SPImmmlmmi Stel V ivai^DEGI 3EVISJI! Knjižnica sp ZASAVC 2007 352(497.12 Zagorje ob ŠTEVILKA 11, LETNIK 18 31. 05. 2007, CENA 1,13 €/270 si COBISS e akinja Dolores Avtohiša Kržišnik Zagorje Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03 56 64 729, 03 56 64 730, fax: 03 56 68 359 www.avtohisa-krzisnik.si Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda in Suzuki, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma Pneumatic center, optika, pregled klimatskih naprav, popravilo vozil poškodovanih od toče, popravilo ter testiranje zavor, pregled izpušnih plinov ____ mazoa Ob nakupu Mazde v Avtohiši Kržišnik Viam podarimo povečano varnost in udobje v vrednosti do 1.500 EU K' Možnost zelo ugodnih financiranj do 96 mesecev, možnost pol takoj/pol čez dve leti! Super Mazda Super Ugodno - Mazda 2 za 2 evra/dan, Mazda 3 za 3 evre/dan, Mazda 5 za 5 evrov/dan, Mazda 6 za 6 evrov/dan. * odvisno od izbranega modela in opreme Mazda je številka 1 Uradna poraba goriva 6,0 do 10,3 1/1 OOkm,uradna emisija C02 167 do 246 g/km, po kakovosti. mrnii Min..... ____2006 QUALITÄTS ^REPORT ’OIÜ mm vran © HP Morate prebrati Praznovanje v KS Nlinše-Kolovrat Družini prijazna podjetja 30 let Kinološkega društva Zagorje Dolores Kržišnik: Svoj poklic moraš imeti rad Zagorjani posvojili Antonia Živkoviča Bogdan Simerl - novi selektor slo. reprez. Promož Roglič Nove metode v urokirurgiji v SBT Zasavc-a izdaja Grafika G ra cer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljekih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 031 880 158, komerciala: 031 822 533, 040 267411. E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 28,17 EUR (6.750.00sm, polletna 13,52 EUR (3.240,00srn. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. IV8BMI! Razmišljam...Živa bitja imamo rojstne dneve, ki pomenijo začetek našega‘biti’... Kaj pa dnevi, ko praznujejo vsi, ki so se tako ali drugače znašli v ’ nekem občestvu in si je le-to izbralo svoj dan 1 za praznovanje. Nekaj, kar je zaznamovalo kraj in čas in je bilo gotovo zelo pomembno. In je še" f danes! Težko bi rekli, da je to rojstni dan, zagotovo( , pa je mejnik v času in prostoru. Mejni trenutek, ki je 1 ločil obdobje pred in obdobje po. (Trbovlje praznujejo jutri svoj dan. Občinski praznik mu( (pravijo, kot vse-) Ampak v Trbov-/nijsko praznova-)z orjunaši. Orju-) hoteli v Trbovljah (z njihovimi ideja-/delavci- rudarji, gaji pri drugih različ-/Drugačne želje in /velika razlika pa je povsod drugod./ Ijah je to prvoju-) nje, dan spopada ( na... orjunaši...so) razviti svoj prapor,) mi se niso strinjali/ rači...! Pri enih in) ni pogledi na svet.) hotenja. Razlika,/ bila, kdo je od tukaj) (doma in kdo prišlek od nekod, ki življenja črne doline in nje/ /življa ne pozna. Sklonjena so bila ramena, ko so odhajali po) /težkem delu domov, ukrivljena je bila hrbtenica, ki je nosila/ /bremena teh ljudi.V trenutku pa, ko se je našel nekdo, ki je/ /hotel potisniti tega zveriženega človeka ob tla,ga narediti za) (nekaj, kar ni bil in nikoli ne bi mogel postati, v tistem tre-/ /nutku so se postave vzravnale, dvignila se je pest. Črna od/ (premoga, umazana od ilovnate jalovine, a zvesta sebi, svo-S (jemu kraju in svojemu prepričanju. Padla so nekih telesa/ /ranjeno je bilo meso - duša pa...duša je bila svetla in/ (je z ognjevitostjo ljubezni do svojega, našega, sloven-1 /skega stopila na barikade.Takrat je bilo to potrebno!/ (Brez »takrat« ne bi imeli danes. In vendar...mar se/ |ni nekje naredila majhna razpokica v teh dolgih) pletih? Majhna špranjica, ki pušča in se skoznjo/ 1 plazi dim, ki zamegljuje pogled na vzrok, nahmen in vzgib tedanjih miselnih tokov...im 'ijie nazadnje njih posledice. •n Naj bo zelena moja dolina - pa nej yad foušije in plina ! Urednica Marta mtemtč & smeno 1^1-. 2007 Naslovnica: Festival Rdeči Revirji v Hrastniku Slika: Mojca Trbovc I® pisma mim M mrl je Jože Novak, citrar iz Turja Aprila so vTurju pokopali 85-letnega Jožeta Novaka. Bil je preprost človek, po poklicu zidar, ki je pred desetletji prišel zidat v Turje novo šolo.V kraju je spoznal svojo ljubezen in iz Sloma nad Ponikvo se je preselil v to gorsko vasico nad Dolom. Imel je kar precej veliko kmetijo in z njo kup dela in skrbi. Med drugim jim je pred leti pogorel hlev in tudi zato je postal zavzet gasilec. Jože Novak je imel ob vsem težkem delu globoko v sebi izreden občutek za glasbo.V svojih mladeniških letih se je namreč naučil igrati na citre, ki jih je seveda prinesel s seboj v Turje in sovaščanom popestril marsikakšen praznik. Pravzaprav brez Jožetovih citer ni vTurju minila nobena slovesnost. Človek skoraj ni mogel verjeti, kako je lahko s svojimi velikimi okornimi prsti igral.Vendar je igral. Najraje kakšne stare avstrijske marše in polke, ki jih je podkrepil še s kakšnim stavkom v nemščini, ki se jo je naučil med vojno. In seveda slovenske narodne viže. Večkrat se je pripeljal s svojim velikim traktorjem dol v našo vas, v Sed raž, k mojemu očetu, ki mu je popravljal orodje, žage, sadne mline itd. Na enem njegovih obiskov mi je začel pripovedovati o svojih citrah. Tako živo in strokovno je zvenelo njegovo pripovedovanje o tem instrumentu, da sem ga želel spoznati, videti in slišati, kako igra na citre.Tako sta me starša čez nekaj dni peljala na njegov dom. Malo sva muzicirala, jaz na violino, on na citre in na koncu mi je gospod Jože posodil ene izmed njegovih dveh citer ter prvi zvezek Poduka v igranju na citre Frana Koruna Koželjskega. Kasneje sem ugotovil, da je bil to prvi slovenski učbenik za citre, objavljen leta 1895.Tako sem tiste poletne počitnice leta 1986 postal citrar samouk in srečanje z Jožetom Novakom je zaznamovalo moje življenje s citrami. Mogoče se vse premalo zavedamo, kako srečanja s preprostimi ljudmi lahko vplivajo na naše življenje. Veliko bolj kot marsikakšno poznanstvo s pomembneži in »pomembneži«. V mojem primeru je že bilo tako. V skromni kuhinji pri Novakovih sem se navdušil nad citrami in iz tega navdušenja je izšlo marsikaj, kar sem potem počel v zvezi s citrami: nastopi, poučevanje, uspehi učencev, seminarji in popoldnevi ob citrah na Kopitniku, Citrarsko društvo Slovenije, učni načrt za citre na glasbenih šolah, povezave s citrarji po svetu itd. Hvala vam, gospod Jože Novak! PETER NAPRET Aktivnosti PPM Trbovlje I. Piknik družin Za nami je teden družin, ki je potekal med 15. in 21. majem. V tem tednu smo izvedli vsakoletno akcijo »Za družine brezplačno«, kjer sta sodelovala Zavod za kulturno Delavski dom Trbovlje in Zasavski muzej Trbovlje. V petek, 28. maja pa smo prvič izvedli Piknik družin v Mestnem parku. Mnenja smo, da je bila prireditev uspešno izvedena. Glede na to, da je bila prvo leto, smo bili zelo zadovoljni tudi z obiskom družin.V času prireditve so potekale ustvarjalne delavnice ter najrazličnejše športne in družabne igre. S svojo dejavnostjo so se predstavila tudi druga trboveljska društva, med njimi KUD B-boy - plesna skupin BIT, šahovski klub Rudar Trbovlje, gimnastičarke Hede Kotar ter Turistično društvo Trbovlje. Da pa je bil piknik bolj podoben pravemu pikniku, smo skupaj s sponzorji pripravili tudi pecivo in pijačo. Prireditev smo še popestrili s Perkmandeljcom, fotografiranjem družin, karaokami in humanitarno akcijo zbiranja igrač za letovanje socialno ogroženih družin. S prireditvijo smo bili zadovoljni in vsekakor jo bomo naslednje leto ponovno izvedli in naredili še bolj pestro in zanimivo. 