83
Politično  stvari.
Slovenski jezik pred državnim zborom.
Hudo razburil je pod predsedstvom dr. Stre m a-jerja nedavno sklenjeni odlok c. kr. više dunajske sod-nije, po katerem se ima vprihodnje jeziku slovenskemu popolno zapreti pot v vse c. k. sodnije na Kranjskem. Da je ta odlok iznenadil tudi še posebno naše poslance, pa vse druge njih tovariše, bodisi Slovane bodi si poštene Nemce , ki vsem narodom mnogojezične naše Avstrije privošijo ravnopravnost, omenil je uže unidan dopis z Dunaja, ki je napovedal, da so gospodje vit. Schneid, dr. Tonkli in dr. Poklukar prejeli nalog, da izdelajo interpelacijo do Nj. ekscelence ministra pravosodja dr. P raza k a, kako pridejo SI o venci na Kranjskem do tega, da je v sodnijah njihov jezik nemški, in kako misli ministcrstvo storiti, da ravnopravnost jezika slovenskega v uradih obvelja, kakor to zahteva naravno pravo in ustavna vladina.
Tako-le se od besede do besede glasi
interpelacija viteza Schneida in tovarišev
do pravosodnega ministra v zbornici poslancev  11.  marca.
„Pred nekoliko dnevi je bilo v javnih listih citati od besede do besede ponatisnen odlok c. kr. najviše sodnije, po katerem slovenski jezik nima pravice prihajati pred sodnije.
Iz časopisov in iz raznih drugih verjetnih poročil se je tudi izvedelo, da je c. kr. predsedstvo višje deželne sodnije v Gradci ta odlok c. kr. najviše sodnije naznanilo ne samo vsem sodnijam tamošnjega okrožja više deželne sodnije, ampak tudi drugim oblastnijam in uradom, ki njej niso podložni.
Podpisani ne smejo zamolčati, da je tako meritorni odlok , kakor tudi očividna skrb predsedništva c. kr. više deželne sodnije v Gradci, onemu odloku zagotoviti hitro in povsod uplivajoče razširjenje, vzbudila čut naj-globočje nevolje v onem lojalnem, državi udanern^ in cesarju zvestem narodu, ki prebiva v jednem delu Štajerske in Koroške, na Kranjskem, Primorskem in v Istri,  ko vidi,   da mu  navedeni odlok krati njegove z
84
državnimi   osnovnimi  postavami zagotovljene pravice, pa žali tudi njegovo narodno čast.
Razžaljen je narod v svoji pravici, ker ta razsodba izključuje od države priznano mu ravnoprav-nost njegovega jezika v uradu ter skruni njegovo narodno čast, ker se smatra njegov jezik tako, kakor da bi ga ne bilo, kot nenavaden v deželi, in ako se rabi, da se more to smatrati kot vzrok ničevosti
Kesno prepričani, da ne more niti iz uradne in-strukeije niti iz splošnega sodnij skega reda deželna viša sodnija izvajati pravice, formalno odločevati tam , kjer bi imela odločiti samo o meritorni pritožbi strank;
z ozirom na to, ker ste obe razsojevajoči visi instanci ignorirali, da ima čl. 19. državne osnovne postave vzvratno ali nazaj delujočo moč na obstoječe ž njo morebiti v protislovji stoječe zakone in postavno moč ima-joče naredbe in ker sta paragrafu 13. podvrgli tak pomen, kateri — v deželi navadni jezik razširja v nek sodnijsk jezik ali v deželi navaden sodnijsk jezik — naravnost nasprotuje duhu tega zakona in državnega osnovnega zakona;
in z ozirom na to, da je v razsodbi navedeni razlog, „da je nemški jezik izključivi sodnijski jezik na Kranjskem", naravnost neresničen, ker se uže 30 let na Kranjskem, Štajerskem in sploh v vseh onih krajih dežel, kjer prebivajo Slovenci, pri sodnijah mnogokrat tudi slovenski uraduje, katerim viša deželna sodnija sama daje slovenske tiskovine za odloke in razsodbe in ker so med vsem tem časom sodnije brez zaprek do najnovejšega časa sprejemale slovenske vloge ter izdajale razsodbe in odloke v istem jeziku;
nadalje z ozirom na to, da je z dvornim dekretom od 22. septembra 1835. leta, št. 109, z ministersko na-redbo od dne 15. marca 1862. leta, št 865. in koncem z državno osnovno postavo o občnih pravicah državljanov od 21. decembra 1867. 1., št. 142. d. z. raba slovenskega jezika pri sodnijah pozitivno določena in pravica slovenskega naroda glede neovirane rabe njegovega jezika v uradu zagotovljena;
potem z ozirom na to, da po najviši resoluciji od 31. oktobra 1785. L, št. 489 „ima višja deželna sodnija sicer natanko ozirati se na rabljene formalnosti pri reševanji kake pravde, opažene pomanjkljivosti nizi sod-niji takoj naznaniti ter jih za prihodnje ustaviti, kjer pa zakon na opuščen predpis izrecno ne določuje ničevosti , tam naj je take pomanjkljivosti ne ovirajo ter naj sodi"; nikoli in nikjer pa ni vzrok ničevosti to, če sodnik svojo razsodbo izroči stranki v slovenskem jeziku in zato bi se s tem slučajem ne bilo imelo ravnati kot ničevo8tnim;
naposled z ozirom na to, da je omenjeni odlok najviše sodnije žaljenje pravic, zagotovljenih z državnimi osnovnimi postavami, ki je tem večje v svojih posledicah, ker so se pri c. k. okrožni sodniji v Celji, kakor se sliši uže samo zarad razglašenja onega odloka v zadnjih dneh odbile tri slovenske vloge slovenskih strank, a je dolžnost visoke vlade, da celo tam varuje in brani, kjer neprizivni odlok sodnij kratijo splošne pravice državljanov, dozvoljujejo si podpisani do Nj. ekscelence voditelja pravosodnega ministerstva staviti vprašanje:
1.   Ali je visoki vladi znana razsodba c. k. najviše sodnije od 16. februarija 1. 1. št. 1697 in od c. k. više deželne sodnije predsedništva v Gradci ukazan razglas tega odloka do podložnih sodnij in drugih, celo avtonomnih oblastnij?
2.  Kaj namerava visoka vlada storiti, da s tem odlokom najviše sodnije žaljeno pravico Slovencev
do ravnopravnosti   njih jezika  v uradu zopet v veljavo dene?"
PL Schneid, dr. Vosnjak, dr. Poklukar, Nabergoj, knez Windischgratz, Klun, Obreza, dr. Tonkli, grof Hohen-warty V Pfeifer, grof Margheri, Herman, baron Godel, dr. Vitezič} grof Harrach, knez Lobkovic, dr. Rieger, Zeithamer, knez Schioarzenberg, dr. Srom^ knez Alfred Liechtenstein, grof Brandis, grof Kinskv (in mnogi češki in nemško konservativni poslanci).