika, zavoljo otzok nedolžnih, voljo porodnih iona." _ - _ - ' s ■ ' i- i • . -J . Nikotin zamore v gotovih slučajih povzročiti težke poškodbe srčnega živčevja. Kdor je le količkaj zastrupljen z nikotinom, naj v sr/ojem lastnem interesu takoj opusti kajenje. Nikotin je bolj škodljiv živaliip kot pa človeku. Kdor če biti dobro poučen o tem. kako tipe živci, če človek preveč kadi. naj prečita obsežno monografijo profesorja Franki -Hoehvarta o živčnih (boleznih kadiveetv ali pa zhiiko nazorov raznih zdravniških kapacitet, ki jo je priredil in izdal znani češki pisatelj dr. Walter. Iz obeh knjig1 se lahko prepričate, da more nikotin v gotovih slučajih povzročiti težke poškodbe srčnega živčevja in vplivati celo na možfrano t tako. da zarasmo otrpnejo. Pf>-sledic-e zastrupljenja z nikotinom zadenejo lahko tudi druge dele' (človeškega organizma? znani specialist za notranje bol«sni dr. Schrni-ttt'r je mnenja, da je pretirana kaja totbaika glavni vizroJk. da otrpnejo arterije. V 1'Omirjenjc kadilcev ]ia mo ramo priznati, da sn vse te bolezni samo izjemni slučaji deloma pri ljudeh, ki so zn nikotin zelo občutljivi, deloma pa pri osebah, ki ne poznajo mere v kaji. Vsi odlični poznavalci vpliva nikotina na člov<**M organizem se pa strinjajo v tem. da se organizem zmernega kadilca polagoma navadi na majhne porcajt* strupa, tako da se štiri aLi pot eigaret dnevno ne ]x>y.]ia kot škodljivo njegovemu zdravju. Kdor pa čuti posledie - kroničnega znstrnplje-nja z nikotinom, naj v lastnem interesu čimpreje popolnoma o-pusti kajo. Mn«->ujc. da bi nteg-»i'ila ta.k:t nenadna opustitev ka-je škofi^vati zdravju, je napačno. Tudi ni res. da kava po jedi po-sp šnje prerbatvo. Nasprotno, — marsikdo s.i je že izlečil želodec. k(» je nehal kaditi, (»lavno pravilo. ki bi je v interesu s-voj«fc gr. n i kot iiuu Žival postane klavrna, puis pojema, pojavi se glavobol in drugi znaki y.a.st.rupljenja. ki jih pozna vsak (kadilec iiz mladih I let. ko se je prvič seznanil s tem j strupom. O tobaku pravijo, da podaljša človdku življenje. Res bo menda nasprotno. Splošno lahko tidimo. da tobak ljudstvu več škoduje nego koristi. In vendar n< kmalu strasti, ki bi ji bili ljudje tak» podvrženi, kakor kaji. Navada je žel?>ma srajca, nikotin in alkohol sta dva sovražnika človeštva, ki se ju menda nikoli ne bomo otresli. Umor na Montmartru. i Na Montmartru v Parizu je bil te dni napaden pariški .slikar Ber-g-r. izropan in smrtnonevarno ranjen. Na posledicah hudih poškodb je umrl potem, ko so ga našli v mlaki krvi. Pred.no pa je u-mrl. je priš«'l Berger za nokaj minut k zavesti in je porabil ta čas to. tla je iz spomina narisal morilčevo glavo ml spredaj in od strani. K.-r ima polieija to sLiko v rokah. upa. da ho v kratkem izsledila morilea. Nune se hočejo možiti. Ne sicer pri nas. pač pa na Japonskem. kjer je opažati zadnje čase iznebitev celibata. Japonske /eiiske sploh aigilne. Delavke s-f organizirajo, /ene ><• Ivore za eman eipaeijo, nune zahtevajo svoje pravice do življenja. Zanimiv pok ret je nastal v budističnih krogih. V Amerikanka, ki bo skušala preplavati Angleški kanal. [goloti bo skušala preplavali Aji-gb-ski kanal Amerikanka Helen Wainwright. Če ne ho prej orna gala, ga bo preplavala v štirinajstih urah. Posebna ponudba , našim čitateljem Prenovljeni pisalni Btroj r-OLIVlB" $20. w B stre lic o ra slovenske čr-5to,6,i,i- $25.