2. Izvršni odbor V torek, 22. maja 2007 se je sestal Izvršni odbor DPM Trbovlje. Člani so bili mnenja, da je bil Teden družin uspešno izpeljan. Pred nami pa so že novi projekti in sicer prireditev Pozdrav poletju, največji projekt društva Letovanje ter poletne počitniške dejavnosti. Potekale so še zadnje priprave na programsko volilno sejo Občnega zbora, ki bo v sredo, 30. maja 2007. Prav tako potekajo tudi že priprave na prireditev »Pozdrav poletju«, ki bo letošnje leto na zadnji šolski dan v petek, 22. junija 2007 popoldan. Na letovanja na Debelem rtiču in v Savudriji pa se imajo otroci možnost prijaviti še do petka, 8. junija. Za letovanje v Tabor Mojca v Dolenjskih Toplicah pa žal niso več možne prijave, saj so vse kapacitete že zasedene. DPM Trbovlje, sekretarka; Lavra Izgoršek mfcm Q 5. seja Občinskega sveta Občine Hrastnik Zadnja seja OS Občine Hrastnik, ki je bila v četrtek, I Z. maja 1007, je imela na dnevnem redu osemnajst točk. Obširna je bila obravnava poslovnega in finančnega poročila vseh javnih zavodov za leto 1006, sprejeli so sklep o enkratni denarni pomoči za novorojence, sprejeli predlog občinskih priznanj,razpravljali o razrešitvi in imenovanju članov nekaterih odborov,... Precej časa so posvetili tudi pobudam in vprašanjem. Svetnika Ivana Hršaka je na primer zanimalo, če je ob lanski toči, ki je prizadela občino Hrastnik, dobila občina kakršna koli državna sredstva za občane, ki so škodo, povzročeno zaradi toče, prijavili. Dal je tudi pobudo v zvezi s križiščem Riklov most, in sicer, da bi ob prometnih konicah promet nadzorovali policisti.Tovornjaki pa naj bi se v času prometnih konic izločili iz prometa, saj povzročajo zastoje. Župan je glede vprašanja o neurju s točo, ki je 29.06.2006 povzročilo škodo v občini Hrastnik, odgovoril, da so že julija 2006 posredovali poročilo za oceno škode na vlado. Opozoril je tudi ministra Janeza Podobnika, ki pravi, da bo sanacijski program vlada kmalu obravnavala. Tako je občina že sama pomagala gasilskim društvom, domovom kra- jevnih skupnosti, da so bile strešne kritine zamenjane. Preko razpisa za pospeševanje kmetijstva v Občini Hrastnik pa so nekaterim posameznikom, ki so se prijavili na razpis, dodelili sredstva za zamenjavo strešne kritine na gospodarskih objektih. Župan se je strinjal tudi s pobudo, da bi ob prometnih konicah stali na križišču policisti, o čemer so pogovori že potekali. Svetnik Stane Bočko pa je predlagal, da bi uredili cesto čez dnevni kop Blate, kar bi vsaj malo sprostilo promet mimo Riklovega mosta. Vprašanja svetnikov so se nanašala še na podjetniški inkubator, na subvencije za mala podjetja, urejanje ceste v Gorah in o občinski prijavi za pridobitev nepovratnih sredstev. Besedilo: Fariči Moljk lavni zavod za šport dobil novega direktorja Trboveljske svetnice in svetniki so na S. redni seji, dne II. maja 1007, garali, burno delovali in ognjevito razpravljali. Kljub dolgi razpravi in številnim pripombam so potrdili predlog za imenovanje direktorja Javnega zavoda za šport.To funkcijo bo kot vršilec dolžnosti opravljal Edvard Bravec in sicer, dokler ne bo imenovan nov direktor zavoda za šport, oziroma največ za dobo I leta. Svetnice in svetniki so podali pod drugo točko dnevnega reda številne pobude in vprašanja.Tako je Marija Juraja vprašala, zakaj je bila umaknjena tabla za Čebine. Branko Bunta je izrazil skrb za Trboveljščico, katere struga ni očiščena in bo v primeru hujšega neurja zaradi tega poplavljala. Milenko Škrinjar je menil, da so najemnine za poslovne objekte v lasti občine postale previsoke in predlagal, da se vrnejo na predhodni raven. Andrej Grilj pa je ugotovil, da mesto Trbovlje ni prijazno do ljubiteljev kolesarjenja. Zataknilo se je pri 4. točki, ko so svetnice in svetniki obravnavali Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o Lokacijskem načrtu PE 6/2 (del) »Prestavitev železniške proge v območju TE Trbovlje. Gre za rušitev plinske elektrarne in prestavitev železniške proge. Medtem, ko je Branimir Bajde izrazil skrb za okolje in dejal, da bo glasoval proti imenovanemu predlogu, pa je Branko Arnšek menil, da je v preambulo potrebno vključiti tudi občino Hrastnik, saj se odlok nanaša tudi na omenjeno občino. Podžupan Metod Kurent je pojasnil, da gre za odlok, ki je bil sprejet za celo dolino in da bodo objekti rušeni na območju Trbovelj. Odlok je bil po razpravi potrjen z veliko večino glasov in dopolnilnim sklepom, da sklep začne veljati takoj, ko ga bo potrdil svetnice in svetniki Občine Hrastnik. V nadaljevanju seje so svetnice in svetniki obravnavali Predlog odloka o ustanovitvi javnega zavoda Center za razvoj Trbovlje in predlog dali v 20 dnevno javno obravnavo. Predlagani so bili prvojunijski nagrajenci in častni občan za leto 2007. Tako bosta podeljeni dve prvojunijski nagradi. Prejel jo bo Vladimir Sotler in Zveza šoferjev in avtomehanikov. Z nazivom častnega občana se bo od I.junija 2007 dalje lahko ponašal pesnik Uroš Zupan. MAŠ. Stojan Binder novi predsednik V četrtek, 14. maja so se na skupni seji sestali člani starega in novega Upravnega odbora GZ OZ Zasavja. Zahvala za uspešno delo predsedniku UO Jožefu Smrkolju Za novega predsednika so člani UO soglasno izvolili Stojana Binderja in, na njegov predlog, tri podpredsednike Branka Majesa, direktorja TKI Hrastnik, Marka Agreža, direktorja Termoelektrarne Trbovlje in Janeza Vidmarja, direktorja EJV na Izlakah. Nov Upravni odbor je potrdil Rada Pergarja za direktorja OZ še za naslednja štiri leta. Območna zbornica Zasavje je uspela obdržati skoraj celotno staro članstvo, problematično bo financiranje njihovega dela zaradi znižane višine članarine, saj bo letos zbranih manj več kot 60% sredstev iz tega naslova. Delo bodo opravljali racionalno in optimalno, tako da bi uresničili pričakovanja svojih članov.V ta namen bodo najprej ponovno pregledali načrt dela, ga dopolnili in popravili, da bi dosegli cilj - čim boljše in uspešnejše poslovanje. Besedilo in slika: Irena Vozelj © FUNšreze