Nasledki dosedanje tirške vojske. D?a nepri5ako7ana dogodka sta se pripetila ta teden na turškem bojiš5u. Turkoljubni ministri evropski so bojevanje usta^ili do 7ečera 24. sept., da bi med tem mir sklenoli med Turki in Sla7jani — srbska 7ojna pa je pri Alekeinacu kneza Milana proglasila za kralja, da Srbijo neod^iano stori od Turcije in prekriža pomiro^anje turkoljubnih 7lad. Blizu 3 meaence gromijo srbski kanoni, pokajo puške in se bliskajo črnogorski bandžari. Nepreneboma je tekla kri. Vendar odločno zmagali niao ne Sla^jani ne Turki. Prvi niso mogli prodreti ne 7 Bolgaiijo, ne 7 Bosnijo, drugi pa, še niso videli ne Beligrada pa tudi Cetinj 7 Črnigori ne. Toda reci se 7endar ame, da se je vojni uspeb vcndarle na slavjanako stran za5el mo5no nagibati. Skuaali so aicer Turki pri Zajčaru, potem črez Knjaževac, na dalje skozi Aleksinac in naposled črez Djunis 7 Srbijo udariti, ali po^sod so bili 7ce ali menj ki-7a70 odbiti in imajo le nekoliko nr na dolgo in šiioko srbske zemlje 7 S7oji oblasti, kder so ra7no sedaj 7 naJ7e5ji nevarnosti. HorvatoviS je namreč priael Keiirn-paai za hrbet in mu zvezo z Niaem prerezah Še hujša 8e godi Mnktar-paši, ki je brž na meji Črnegore tako zajet, da ne more ne naprej, ne nazaj. Tolik že je uspeb jugo8la7janske vojske, kateremu se bodemo tem bolje čudili, ako pomislimo, da je Srbov in Črnogorcev skup težko 2 milijona l.judi, rued tem ko sultan zapoveduje 7 Evropi, 7 Aziji in Afriki 40 milijonom podložniko^! To je prvi sijajni uapeb, a drugi ni nič menj 7ažen in sijajn in ta uspeb opazujemo pri sla7janakih sobratih Srbo7 in Črnogorce7. Junaaka ^ojska teh korenjako7 za krst S7eti in s^obodo zlato zoper starega tlačitelja, di^jega Turka, je 7zdramila, 7zbudila, stresla vea slavjanski svet. Vsi Slavjani gledajo na alavjanski jug in mn bitijo na pomoč, kakor že zar_orejo. Vsaka zmaga, vsaka sre5a Srbo7 in Črnogoice7 7zbudi pri Sla^janih 7eaclje in radost, 7aaka ne8re5a, 7saka nezgoda pa po- bitje in žalo8t. Kar S7et stoji, se med Slavjani še ni nikoli prikazala tolika 7zajemnost, kakor ra^no sedaj 78led jugosla^janake 7ojske. In to je goto^o pomenlji7 in neprecenlji? uspeb. Toda ae edeu uspeb je, kojega bočemo omeniti. Eviopa, kolikor je romanaka in nemška, Slavjanom ni bila nikoli prijazna. Nemec, Italijan, Francoz, Anglež je Sla^jana 7selej zaniče^al in če le rnogoče, tudi zatiroval, in zlasti ruskega, sovražil. Ovo mrzenje, zani5e7anje začenja sedaj ponehati in se spreminjati 7 sočutje, obSudenje in podpiranje. In ta spremeniba je zopet sijajn uspeli jugosla7Janske rojske. Izobraženi ljudje po Evropi so ae za^zeli nad di^jirn razsajaDJem grozo^itib Tuiko7 7 Bolgariji. 7 Srbiji, 7 Bosniji in Hrcego7ini; 5udijo se neizmernemu junaštvu, pogumu in svSnosti, 7sled katere Srb umerje, Črnogorec smrt stori rajši, kakor da bi Turku še dalje robst707al, še dalje pogrešal ži^ljenje člo^eku in Kristijanu spodobno. To 7elikodušno junašt^o si je pri 7seh blagih in 7elikoduanib Evropcib na Italijan8kem, Nemakem, Francoskem in Angleškem pridobilo so5utje, občudo^anje, bvalo in sla^o. Na tiso5e ljudi se zlaati na Angleškem zbira 7 taborjib in zabte^a od 87oje vlade, naj pomaga Sla^janom na Turškem do zaželjene s^obode! In to je tretji 7ele7ažni uapeh jugosla^janske 70J8ke! Turkoljubne 7lade evropake so se tega uatra- aile in sedaj hitijo Turko7 in Slavjano7 mirit, zlaati ker se bojijo, da nebi Ruai kmalu 7ojske napoVedali. Pritisnile so tedaj na turskega aul- tana in na srbakega in crnogorskega kneza, da 80 7si do 24. sept. z boje^anjem prenebali. Ali se bo iz tega res rodil mir, to se nam zdi skoro nemogoče, zlasti že zato, ker je aibaka vojna 16. septernbia kneza Milana pioglasila za kralja. Srbski 7ojaki so namreč zvedeli pogodbe miru 8 Turki. Vide^ai, da hoče Turk pia7 za prav Srbijo uničiti, so močno razsrdjeni šli pred generala Črna- | je7a ter ž njim 7red med gromenjem 78eb topo7 I proglasili Milana I., kralja arbskega, popolnem i neod^isnega od aultana! Kaj bo sedaj iz tega, ta j še nib5e ne7., ali to 7emo iz turkoljubuib listov,, da je ovi proglas bila prava, nepriSakovana strela iz jasnega neba — na glave tistib vlad, ki delajo na mir. Vsa štrenja se jim je zopet zmešala. Kajti ako Milan od vojne sprejme naslov kralja, Himajo vlade ve5 opraviti z upornim poddanikom sultanovim, ampak s samostalnim vladarjem. Zadrega bo tem večja, ker bodo Rusija, Nemcija in Italija gotovo Milana kot kralja pripoznale ! Brž5as je to ruski udarec na turkoljubne ministre evropske!