- 'OLIVER1 PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati na pisalni stroj nI nikaka umetnost. Tako] lafi-le Vsak pile, Hitrost pisanja dobite a rajo, ■LOVENIC PUBLISHING GOMPANT B ftrtiuii MnM liv Tiric, H* T. Nove posiljatve knjig. Prejeli smo veliko zairimivih in poučnih knjig in jih prodajamo po označenih cenah. Po teh knjigah smo imeli mnogo vprašanj, zato ne odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, prodno dobimo vašo naročilo. Z naročilom pošljite potrebno sroto bodisi z money ordrom, v ali gotoy denar ▼ zavarovanem pismu na: GLAS BARODA, 82 GortlandtSt,, New York Prečitajte pasmo oglase o novih knjigmlL KNJIGARN A " GLAS NARODA" POUČNE KNJIGE: ^ ^ " Hasa zdravila ...........................50 Najboljša slorenaka kuharica z mnogimi slikami, obsega 668 strani........................ 6 00 Hemško slovenski besednjak, (Wolf-Cigale), — 2 trdo vezani knjigi, skupaj 2226 strani____• 7.00 Jugoslavija, 3. zreški, zemljepisni, Statistični in gospodarski pregled in —: \ fl Zgodovina SHS-, 3. zvezki, zgodovinski podat- V ki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balkanu. Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana.....3.3S POVESTI: * 1 Fabijola ali eerkev v Katakombah.............45 f Gadje gnjezdo, povest iz dni trplenja in nad. Trdo vezano .......... ..................75 Badii Mnrat, Tolstojeva povest, prevd Levstik. — \ Kraljica mnčenica, trdo vezano ................80 i Kazaki, povest iz ruskega .......................70 Hi plačamo poitnino. !__ Pri]ir;iTo z;i zra.Vnjo umtla. tovarm- ali «lf>m« : trgovski in ravlja clektrčno razstavo v naših Irvinjr Place in petnajsta Costa izložbah — 2. maja — jakn zanimivo. Xovi u zore i motorjev z direktnim rokom, posebno kontrolno priprave, električni svedri, strnžniki. priprave za varjenje, rezale i obleke, hitrostne kontrole za iiulnstrjaliie šivalne stroje. električni tran/misijski aparati zadajajo razstavi raznolikost ter je razstava vredna, da si jo vsakdo ogleda. 1're so od !>. dojioUln«- tl<( <>. zvečer. Vstopnino ni nobene. The N c\v York Kdison Company A u V.iŠ,, shtzbo. Ir\ in^r Place uiid Fifteenth Street P"—' C. T, AS VAROftA. APR. 19*5. ŠOLANA ROMAN. Za "Glas Naroda" priredil G. P. NOVI PREDSEDNIK KUBE ^ (Nadaljevanje.) — Ali jo bo res {lobil8ev«]a. če bi ne imel gospod e>odnLk ničesar proti temu. Torej prihodnjo sredo bo jetrna pašteta z gomoljkami. — Te fine smodke . . . Skoda, da bi jih kadil tak človek kot Olževskl . . . Xo bo že vse prišlo. — (Io>pod sodnik, pariti morate. Vi niste pri stvari. — ga je 1 hi karal profesor pro>todušno. — Ce ne zavarujete kraljice, jo bo-Nte izgud>iH. — Ha. ha, zavarujte kraljico. — se je oglasila pri vratih gospa — Drugače bo vse luč in nekdo drugi bo jedel pašteto in kadil smodke .... -— Kako mixli.s to. draga Neža ? -- O, gospa NVža .^e rada malo ponorčujc z menoj. — je odvrnil sodnik. * Kakšni slrašni dnevi! Ce je kedaj kak oirok. ki -.i ni' more pomagati. Lavedel kaj se pravi trpeti vspričo sovraštva in zlobno->ti osveteželjne babure. je biLa 1 o Margareta 1'tenska. Bivanj«' Margarete v hiši strica je izpre-menila Xeža v pravcat pekel. Mlada deklica je bila vsa obupana. Kaj naj stori, da *>e izogne tej in bodoči bedif Nobenega izhoda ni poznala. Zr preje si je eele mesece prizadevala dobiti mesto družabniee ali bone, a kljub ponižnim zahtevam ni dobila ničesear primernega. Odličnih talentov ni imela, igralka ni hotela postati. — Kaj naj stori ? 1 videla je, da ne more še nadalje bivati v tej« hiši. Bila je breme, v.sled katerega je njen stari stric dvojno trpel. iVerašati je moral vse muhe svoje gospodinje in doprinesti poleg tega še inrgareto, a da bi jo pognalo v smrt. — no. tako hudo ni še. Delila bo usodo neštevilnih deklic, ki se porode brez ljubezni, da nt poginejo od gladu. To si je Margareta neprestano ponavljala JU lot ila se jo je neka resignacija. brezbrižnost do *ebe. življenja in e«dega >veta. Kako pogosto ji je rekla mati: — Človek živi. da -trpi. Pojdi na pokopališče! Oglej tihe. resne krize. Ali .pokrivajo "vc-č ves,.