Dve sorodni duši Na zadnjem spomladanskem literarnem večeru pri Literarnih prijateljih v dvorani DUT je Vida Vozel predstavila sokrajanki Rozalijo Kralj in Heleo Krasnik. Obe imata radi vse, kar je lepega, pišeta pesmi, obe sta preživeli bridke izgube in sta z ustvarjalnim delom vsaj malce omilili težke trenutke. H rast niški pevci v športni dvorani Člani NoPZ Svoboda Hrastnik ob svojih letnih koncertih že nekaj let prepevajo v športni dvorani na Logu, saj je bila dvorana DD vedno premajhna za njihove občudovalce. Tokrat so priredili koncert v četrtek, 17. maja 2007, in ga razdelili na tri dele. Najprej so zapeli nekaj partizanskih pa umetnih in končali s hrastniško kroniko Rozalija Kralj se je v življenju veliko razdajala. Nikoli ji ni bilo hudo narediti kaj dobrega za družino. Kako lepo zna narediti šopke, so se lahko prepričali vsi, ki so kdaj stopili v cerkev sv. Martina. Kljub številnim udarcem, ki ji jih je zadalo življenje, ostaja optimistična in polna elana. V življenju se je srečala z Auschvvitzom,izgubila moža,otroka ... Njene oči povedo veliko o njej, a ostaja skromna in zadovoljna. Heleo Krasnik poznamo predvsem kot slikarko, ki je bila med ustanovitelji Relika. Dandanes ustvarja le poredkoma. Njeni čopiči bi povedali veliko zgodb, saj njene slike krasijo marsikakšen dom. Da je pisala pesmi, ni bilo toliko znano. Sama pravi, da je, v primerjavi z Rozalijinim, njeno življenje kljub vsemu hudemu, dosti lažje. Besedilo: Irena Vozelj, slika: Drago Nučič in verzi o Hrastniku. Drugi del je pripadal gostjam ansambla Iskrice iz Laškega, potem pa so spet prepevali popularne pesmi iz svojega programa. Popestrila sta ga še pevca Jože Buden in Agnez Kumlanc, vmes pa so nastopali s skeči Joži Hribaršek in nekateri pevci. S harmoniko jih je spremljal Alojz Stradar, na kitaro pa Stefan Kajič in Janez Hameršak. Zbor vodi Mateja Skorja, povezovalka programa pa je bila Martina Vajdič. Slika in besedilo: Fanči Moljk Zaposlitveni sejmi ZRSZ Območna služba Trbovlje bo v sodelovanju z občinami Hrastnik, Litija, Šmartno pri Litiji, Trbovlje, Zagorje ob Savi, območnimi obrtnimi zbornicami Hrastnik, Litija, Trbovlje, Zagorje ob Savi, GZS Območno zbornico Zasavje, Centrom za razvoj Litija in Regionalnim razvojnim centrom organizirala dne 14.6.1007 zaposlitveni sejem, ki se bo odvijal od 9. do II. ure v Trbovljah,na parkirišču pred Delavskim domom Trbovlje in v avli DD. Zaposlitveni sejmi so nova oblika komunikacije med delodajalci in iskalci zaposlitve ; namen zaposlitvenega sejma je omogočiti neposredno povezavo med delodajalci in iskalci zaposlitve in na ta način posredovati čim več informacij o zaposlitvenih možnostih. Delodajalci bodo neposredno predstavljali delovna mesta - prisotni bodo njihovi kadrovski delavci, na stojnicah oz. razstavnih mizah pa bo obiskovalcem na voljo tudi njihov promocijski material. Na sejmu bo sodelovalo 26 delodajalcev, vabili bomo cca 1000 brezposelnih oseb in s promocijsko dejavnostjo (plakati, zloženke) obveščali o dogodku tudi širšo javnost. Ob sejmu bodo v predavalnici DD Trbovlje potekale tudi spremljevalne predstavitve: - ob 9.30 uri - predstavitev deficitarnih poklicev in možnosti pridobitve izobrazbe (Srednja tehniška in poklicna šola Trbovlje) - ob 10.30 uri - “Podjetno v svet podjetništva” in ostale vzpod- bude za pospeševanje podjetništva (Regionalni center za razvoj) - ob I 1.30 uri - Možnosti zaposlovanja v državah članicah EU (ZRSZ EURES svetovalka) V upanju, da bo sejem zadovoljil tako pričakovanja delodajalcev kot tudi brezposelnih, vas vabimo, da se za dodatne informacije obrnete na spodnji naslov, ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE DIREKTORICA OBMOČNE SLUŽBE TRBOVLJE 1420TRBOVLJE, ULICA I.JUNIJA 19 TEL (+386-3) 5633-510 FAX (+386-3) 5633-530 E-MAIL: LIJANA.VIDIC@ESS.GOV.SI 'A' ogčm mwe Q OBČINA TRBOVLJE Drage Trbovelj čanke, spoštovani Trboveljčani! Ob 1. juniju, prazniku naše občine, Vam toplo čestitam! To je priložnost, ko slavimo in se veselimo opravljenega dela preteklega leta ter si zastavimo nove cilje. Je tudi čas spomina na boj delavstva proti Orjuni in priložnost za srečanje na prireditvah in dogodkih. Želim Vam lep in vesel praznik in upam, da se nam boste na številnih prireditvah pridružili. Vabilo velja tudi občanom sosednjih občin in vsem, ki jih bo pot zanesla v naše kraje v tem mesecu dobre volje, optimizma in veselja. Srečno! Bogdan BAROVIČ ŽUPAN PRIREDITVE OB OBČINSKEM PRAZNIKU 2007 «.< 31.5. Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku s podelitvijo prvojunijskih nagrad in naziva Častnega občana, gledališka dvorana Delavskega doma Trbovlje, 19.00 1.6. Koncert skupine Red five point star, Mestni park, 20.00 9.6. NOHŠIHT s skupino MALIBU, Kipe, 20.00 17.6. Letni kino v mestnem parku, Poletje v školjki, Mestni park ob 22.00 ODPRTJA OB OBČINSKEM PRAZNIKU 1007 Petek, 1.6. ob 10.00 ODPRTJE PRIZIDKA ZASAVSKEGA MUZEJA TRBOVLJE Petek, 1.6. ob 12.00 ODPRTJE TOVARNE PLOBIRD - SACS NA NEŽI Ponedeljek, 4.6. ob 10.00 ODPRTJE ZBIRNEGA CENTRA ZA LOČENO ZBRANE ODPADKE NA NEŽI Ponedeljek, 4.6. ob 12.00 ODPRTJE CESTE SKOZI VASLE Ponedeljek, 4.6. ob 14.00 ODPRTJE CESTE POD OSTRIM VRHOM Ponedeljek, 4.6. ob 16.00 ODPRTJE VODOVODA PLANINSKA VAS - II. FAZA Torek, 5.6. ob 14.00 ODPRTJE NOVOGRADNJE TRGOVINE SAM NA NASIPIH 10 futäezc Praznovanje krajevnega praznika v krajevni skupnosti Mlinše - Kolovrat in otvoritev dvorane na Mlinšah V KS Minše-Kolovrat smo si 14. maj izbrali za svoj krajevni praznik. Gre za spomin na prvi spopad z okupatorjem v času NOB v Kolovratu in za hvaležnost vsem tistim, ki so se bojevali za dobro - vsem, ki so darovali življenja za svobodo. Še vedno pa teče življenje tako, da iščemo lepše in boljše pogoje za naše delo.V okviru praznika smo tako v nedeljo, 20. maja na Mlinšah o tvorili prenovljeno dvorano za potrebe kulturnega delovanja. Mnogo prostovoljnega dela je vgrajenega že v preteklosti v naš Zadružni dom in njegove prostore. Medsebojna pomoč in sodelovanje ter razumevanje s strani Občine Zagorje sta pripomogla, da je projekt obnove uspel; Občina Zagorje je projekt tudi investirala. Ob tej priložnosti sta se predsednica KS Mlinše-Kolovrat, Marija Ribič, in predsednik Kulturnega društva Mlinše, Valentin Kralj, v imenu vseh krajanov krajevne skupnosti zahvalila Občini Zagorje ob Savi in g. Matjažu Švaganu, županu Občine Zagorje ob Savi, za njegovo veliko zavzetost in sodelovanje z nami. Zupan Matjaž Švagan je vsem navzočim, ki so se zbrali ob tako pomembnem dogodku, spregovoril in namenil vzpodbudne besede tudi za prihodnost. Dvorano smo slavnostno otvori-li župan Matjaž Švagan, predsednica KS Mlinše-Kolovrat Marija Ribič in predsednik Kulturnega društva Mlinše