Železniški promet
Nagel povojni razvoj našega gospodarstva je očiten med dru-, gim tudi v velikem porastu pre-vo-za blaga in potaikov po želez-nlci. Predvojno gos.pi>darstv9 ni mog)o obremenit; železnie i vei kakor 20 milijuni ton blaga -.n 88 milijoni potnikov (leta 1939), v letu 1954 pa je ta obremenHev znašala 34 milijonov toa blaga in 148 milijoncw potnikov. Zelez-nice torej prevozijo sedaj dva-krat več blaga in skoraj trikrat več potnikov.
Očitno je, da železnice ne bi mogle s predvojno zmogljiv<>stjo in proizvodnostjo deia dosečl tako poraembno povečanega prs-voza. Pa enl strani smo moraH graditi in večati znnjgljivost, po drugi strani pa ve6ati proizvod-
Nov tekstilni stroj
Neka ameriška poslovna sku-pina je po-nudila miJiiard ¦ i:r >a odkup patenta novega tekstilne-ga stroja v Italiji, ki so ga raz-stavili v tovarnj »Ripa Monti« v Orsenigu. Ta novi stroj je prav-zaprav najnovejSa vrsta statev. s katerim se proizvodni postM-pek poenostavlja in omogoča zmanjšanje proizvodnih ^tro-Skov za okrog 60 do 70 *'• v pri-merjavi z na.}moderneišimi stat-vami. Izdelaili so okr&g 20 pto-totlpov tega stroja, ki so ga raz-stavili tudi na mednarodnem sejmu tekstila v mestu Busto Arsicio.
nost dela in izkor:ščanje sred-stev v železniškem prometu.
Skupnost je vložila v telezntce znatna sredstva. V zadnjih ne-kaj letih smo po^abili povprečno nad 30 milijard na leto za vzdrževanje prog, »agonov !n lokomotiv, za nabavo mnoglh prevoznih sredstev in gradnjo aovih prog.
Industrializaclja države Je za-htevala hitro gradnjo nwih prog, ker je bila tnreža obsto-ječih prog nsrazvita in nepove-zana, taiko da so bili neka;?rl kraji brez železmc, ah pa so bile samo ozkotirne !n nejposobne opravljati povečani prevoz. k; ^a je zahtevalo gospodarstvo. Z-ato smo gradili proge Brčko—Bano-viči, Samac—Sarajevo, Doboj— Tuzla. Banta Luka—Breza—Va-reš in druge Zato so bila po-trebna velika sredstva S tem smo zadovoljHi najnujnejše tn najneobhodnejSe potrebe. Ostalo pa je 5e nekaj problemov. ki lih bo treba režiti. Potrebe bodo na-rekovale med drugim gradnjo nekaterih novih prog, razširitev nekaterih vozlišč in spremembo nekaterih ozkctirnih prog v normalnotirne.
Kljub pomembnim investici-Jam pa nismo mogli zadostno vzdrževati obst-oječe proge. va-gone to lokomotive. Proge so v slabem stanju, mnogo pragov )« gnilih, mnogi »bjekiti so samo pruviKorni. vlaiki vo?.i;jo počasi, ker proge niso sposobne za veojo hUroat in  večje  težine.  Manjka
narn dosti potciSkib vagonov, prav tako nam pr manjkuje pre-cej tovomih vagonov za prevoz d^lofenih vrst biaga (cistern, vagonov za sveže m°so In po-dobno). Razen tega tmsmo 5« nad 15 000 neuporabn.h vago.nov, te te nekaj let čakajo na po-pravilo.
Po vojni smo zgradiU m mai-no povečali industnjo za vzdrže-vanje in gradnjo novlh prevoz-nih 5red9tev, toda njena /.mog-ljivost še tii tolikšna, da bl omogočila hitro popravllo ce!»t-nega voznega parka jugaslovan-skih  ieleznic.
Po drugt straai tud; železnice nimajo dovolj sredstev, da ot enakomerno in v ce!t>ti angažl-rale vse tovarne vagonov in že-JezniSke delavnice za vzdrževa-nje prevoznih sred3tev In za izdelavo novih.
Gre predvsem za zagofovitev sred*tev za zajneajavo, za vzdr-ževanje tn nabavo novih voziL Boljše vzdrževanje in menjava bi s« lahko zagotovili s panovno ocenltvljo vreduosti osnovnih sredstev, ker so se od leta 1952, ko je bila tzvršena zadnja cenl-tev, cene dvignile. Nadaljnja izgraditev in širša rekonstruk-cija pa bo odvisna od razpolož-Ijivih sredstev, ki Joh bo skup-nost labJco pora/bila za in-vestlcije.
Dejstvo j«, da v zadnjih dveh, treh letih ieleznice vidno zaosla-jajo  za   nazvojem  goapodarstv«
in potrebami države. Deloma i« ne zadoščajo vef gospodarstvu, pa tud: prevozu potnikov nudijo dokaj slabe usluge. Poni>vna ocenifev osnovnib sredstev in tarife ia prevoz po železnici, ki bl bile izdelane tia tej podlagl, bl prece] pr.pomogle. da bi se proge ln pokvarjena prevozna sredstva popravlla. izdelalt novi potn'ški Sn tovom! »agon'. t«r lokomotive, skratka, da Di se železnice rekonstruirale in mo-dernizirale.
Blagoje Bogavac