-?ja ali več jada? Margareta je obupno sklenila svoji roki. Kako malo je srečnih na svetu in zakaj naj bi ravno ona spadala mednje? Zakaj zahteva zase boljšo usodo kot nest e vi hi i drugi? In Neža je rekla, da je za vsako deklico -sreča vzeti takega moža kot je sodnik. Kaj hoče več km biti dobro preskrbljena? " Sreča? Mlada ljubezen? Fantastične sanje, ki navdajajo vsako dekličje srce. ki pa se ponavadi nikdar ne izpolnipo! Ne. tako hudo ni še življenje, da bi morala umreti. Prišla je sreda in go>pa Neža. je prišla z velikim karfom v mre-i:i m nuiogo obetajočo telečjo glavo mimo stanovanja sodnika ki je Mal pri oknu ter gledal mimo korakajoče vojake, To Je vedno storil m Neza je vedela za to ter korakala poleg bataljona. Sodnik jo je zapazil. Prikimal ji je, odprl okno ter jo nagovoril. — Kako gre kaj ? Uonpa Neža pa ni imela dosti časa. Reklu je, da je pašteta zelo nafta nana, jed, ki potrebuje dosti priprav in katere nI mogoče zmetati «kuj>aj v pol ure. Poleg tega pa je profesor še naročil "karta. (.lospod sodnik jo je poželjivo pogledal. V duhu je videl pred seboj karfe, telečje glave in jjaštete. Noža pa ni razumela njegove rzhičenosti. Odjadrala je in celo njeno obnašanje je kazalo neizprosno zapoved. — Ali prositi za loko — ali pa izostati! Kako to/ko bi to storil! Da. lepa je bila, ta mlada tak nesramen dečko! HNecnwooD.A.uKOCitwooa K. V- Slika nam predstavlja predsednika kubanske republike Machada. njegorvo ženo in njegovi dve hčeri. Pred kratkim no se mudili v "Washingtonu. kjer so < biskali predsednika (*oolidge-a. porodnica. Poročnik Olševski pa j- Primarširal je mimo njega, ne da bi privoščil sodniku pogled, kaj se pozdrav. — Čakaj dečko, to =ti bo povrnjeno! Ali misliš, da tvoje ciganske oči zanetile tak velik požar v srcu Margarete? Ila' Naj- lepaa med vsemi ni še zrasla zate. Bolj poklicane rake bodo odtrgale ta cvet. Pod pritiskom trenutnih utisov. uplivan od -karfov, telečjih glav m paštet, je sedel gospod sodnik za svojo jp »al m> mizo, si obrisal očala ter pričel na kratko pisati profesorju, da prost povsem lormalno za roko njegove (nečakinje Margarete. Gwpa Neža je ravnokar spustila karfa v veliko posodo, ko je n«ko prinesel uraidno pismo sodnika. — Aha. — je rekla, si obrisala roki, vzela pismo ter ga ponosno odnesla v tiho študijsko sobo. — Tako, gospod »profesor, — ga že imamo. — Kako misliš, draga Neža T " ' Neža pa ga je hitro predramila iz mjegove «annišljenosti. Zrl je na pismo kat da ®e razume njega vsebine. —Dat da ... ne vem pa .. . Povej, draga Naža. ce ga ima rada ? dvignila oči proti jiefcu ter rekla, da ne pride ljubezen A^poštev in da bi ne liotfa Margareta napraviti na celem svetu boljše partije kot te, kajti dobila bo solidnega, dofbro situirane-Iga moža, k! bo zajaončil n jemo bodočnost! ________ . (Dalje prihodnjič.) !^ S Pismo iz francoske prestolice. Na cvrtino nedeljo ob 11. ponoči celi regimenti stražnikov v jekle-sDio premaknili ure v.w šestdeset minut naprej. Imamo zdaj tako-'.vani "poletni čas. to se pravi, ia zjutraj lahko poležiš. ker noče in noče biti svetlo, zvečer pa vsak dan zamudiš večerjo, ker sc ravnaš po mraku, ki se zbog nove u-redbe strašansko dolgo bori zn svojo premoč. Povedati pa moram ob tej svečani priliki, da ure na državnih poslopjih in cerkvenih stolpih, tiste ure namreč, ki sploh gredo, še vedno trdovratno kažejo stari čas. Preurni *koki bi jim