Valentin Kralj. Vsi navzoči so vstopili v prečudovito prenovljeno dvorano in si ogledali kulturno prireditev, ki je bila namenjena predvsem prehojeni poti na kulturnem področju na Mlinšah. Nastopili so člani Kulturnega društva Mlinše, nekdanji ženski pevski zbor Mlinše, učenci Podružnične šole Mlinše, harmonikarja in plesalci. Vsi nastopajoči so se s skrbjo, ljubeznijo in velikim pričakovanjem pripravljali na nastop na prenovljenem odru. Ob vezni besedi in projekciji so si lahko gledalci ustvarili podobo kulturnega dogajanja v preteklosti in tudi danes. Ob zaključku se je predsednica KS zahvalila vsem prvim posameznikom, kulturnikom in ostalim krajanom, ki so si prizadeva- li s svojim delom za zadružni dom in dejavnosti v njem. Gospod Lojze Pokorn, ustanovitelj kulturnega društva, je bil umetnik v pravem pomenu. Zahvale je bil deležen tudi Valentin Kralj, saj v tem društvu deluje kar 40 let. 38 let je niti delovanja društva uspešno prepletal in tkal v tako pestro kulturno delovanje. Močno se je zavzemal in prispeval k preobrazbi naše dvorane vseh teh 40 let, tudi v svojem 4-letnem vodenju KS ter predsednikovanju komisije za spremljanje te adaptacije. Nobeno kulturno društvo ne more delovati brez dobrega re-žiserja.Tu pri nas je Elizabeta Pokorn uspešno nadaljevala delo svojega očeta. Režirala je mnogo iger, predstav, povezala mnogo naših krajanov in drugih in bila tako zaslužna, da so se spletala mnoga prijateljstva. Kar 200 ljudi je okusilo njeno režijo, vedno znova pa ji uspe v to dogajanje privabljati tudi nove, mlade obraze. Pa ne le to. Pod odrskimi lučmi se je pokazala kot odlična igralka, maskerka, prav tako kostumografinja, saj je zašila mnogo oblek. Prav tako je bila tudi ena izmed tistih, ki je ves čas sodelovala, ko je dvorana dobivala vedno lepšo podobo. Brez njenih idej tudi dvorana ne bila to, kar danes je. 'A' Mnogo predstav se je že v začetku službovanja ga. Mojce Grden odvilo pod njeno režijo. Mnogo mladih, ki še danes igrajo na odru, je za igro kot učiteljica navdušila že v njihovem šolskem obdobju. Kako mnogo prireditev ob vseh priložnostih je pripravila. In kadarkoli potrebuješ pomoč, je ne odreče. Nasprotno. Svoje široko srce razdaja vsem in vsakemu posebej. Je uspešna vodja medgeneracijske skupine Mlinček, katere članice so na pomoč priskočile tudi ob otvoritvi dvorane. Zahvale so bili deležni tudi vsi harmonikarji, plesalci, recitatorji, učiteljice Podružnične šole Mlinše, učenci, ki so pod njeno režijo prispevali k sprehodu skozi čas. Učitelji so imeli v kraju pomembno vlogo tudi na področju kulturnega dogajanja in pri pripravljanju prireditev. Zato sta bili zahvale deležni tudi učiteljici Marinka Brodar in Marija Selih, ki sta v času delovanja podružnične šole prav gotovo pripravili kar največ šolskih prireditev in seveda vse učiteljice, ki jih pripravljajo tudi v današnjem času. Od nekdaj s o-'-naši krajani veljali tudi za dobre pevce. Njihove glasove je bilo moč slišati tako ob delu kot tudi ob raznih kmečkih opravilih, konec koncev tudi na zabavah. Kar 10 let je pevke uspešno vodila gospa Minka Kovač in tako med seboj povezala mnogo naših žena. Na pomoč nam priskoči tudi v današnjem času. Se danes so zapele pod njenim vodstvom. Za vse zapete pesmi so gospa Minka Kovač in njene pevke prejele zahvalo. Zahvale so bili ob zaključku deležni tudi Občina Zagorje ob Savi, župan Matjaž Svagan in njegovi strokovni sodelavci, člani komisije za spremljanje adaptacije zadružnega doma, izvajalci del ter ostali strokovnjaki ter krajani, ki so bedeli nad prenovo naše dvorane, predsednica KS Mlinše-Kolovrat Marija Ribič, strokovna delavka Zora Kovač in gasilci PGD Mlinše. Ob zaključku so bili vsi navzoči pozvani k petju pesmi z besedami predsednice KS: »Lepo je pri nas, še lepše sedaj, zato je tista pesem Oj, lepo je res na deželi res na mestu. Gledalci, pojte z nami! Smelo,glasno in veselo!« In v prenovljeni dvorani je zadonelo kot že dolgo ne... Kot bi zadihal dom v vsej svoji veličini in se zazibal tam sredi Mlinš. Vsi so bili povabljeni še na čudovito razstavo kulturnega dogajanja, ki je bila pripravljena v prostorih Podružnične šole Mlinše. Tu pa so bili vsi obiskovalci prazniku primerno pogoščeni. Ob vstopu je zadonela harmonika domačinke Petre Žibert, zadišalo je po sveže napečenih dobrotah, ki so jih napekle krajanke, ter ostalem dobrem, za kar so poskrbeli drugi. Vsem, ki ste »režirali« ta čudoviti dan, najlepša hvala! Otvoritev cvetličarne Klara na Izlakah V centru Izlak, kjer se nahajata trgovina in frizerski salon Grošelj, je v torek, I S. maja, zadišalo po novem, po cvetju. Razlog za to je bila otvoritev cvetličarne Klara. Svečana otvoritev Cvetličarne Klara Klara Čebin je pred skoraj desetletjem ljubezen do cvetja in aranžiranja izrazila z otvoritvijo svoje cvetličarne, ki stoji v središču Kisovca. Po letih uspešnega poslovanja se je odločila, da svojo dejavnost razširi še na drugo lokacijo.Tako se je danes odprla nova cvetličarna na Izlakah. Lepo urejena notranjost cvetličarne kažeta na to, da to delo oseba opravlja s srcem in z ljubeznijo. Besedilo in sliki: IRH Inovatorji s Kozjanskega« Posavja in Zasavja dobili svoj center V soboto, 19. maja 1007, je v hotelu Izvir Nanzato v Rogaški slatini združenje GIZ R TIM - ASI - Aktivni slovenski inovatorji slovesno odprlo Regionalni inovatorski center za področje Kozjanskega, Posavja in Zasavja. Center bo nudil pomoč in svetovanje inovatorjem iz občin Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Rogatec, Kozje, Bistrica ob Sotli, Sevnica, Krško, Brežice, Trbovlje, Zagorje in Hrastnik. Sedež centra je v omenjenem hotelu, njegov direktor pa je Janko Kač, univ. dipl. ekonomist. Od leve proti desni: Miro Mihec, predstavnik Gibanja za pravičnost in razvoj, Janko Kač, direktor regionalnega inovatorskega centra, mag. Branko Kidrič, župan občine Rogaška Slatina, in Marijan Stele, vodja Aktivnih slovenskih inovatorjev, z nazdravljanjem z živo vodo odpirajo nov inovatorski center in sejem Vitaval. Regionalni inovatorski center - ki se zdaj pridružuje že dvanajstim odprtim regionalnim in specializiranim inovatorskim centrom po Sloveniji - bo poleg programa skupnih aktivnosti ASI izvajal še naslednje aktivnosti na regionalnem območju: • evidentiranje in organiziranje inventorjev, inovatorjev, izumiteljev in avtorjev avtorskih pravic na tem območju, • informiranje, obveščanje in promocija članov in njihovih novosti, • pospeševanje razvoja inovacijske dejavnosti na tem območju, • izobraževanje in usposabljanje, • svetovanje in strokovna pomoč, • izvajanje inovatorskih delavnic, akcij in programov ASI, • predstavitve in poslovna srečanja. Slavnostni govorniki - župan občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič, vodja Aktivnih slovenskih inovatorjev Marijan Stele, predstavnik Gibanja za pravičnost in razvoj Miro Mihec in direktor centra Janko Kač - so nov inovatorski center odprli s slovesnim nazdravljanjem z živo vodo, ki jo je s posebnim filtri ustvaril inovator Štefan Horvat. S tem je bil istočasno odprt tudi letošnji sejem in festival Vitaval, ki je v soboto in nedeljo potekal v hotelu Izvir Manzato. Povzeto po virih o Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP , E-mail: atv.signaI@siol.net «te vidri L! NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI OBJAVA NA ATVS/GNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! O ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve ♦ bar sedmica ♦ lokalna televizija ETV ♦ ♦♦ EVI ELEKTROPIIOH d.o.e. Loke 21 1412 KISOVEC tel.: 01 » $7 ISO ta«: Q] 11 71 234 ♦ trgovina EVJ Center ♦ elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije ♦ kabelsko komunikacijski sistemi ♦ grafitne ščetke ♦ tiskana vezja »nrw.elcktroprem.ti ♦ delovni stroji in nizke gradnje LAFARGE TRBOVELJČAN KAM IN TRBOVELJČANOM ŽELIMO VSE LEPO OB PRAZNOVANJU OBČINSKEGA PRAZNIKA %oAo^AJca/ ^iLnideA^O' Ob I .juniju, prazniku občine Trbovlje čestitamo vsem občanom in občankam in jim želimo prijetno praznovanje DRUŽINI PRIJAZNA PODJETJA Ta mesec so podelili prvih 32 slovenskih certifikatov »Družini prijazno podjetje«. Podjetja in organizacije so se zavezali, da bodo uvedli ukrepe za lažje usklajevanje zasebnega in poslovnega življenja zaposlenih. Sprejeli so nadpovprečno veliko ukrepov, največ na področju notranje komunikacije in delovnega časa. Projekt, ki ga delno financira EU, izvajata Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter razvojno partnerstvo Mladim materam/družinam prijazno zaposlovanje. Za certificiranje se je prijavilo 33 podjetij, ki so jih obiskali posebej za ta namen usposobljeni svetovalci, s pomočjo katerih so opredelili ukrepe, ki jih bodo uvedli v prihodnjih treh letih. Poleg letnega poročanja bodo v vseh podjetjih po treh letih izvedli revizijo, na podlagi katere bodo lahko pridobili trajni certifikat. Posebnost certifikata je, da ne ocenjuje trenutnega stanja, ampak pripravljenost na izboljšanje, saj je naravnan dolgoročno. Slovenska podjetja in organizacije so pokazali veliko pripravljenost na spremembe, v povprečju so namreč opredelili devet ukrepov, čeprav so bili formalno zahtevani le trije. Podjetja so se za ukrepe - skupaj so jih opredelila 305 - odločila na različnih področjih, največ v zvezi z notranjo komunikacijo, bolj prilagodljivim delovnim časom in razvojem kadrov. Primeri konkretnih ukrepov za izboljšanje: 22 podjetij se je odločilo, da bodo uvedla otroški časovni bonus: starši z manjšimi otroki bodo dobili dodaten plačan dan dopusta za uvajanje otrok v vrtec in prvi šolski dan. 7 podjetij bo uvedlo možnost delnega opravljanja dela od doma: starši bodo delo večinoma opravili na delovnem mestu, uro ali dve pa nadoknadili doma. Za družini prijaznejši delavnik so se odločila tudi podjetja, ki večinsko zaposlujejo v proizvodnji in IT-projektih. 15 podjetij bo imenovalo pooblaščenca za usklajevanje dela in družine, ki se bo sistematično ukvarjal s tem področjem. 5 podjetij bo uvedlo ali izboljšalo poseben kotiček za otroke, kjer bo urejeno varstvo za otroke zaposlenih. MANJ ZAHTEVANIH PODATKOV ZA VPISV SODNI REGISTER Od 28. aprila velja novi zakon o sodnem registru, ki podjetjem oziroma družbam pri registraciji zmanjšuje zahtevani nabor podatkov za vpis v sodni register. Po novem dejavnosti, s katerimi se podjetja ukvarjajo, ni več treba vpisovati v sodni register. Se vedno mora družba ob ustanovitvi sodišču predložiti predpisane akte in podatke, glede dejavnosti pa po novem zadostuje, da ima podjetje svojo dejavnost - ali več dejavnosti - zapisano v svojih aktih (statutu ali družbeni pogodbi). Lastni akti so odslej tudi podlaga za to, da si izbere dejavnost za vpis v poslovni register pri AJPES (Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve). Pomembno je, da od 28. aprila letos dejavnosti družbe ni več treba vpisati v sodni register.Tudi v izpisih dozdajšnjih vpisov v register odslej ni več navedene dejavnosti družb. Načeloma se torej podjetje ali družba lahko ukvarja z vsemi dejavnostmi, če seveda izpolnjuje predpisane pogoje zanje. V praksi, na primer ob obiskih, inšpektorji ne bodo več mogli loviti podjetij na to, ali imajo dejavnosti, ki jih opravljajo, vpisane v sodni register. Novosti se bodo morali prilagoditi tudi javni naročniki blaga in storitev pri objavi in izvedbi javnih razpisov. Se nekaj pomembnih novosti zakona: Po noveli zakona o sodnem registru za vpise v sodni register ni več treba plačati sodnih taks; to že velja. Preračun osnovnega kapitala iz tolarje v evre za d.o.o. bo po službeni dolžnosti opravil AJPES in spremembe v sodni register vpisal do konca januarja 2008, če podjetje tega dotlej ne bo storilo samo. Vpisov v sodni register od I. novembra letos ne bo več treba objavljati v uradnem listu, ampak samo še na spletni strani AJPES, kjer bo informatizirana baza sodnega registra del podatkov poslovnega registra. Vstopno točko VEM (Vse na Enem Mestu) za ustanovitev in spremembe bodo lahko od I. novembra uporabljali tudi d.o.o. (poleg s.p.); vpis v sodni register bo zanje opravila točka VEM. Od I. novembra letos bodo na spletni strani AJPES kot upravljavcu in vzdrževalcu informatizirane baze sodnega registra javno objavljene tudi listine, priložene k vpisu (statuti, družbene pogodbe, zapisniki skupščin).Vpogled v e-sodni register bo seveda javen in brezplačen. mww ©1 Distributerji plina iščejo prodajni prostor Poleg sprememb, ki se pripravljajo pri ponudnikih ■ distributerjih električne energije v Sloveniji, bomo uporabniki imeli na voljo tudi izbiro distributerja zemeljskega plina. Letos se bodo po vseh občinah opravljale obravnave odloka o načinu izvajanja in podelitvi koncesije za lokalne gospodarske javne službe za opravljanje dela sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in gospodarske javne službe za dobavo zemeljskega plina tarifnim odjemalcem. Na območju Občine Radeče je bila to ena od pomembnejših točk na majski občinski seji. Slednjo je predstavil direktor Eco Consultinga d.o.o. iz Ljubljane Aleš Šaver in kot je dejal, bodo morali v Radečah kot v Sloveniji, v skladu z energetskim zakonom, ki ga je sprejela država z uvedbo evropske direktive, pripraviti nov odlok za upravljalce omrežja in izvajalca - distributerja za zemeljski plin za Radeče. Prosili smo Aleša Šaverja za nekaj pojasnil o tej temi in o možnostih, ki se s tem odpirajo. Kaj pomenijo te spremembe z vaše strani, predvsem spremembe pogodb ? Po