morda pokvarili že itak raz-drapaiio živčevje . . . Minulo nedeljo so ravno radi te nenadne spremembe pariške uliee nudili dokaj komičnih prizorov. Ljudje so nejevoljno postajali po bulvar-jih in pri tramvajskih in avtomobilskih stanieah. Ob izhodih iz podzemne ŽeJezjiiee pa so >e zbirale kar cele g*nječe. zakaj novo časovno potekanje je čudno vplivalo ji a marsikateri talko -tt-žko pričakovani nedeljski rendez - vous: on po novem, ona seveda po Sireni — pa se nista dobila. In take zmešnjave so včasih usodepolne. Pod večer je zdaj liejlepše na prostranem šetališču Elizijskih poljan. Od Trga Sloge pa do Velikega Slavoloka, od ponosnega O-j Poitiers (14:{1). Aix beliska l) in Strasbourg (2G00 >. Tu
  • rva. Tsta novi jena je bila 1. ll.">0. Slede ji nato vseučilišča iz province: Moaitpellier (1. 11S1). Toulouse (1233 t. Orenoble (1339 ^Marseille Bordeaux SAMO 6 DNI PREKO s ogromnimi pazniki na olj« FRANCE — 9. maja PARIS — 16. MAJA. Havre — Pariško pristanišče. Kabine treU<*pa raxreda z umivalniki In tekočo voda za 2, 4 ali 6 oseb. Francoska kuhinja in pijača. cfreoeh «Qjie 19 STATE ST.. NEW YORK ali lokalni asentje. Kretanje parnikov - Shipping News ve ribe, ki mu nadomestil je jo šun-;o. izpod avbe . Dijon (1772). Rennes (173.">) in k on eno L v on (1808). ki je najmlajše vseučilišče pa že vendar preko sto let stai'o. Poleg neštetih univerz so ustanovili Francozi leta 1849. še eno v Alge-ru. v afriški koloniji. Cvetna nedelja je bila letos kra sna, topla, jasna. Pred klasičnim hramom Sv. Magdalene so zjutraj seimarji postavili dokaj štasntav, na katerih so pobožnim množicam prodajali olikove vejice. Ponosno marmorno tstoipnjišče, ki vodi v prelepi božjri- dom. je bilo vse dopoldne natrpano ljudstva, lri se je gnelo s svežimi vejicami v cerkev, k blagoslovu. Lepo je bilo, nič ne rečem, ampak prava kranjska duša pogreša ta dan naših pisanih butar in razposajenih lic in zvezdavih, veselih očkov otrok, ki komaj zmagujejo težo vonji vrh oranž in zgrbljenih jabolk, ki so k njimi imamice baihavo obložile že itak pretežko butaro . . . Ta teden, ko doma naše matere kritično izbirajo gnjati, pršute in goveje jezike, tudi Pariz ni pozabil na tradicionalno velikonočno Minko. Na zunanjem bulvarju Richard - Lenoir, od prekopa sv. Martina tja do stare Baistile. se je i-a zprostrla vsakoletna '' Foire aux jambons". Kulinarično raizpo sajena. vesela množica se sprehaja po tem staroslavnem "trgu za krače'*, pokuša vabljivo robo. kupaije. tehta, baranta za cene in hudomušno zabavlja na draginjo. Tout coirame chietz nous! Vse slikovite n ar ml ne noše Francije vidiš ob štantih. ^ormandijec kričavo ponuja -svojo "špecijalšte-sočno klobaso, obmorski Bre-tonee je razstavil posušene, vabi j i 2. maja: Leviathan, Cherbourg: Majestic, Cherbourg-; Rotterdam, Rotterdam; Slinnekahda. Roulog-ne. 5. maja: Resolute. Cherbourg-, Hamburp: — Stuttgart, Cherbourg. Rrmen 6. maja: EJerengaria, Cherbourg; I^l Savole. Havre: rr<-s. Harding. Cherbourg. Bremen: Arabic. Cherbour- Jfamburg. 7. maja: Zee land, Cherbourg in Antwerp. 9. mpja: Olympic, Cherbourg: France. Havre; Veendam, Rotterdam; Duilo, Uenoa. 12 maja: Pres. Wilson. Trst. 13. maja: Mauritania. Cherbourg. 14. maja: r>e Grasse Havre: Columbus. Cherbourg. B-emen; Deutschlund. I?ou-lene. Hambug. 16. milK Pajls, Fiavre. — s tem parni kom bo apremljal potnike uradnik tvrdka Frank Sakser State Bank. 19. maja: Helinace. Cherbourg. Hamburg: Pre. men. Bremen. 20. maja: Aquitania, Cherbourg; America, Cherbourg in Rremen. 21. maja: Pittsburgh, Cherbourg. Antwerp. 