evropski direktivi in po nacionalnem energetskem zakonu predstavljajo spremembe sproščanje trga zemeljskega plina. Ko dopuščamo konkurenco s tem posredno vplivamo na boljše storitve, nižje cene, večjo transparentnost in še boljše pogoje za odjemalce. To je zaenkrat še teorija. Čaka pa nas prehodno obdobje, kjer je vsaka sprememba polna neznank in v teh neznankah se običajno distributerji bolje znajdejo kot odjemalci. Pričakujem, da bo v naslednjih mesecih in letih liberalizacija energetskih trgov povzročala nekaj težav in tudi mogoče kakšno nezadovoljstvo odjemalcev. Dolgoročno pa bi konkurenčnost izboljšala kvaliteto in dobavo zemeljskega plina. Glede na cene energentov se nekateri odjemalci vračajo k trdim ali pa k ekološko čistim gorivom. Kako vam bo uspelo prepričati odjemalce za rabo zemeljskega plina? Cena plina je vezana na ceno surove nafte.Takih nihanj cene surove nafte kot smo jih doživeli v dveh letih, jih nismo doživeli v vsej zgodovini, kar sploh obstaja nafta. Pred tri četrt leta je bila cena blizu 75 dolarjev za sodček, nato je padla na 60 dolarjev, nakar na 50 dolarjev.Trg je zelo turbolenten in je nemogoče napovedati, kaj se bo dogajalo v naslednjih letih. Dejstvo je, da plin ne bo tako poceni, kot je bil pred petim ali šestimi leti. Ne bo pa bistveno dražji, kot je npr. danes. Imate prav, da so se ljudje hitro odločili za kurjenje z lesom, mogoče pa bi pri tem poudaril to, da je les bistveno bolj učinkovito izkoriščen z modernimi napravami, kot so kotli na sekance, kotli na pelete in t.n., ki seveda pridobivajo na končurenčnosti z rastjo cene plina. Glede na to, da zastopate več občin, me zanima, kakšna je rnožost, da bi se na tem področju občine združile in skušale najti pametno ceno in distribucijo plina? Ja, definitivno! Več kot je odjemalcev, večja kot je skupina, večja je ekonomija obsega in cene so nižje.To je dejstvo, koliko pa se bodo uspeli posamezni odjemalci, v tem primeru posamezne občine, združiti in z enim dobaviteljem podpisati pogodbo, je težko reči.V Sloveniji so slabe izkušnje tudi pri dobavi električne ener- gije, kar zadeva združevanje, je pa gotovo ena izmed nalog države, ki je dala iniciativo za odpiranje tržišča na podlagi evropskih direktiv, da občinam daje strokovne osnove pri morebitnih takšnih združevanjih, predvsem pri pogajanju za ugodnejše cene. Vam bo morda uspelo izpleniti oz iztržiti in pridobiti koristno ceno, ki bo v prid vam, predstavnikom ponudnika in vsem odjemalcem? Delam izključno v prid interesov občin oz. občinskih uprav, ki dela za dobro odjemalcev - občanov. Naš cilj je, da se v prehodnem obdobju, za katerega sem že omenil, da bo zelo negotovo, pogoji za odjemalce ne poslabšajo. Je pa res, da bodo imeli tudi distributerji velike probleme pri dobavi plina, saj bodo ob del zaslužka. Po novem bodo imeli samo koncesijo za upravljanje z omrežjem, ne bodo pa imeli več prihodka od marže pri prodaji plina oz. le ta ne bo zagotovljen, ker bo možno, da bo drug distributer pobral tisto, za kar so distributerji podpisali koncesijsko pogodbo pred 10. leti. Stvar je v tem, da ima občina nalogo, da vsem tem času poskrbi, da bodo odjemalci - občani imeli vsaj vsi enake pogoje pred odpiranjem tržišča in spremembami, ki bodo ob tem nastale. Besedilo: Rudi Špan Zaslužene počitnice za vse Ponovno smo se zelo potrudili zate. Želimo, da počitniške dni preživiš kar najlepše, zato bomo tudi letos organizirali počitniške dejavnosti v samem kraju in izven njega. Lahko se nam pridružiš: - na Debelem Rtiču, v letovišču RKS - v Taboru mladih v Dolenjskih Toplicah, last DPM Novo me- sto - v Savudriji, v domu ZPMS in - na enodnevnih dejavnostih v mesecu juliju in avgustu, ki bodo potekale ob delavnikih od 9. ure do 13. ure : ustvarjalne delavnice, športne igre, izleti v naravo, kopanje,.... Bivanja na morju in taborjenje imata vsak svoje posebnosti in prednosti, zato te vabimo, da si ogledaš našo ponudbo in se skupaj s svojimi starši odločiš za prijavo na katero izmed omenjenih aktivnosti. Ko prijavnico izpolniš jo lahko oddaš po pošti, še bolj pa bomo veseli, če se boš skupaj s starši oglasil na sedežu društva. Izpolnjeno prijavnico oddaj na DPM Trbovlje do petka, S.junija 2007 Skupaj s starši si vabljen, da se oglasiš v pisarni v času uradnih ur - vsak delavnik od 8.00 do 12.00, ob sredah tudi od 14.00 do l7.00.Tu boš dobil še več informacij. Na naslednji strani pa si natančneje oglej kje lahko letuješ, kaj nudi posamezno letovanje in tudi ugodne znižane cene, ki jih ponujamo s pomočjo naših donatorjev.Tudi letos bo možnost plačila v štirih zaporednih obrokih (I. obrok mora biti poravnan ob prijavi). Preživi počitnice v naši družbi! © mŽVEHO Prvenstvo mladih - Zveza ribiških družin Zasavje - na ribniku Zagorje Zveza ribiških družin Zasavja je 19. in 16. maja organizirala na ribniku v Zagorju prvo od treh tekmovanj Rok Knez, Klemen Ajdnik in Gašper Perdih (od leve proti desni) Tekmo so poimenovali “Prvenstvo mladih ZRDZ” in le-to se bo nadaljevalo še 26.5. v Litiji in 10.6. v Radečah. Mladi ribiči tekmujejo v dveh kategorijah, pionirji in mladinci. Prvi dan tekmovanja so se v kategoriji pionirjev takole razvrstili: I. mesto je zasedel Aljaž Jerman RD Zagorje, drugi je bil Žiga Zaletel RD Zagorje in tretji Lenart Pikelj RD Radeče, v kategoriji mladincev pa so si prva tri mesta razdelili člani RD Radeče, za mlade. Žiga Zaletel, Aljaž Jerman in Lenart Pikelj (od leve proti desni) Klemen Ajdnik, Andrej Rozman in Gašper Perdih. Tekmovanje se je v lepem in prijetnem okolju odvijalo še v nedeljo, kjer je v pionirski kategoriji zmagal Žiga Zaletel iz RD Zagorje, drugo mesto je zasedel Lenart Pikelj, tretji je bil Blaž Ernesti, oba iz RD Radeče. Pri mladincih je zmagal Klemen Ajdnik iz RD Radeče, drugo mesto je zasedel Rok Knez iz RD Zagorje, tretji pa je bil Gašper Perdih iz Radeč. Besedilo MM, slikal Marko Zaletel Filatelistični razstavi Trboveljčani so si za začetek praznovanja občinskega praznika lahko ogledovali bogate zbirke mladih in manj mladih filatelistov. V prostorih predavalnice Delavskega doma je bila med 24. in 27. majem 2007 šesta filatelistična meddruštvena razstava FIMERA 2007, hkrati s filatelistično razstavo mladih, Firamla 2007, ki ju je pripravilo Filatelistično društvo Trbovlje pod okriljem Filatelistične zveze Slovenije v sodelovanju in s pokroviteljstvom Pošte Slovenije. V uvodu je Staša Bračič, ki je tudi sama filatelistka, povedala, da znamke še danes dajo poštni pošiljki večjo estetsko vrednost in prisrčnost, kot pa vse več uporabljana elektronska pošta. Obiskovalce otvoritve razstave so pozdravili Robert Jordan, Otvoritev filatelistične razstave Zahvala trboveljskega podžupana direktorju PE Ljubljana predsednik trboveljskega društva in predsednik pripravljalnega odbora obeh razstav, Mitja Rozina, podžupan Občine Trbovlje, Evgen Zadnik, direktor Pošte Poslovne enote Ljubljana, kulturni del programa so prispevali učenci Glasbene šole Trbovlje. Ob tej priložnosti je bila izdana znamka, ki prikazuje malo starikavo bitje, škrata, ali kot mu pravimo pri nas, Perkmadeljca, o katerem krožijo po rudarskih krajih številne zgodbe. Izdani sta bili tudi dotiskani dopisnici, ki obeležujeta omenjeni razstavi. Razstave so vzpodbuda mnogim, da si izberejo takšen konjiček, filatelisti pa radi pohvalijo Pošto Slovenije, da so izdali že preko 500 znamk. Besedilo in slika : Irena Vozelj 'A' mšmjo © Aktivni vikend na Mlinsah Turistične društvo Mlinše je 11. ,11. in 13. maja 1007, z namenom popestriti dogajanje na podeželju, organiziralo AKTIVNI VIKEND, Hi združuje različne panoge. Glavni namen prireditve je bil povezati člane različnih društev v KS Mlinše Kolovrat ter k sodelovanju in udeležbi pritegniti tudi vsa ostala aktivna društva v Zagorski občini ter sosednjih občinah. Rdeča nit prireditve so bile športne aktivnosti: pohod na Zasavsko Sveto Goro, turnir v balinanju, turnir v odbojki na mivki, turnir v fun ball-u in tekmovanje v vlečenju vrvi. V petek, I I. maja, so imeli prosti trening za vse športne aktivnosti.V soboto ob 10. uri se je pričel turnir v balinanju, kjer se je pomerilo 14 tekmovalnih parov. Prav tako ob deseti uri je bil start pohoda na Zasavsko Sveto goro. Pohoda se je zaradi slabega vremena udeležilo le 9 pohodnikov. Ob 14. uri se je pričel turnir Fun cup za otroke in ženske, kasneje pa so se v zabavnem nogometu, kjer so igralci privezani na vrvi, preizkusili še člani. Na igrišču so se pomerili tudi v igranju odbojke, kjer je sodelovalo 9 ekip.Tudi v nedeljo so preizkusili v fun ball-u, tokrat so bili na vrsti moški.V fun ball-u smo videli tri otroške ekipe, šest ženskih in 17 moških ekip. Sledilo je še vlečenje vrvi, kjer so se pomerili člani sedmih ekip. Če pogledamo v celoti, se je športno udejstvovalo približno 175 udeležencev. Bolj kot odlični rezultati je bilo pomembno sodelovanje v različnih aktivnostih in spodbujanje aktivnega načina življenja. Glede na to, da je bila prireditev organizirana prvič, so z udeležbo zadovoljni in veseli, da so dosegli svoj namen, zadovoljstvo vseh udeležencev, o čemer pričajo izjave in vtisi nastopajočih. Člani turističnega društva Mlinše verjamejo, da so pustili pozitiven vtis in z novimi idejami, kako stvar izpeljati še bolje, gledajo v prihodnost. Potrudili se bodo, da zadevo ponovijo tudi prihodnje leto, oziroma da prireditev postane tradicionalna, saj se zavedajo, da je to enkratna promocija kraja, oziroma krajevne skupnosti. IRH Na kmečke igre v Turje Tradicionalne kmečke igre PGD Turje, osemnajste po vrsti, ki se bodo v soboto, 9. junija 2007, nadaljevale z gasilsko veselico, so vse bližje. Na prireditev bodo opozorili tudi na TV2 v soboto, 2. junija, ob 21.20, ko se bodo krajani Turja predstavili v turistični oddaji Poletna potepanja - bivšaTuristika. Fariči Moljk IQ pgi/flvewo 10 let Kinološkega društva Zagorje Zagorsko kinološko društvo je v drugi polovici meseca maja pripravilo vrsto prireditev s katerimi so obeležili 30 letnico ustanovitve. Tako so v torek, 22. maja 2007, v sejni sobi Gasilskega doma Zagorje organizirali javno okroglo mizo na temo URBANO OKOLJE IN PES. Predsednik Kinološkega društva Zagorje (KDZ), Alojzij Klančišar, je predstavil moderatorja okrogle mize, vsestranskega kinologa in velikega poznavalca in ljubitelja psov Jožeta Vidica. Obiskovalcem pa so z zanimivimi podatki postregli še Anton Apih, predstavnik policije, Ivan Drnovšek redarska služba Zagorje in Matjaž Pokorn direktor veterinarske postaje ZASVET. Društvo, ki je bilo ustanovljeno pred 30 leti, beleži veliko uspehov. Uspešni so na raznih razstavah, tekmovanjih v agilit/ju in reševanju ponesrečencev. Zadnje čase so njihovi vodniki in psi pogosto na obiskih v vrtcih ter po šolah in v domovih ostarelih. Kot je dejal Alojzij Klančišar, je pes bitje, ki pomaga človeku živeti bolje in dlje.Ta plemenita žival je primerna družba za premagovanje depresivnosti, ki se vse pogosteje pojavlja med ljudmi. Socializiran pes je tudi dobra družba otrokom. Jože Vidic je dejal, da imamo v Sloveniji premalo pasemskih psov in preveč mešancev. Pa ni problem v živalih, temveč v ljudeh, ki pasemskega psa kupijo za lepe denarce in ga potem temu primerno tudi cenijo, po drugi strani pa dobijo mešančka zastonj in ga obravnavajo kot stvar brez vrednosti. Slovenci smo po eni strani do psov in njihovih lastnikov skrajno nestrpni, po drugi strani pa tolerantni do nevzgojenih psov in ljudi. Kakor koli seštevamo pozitivne in negativne faktorje, je rezultat seštevka vedno pozitiven, v korist dobrih lastnosti psa. Če se želimo izogniti neljubim posamičnim dogodkom v srečanjih med psom in človekom, je potrebno upoštevati dejstvo, da pes v javnosti brez lastnika nima kaj iskati. Lastniki se morajo zavedati, da so v vsakem pogledu odgovorni za vzgojo, obnašanje in ravnanje svoje živali. Tudi policist Anton Apih je nadaljeval v slogu Jožeta Vidica. Med drugim je dejal, da se policija ukvarja z lastniki psov in ne s samimi psi. Statistika govori, da je letos primerov, ko gre za ugrize ljudi s strani psov, za porast tega dejanja.V celem letu 2006 je bilo primerov ugrizov v občini Zagorje ob Savi I I .V letu 2007 pa beležijo že do meseca maja 8 ugrizov. »V celem Zasavju je takšnih primerov iz leta v leto manj«, je pripomnil direktor veterinarske postaje ZASVET, Matjaž Pokorn. Je pa opozoril, da ljudje vzgajamo pse in ne obratno. Psa pojmujemo kot lastnino in vse prepogosto poskušamo psa zasužnjiti, pri tem pa pozabljamo, da ima vsak pes svoj značaj. Kljub temu, da je večina psov zdravih, morajo biti lastniki pozorni tudi na nekatere bolezni, ki se pojavljajo predvsem pri psih, ki jim lastniki ne nudijo zadostne nege in vsesplošne pozornosti. Predvsem je za človeka nevarna pasja trakulja, ki se lahko iz psa prenese tudi na človeka. Kljub temu, da se pri psih ne pojavlja pogosto, pri ljudeh pa so znani še bolj redki primeri, je potrebno opozoriti, da je bolezen mogoče povsem preprečiti tako, da delujemo preventivno in damo svojemu ljubljenčku vsake dva meseca eno tableto antihelmintika. »Redarska služba ima v Zagorju probleme z ugotavljanjem lastnikov psov, ki se sami potikajo zlasti na območju Evroparka«, je v imenu redarske službe Zagorje opozoril Ivan Drnovšek, ki ima tudi sam psa in pozna zadevo tako s pasjega kot s človeškega vidika. Od srede, 23. 5. 2007 do nedelje, 27. 