23. maja: 23. mala: l.eviathan, Cherbourg: Majestic. Cherboug: New Amsterdam. Rotterdam: <»rca. Cherbourg: Cok n bo Genoa; Andania, Cherbourg i.a Hamburg. 26. maja: Muenchen. Cherbourg, Premen 27. maja: Ferengai Cherbourg; SuffrenT, Havre. 28. maja: Belgenland, Cherbourg Antwerp: CI-veland, Boulogne, Hamburg. 30. maja: Olympic. Cherbourg: France. Havre: President Roosevelt. Cherbourg Bremen: Ordana, Cherbourg: Minne-kahda, Bnulogne. 30 Junija: Pres. Wilson, Trst: s tem parnl-kom po spremljal potnike uradnik tvrrtke Frank Sakser State Bank. V San Renin je umrl na posledi •ah srčne kapi bivši perzijski šah n oče novega poglavarja ]K*rzij--ke države Mohann-d Alt. Ril je komaj 53 let star. Mohamed Ali se je rodil 21. julija 1872. kot sin šaha Mitzafi'e-: a Eddina ter je stopil na prestol S. januarja 1907. Kot prestolona-»lednik je bil deležen v prvi vrsti vojaške vzgoje ter je imel za učitelja bivšega avstro- ogrskega majorja in poznejšega generala Wagnerja WetteTstadtsfkega. Bil je vizgojen v strogo absolutističnem duhu, zato mu je bila ustava, katero je i/vedel njegov oče leta 1906., pravo bruno v očesu. Radi strogega absolutističnega nazira-nja j«» imel 5Iohamerodn.je starosti, želi dohiti shtžho kot samostojna gospodinja. — M. Mari-cich, Bx 401, Farmington, W. Va. ŽENTTNA PONUDBA. Mladenič star 32 let. xeli seznaniti s Slovenko v starosti od 24 do 2S let. Le re.sne ponudbe naj se pošlje s sliko na: — R. Anthony, co Restaurant, 10 E. Bumside Ave., Bronx, New York, N. Y. Še nekaj iztisov - Slovensko-Amerikan-skega Koledarja za leto 1925 imamo v zalogi. Vsebuje izvrstno Čtivo, krasne slike in razne druge zanimivosti. Stane 40 centov. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči pri: Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt Street New York P RE H LA 9 MEHURJA MOŠKI! ZaičtHta M Proti Nabavit* ai najboljšo xaSElt - PREPRE*-BA u MOaKE Velik* tnbaSSe. Kit «'•) * 1 Vri lAuMiji ali San-Y-Kit Uept: B 92 BcaUman St.. Mew York Pišite za okroinlro. ■ Prav vsakdo— kdor kaj Išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav ▼eakdo priznava, da imajo čudovit uspek —« MALI OGLASI f"Olai Hatodc" Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je na tančno poučen o potnih listih, prt ljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih samoreon dati vsled naše dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne parni ke, ki Imajo kabine tudi t 1IL razredu. Glasom nove naselnlSke postave. ki Je stopila v veljavo s 1. julijem 11)24, zamarejo tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja generalni naselniSki komisar v Washington, D. C. ProSnjo za tako do vol jen je se lahko napravi tudi \ New Torku pred odpotovanjem, ter se poSlje prosilcu v stari kraj gla šom nanovejSe odredbe. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Kdor Seli dobiti sorodnika al svojca Iz starega kraja, naj nam prej pi5e a pojasnila. Is Jugoala vije bo prlpnSčenlh v prihodnjih treh letih, od 1. Julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev. AmerLSki državljani pa sam ore} dobiti sem Cene In otroke do 18. le U brez, da bi bili Šteti ▼ kvoto. T. rojene osebe ^»e tudi ne Štejejo L kvoto. StarlSl in otroci od 2%. di 21. leta ameriSkih državljanov p imajo prednost v kvoti. Plfiite m pojasnila. Prodajamo vozne Usta sa vse piS ge; tudi preko Trsta samorejo In* goslovanl sedaj potovati. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York Pozor čitatelji. Opozorite trgovce In o* brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste i njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glaa Naroda". 8 tem boete ▼»tregli vsem. B Vprava "GHaa Heroda9