5 2007, so na društvu pripravili »Dneve odprtih vrat«.Vsak dan so namenili drugi temi. Sredo so rezervirali za otroke iz vrtcev in osnovnih šol in psom . Otroci so imeli učno uro, ki so jo na društvu poimenovali »Brez strahu pred psom«, sledil je agillyti in prikaz reševanja ponesrečenca. Četrtek je bil dan posvečen druženju s psi.V petek drugi del »Otrok in pes«.V soboto so javnosti ponudili prikaz delovanja reševalnih psov, prikaz opreme vodnikov psov, nudenje prve pomoči ponesrečencu, premagovanje ovir in poslušnost psov.V nedeljo, v jutranjih urah, je bila glavna prireditev ob 30 letnici Kinološkega društva Zagorje ob Savi, na kateri je potekal prikaz tekmovanja v agilytiju, prikaz športne kinologije in izbor najbolj simpatičnega psa v Zagorju. Po 13,00 uri pa je sledil še prikaz dela policijskih psov, uradno razvitje prapora, kulturni program, podelitev priznanj in podelitve naziva častni član društva. Naziv častnega člana je prejel tudi predsednik države Janez Drnovšek, ki je ob pomoči Matjaža Švagana in predsednika KDZ Alojzija Klančišarja zasadil lipo kot simbol sožitja med človekom in psom. Besedilo in slike: M.A.Š. d guftvaw @1 Mladi zasavski gasilci navdušene tekmovali V soboto 16. maja je bilo v podružnični osnovni šoli v Podkumu regijsko tekmovanje društva Mladi gasilec. Tričlanske osnovnošolske ekipe v mlajši in starejši kategoriji so imele pred seboj teoretične in praktične naloge.Teoretični del sta predstavljala pisni test iz gasilske preventive in preizkus znanja prve pomoči. V praktičnem delu je bilo treba pokazati izurjenost v vaji z ved rovko, nudenju prve pomoči in dopolnjevanju sestavljanke. Razlika je bila samo v eni disciplini. Tekmovalci v mlajši skupini so metali vrv v krog, starejši pa so vezali vozle. Pogled na množico tekmovalk in tekmovalcev. Ekipa OŠ Ivana Cankarja Trbovlje 2 (skupaj z mentorico), najboljša v starejši kategoriji. Med 12 mlajšimi ekipami je zmagala zasedba OŠ Toneta Okro-garja II pred OŠ Toneta Okrogarja I in OŠ Ivana Skvarče - podružnico Podkum II.V konkurenci 9 starejših trojk se je najbolje odrezala OŠ Ivana Cankarja Trbovlje II pred OŠ Ivana Skvarče Zagorje in OŠ narodnega heroja Rajka Hrastnik I. Prvo- in drugouvrščena ekipa iz vsake kategorije se je uvrstila na jesensko državno tekmovanje. V mlajši kategoriji je zmagala zasedba OŠ Toneta Okrogarja 2 (v ozadju njena mentorja). Poveljnik zagorske GZ Janez Groboljšek je nadebudneže spodbudil k zavzetemu dopolnjevanju gasilskega znanja. Letošnje regijsko tekmovanje je organizirala mladinska komisija Gasilske zveze (GZ) Zagorje v sodelovanju s podružnično osnovno šolo Podkum in Prostovoljnim gasilskim društvom Padež. Prihodnje leto bo regijsko tekmovanje društva Mladi gasilec v Trbovljah. Besedilo in slike: Boštjan Grošelj Intervju: Dolores Kržišnik, vojakinja po poklicu Svoj poklic moraš imeti rad Slovenska vojska (SV), ki je I S. maja praznovala svoj 16. rojstni dan, ima svoje začetke v pretekli in polpretekli zgodovini. Leta 1990 je bila ustanovljena Manevrska struktura narodne zaščite, leta 1991 pa so začeli usposabljati prve slovenske nabornike. Slovenska vojska je za svoj dan določila I S. maj, ko so v takratnih učnih centrih T9 na Igu pri Ljubljani in v Pekrah pri Mariboru sprejeli prvo generacijo slovenskih vojaških obveznikov. Marsikaj se je zadnja leta v SV spremenilo. To ni več vojska nabornikov, temveč vojska profesionalcev. Za vojaško uniformo med pretežno moško večino pa se vse pogosteje odločijo tudi ženske. Tudi v Zasavju je nekaj žensk, ki so si za svoj poklic izbrale delo vojaka. Med strumne vojakinje se je pred leti podala Trbovelj-čanka Dolores Kržišnik. Kakšna je vaša osnovna izobrazba in kako ste zašli med vojake? »Končala sem srednjo šolo. Po poklicu sem geodetski tehnik. V vojsko nisem zašla slučajno. Že od nekdaj sem si želela biti vojakinja. Možnost zaposlovanja žensk v SV je zame pomenilo uresničevanje dolgoletnih želja.« In kako se je začela kariera vojakinje? »Začelo se je z oddano vlogo na predstavništvu ministrstva za obrambo v Trbovljah. Po ugodno rešeni vlogi so me poslali na usposabljanje v Vipavo. To je trajalo 13 tednov. Slo je za osnovno usposabljanje, ki se je nadaljevalo s specializacijo za bolničarko in je potekalo v Ljubljani. Po uspešnem zaključnem usposabljanju so me poslali v Celje kjer sem pristala v 10. bataljonu, v Poveljniško logistični četi zdravstvenega voda.« Po dveh letih službovanja v SV ste si nabrali že lepo število izkušenj in še več vtisov. Kakšni so vaši pogledi na vojaški poklic sedaj, ko ste že trdno zasidrani v vojaških vrstah? »To je zahteven poklic. Zame osebno pa to ni zgolj poklic, je način življenja. Predvsem je to zanimiva služba v kateri ni nikoli dolgčas.Vedno se dogaja kaj zanimivega. Je pa res, da so poklici, ki se jim lahko večina s časom prilagodi. Poklic vojaka pa zahteva človeka, ki to delo opravljajo z veseljem. Gre za predanost domovini ne samo poklicu. Bolj, ko je poklic zahteven, bolj celovito osebnost zahteva.« Morda bo za današnje čase moje vprašanje izzvenelo nekoliko starokopitno, pa vendar, kako se ženska znajde na nekem tipično moškem področju kot je to vojska? »Odvisno za kakšen tip ženske gre. Konec koncev tudi vsi moški niso ravno rojeni vojaki. Meni ni težko opravljati ta poklic. Moška družba me ne moti, nasprotno, ugaja mi. Sodelovanje s kolegi vojaki mi je v veselje. Če sem iskrena, moram priznati, da je sodelovanje s fanti za žensko lažje kot s sorodnim spolom. Med ženskami je pogosto prisotna zavist. Moški kažejo več razumevanja. V enoti držimo skupaj in veliko podpore sem deležna s strani kolegov. Pa ne da bi kdo kaj namesto mene postoril. Ko gre za delovne dolžnosti, smo si enaki. Ranjenca moram reševati v danih okoliščinah sama in ga tudi oskrbeti ne glede na to, da sem ženska in so moški fizično močnejši, moram biti sposobna oskrbeti ranjenca, ki tehta več od mene.« Kaj pa podcenjevanje s strani moških, porogljivi posmeh, pripombe glede ženskosti. Je to prisotno in moteče? »Podcenjevanja nisem nikoli občutila ali ga bila deležna. So pa prisotne tipično moške šale, ki jih doživljam vsak dan.Tudi kakšnih namigovanj si ne manjka.Vendar ženska, ki tretjino dneva preživi med fanti, mora biti pripravljena tudi na to. Mene ne moti tipično moški besednjak. Moje delo pač poteka med moškimi, ki so v večini. Temu primerno se je potrebno prilagoditi. Hec je pač hec in tako na hec odgovoriš s hecom. Če bi vse jemala resno, bi se iz vojašnice preselila v inkubatorje pa res, da kakšnih posebnih vulgarnosti, vsaj v moji prisotnosti, ni. Tako kot vsi spodobni fantje, tudi vojaki vedo kje je meja.« Kako je v Celju kjer službujete? Kakšen je vaš delovni dan? Ste že bili v tujini, na misiji? »Službovanje lahko opišem z eno besedo, super. Želim si, da bom ostala tukaj. Na misiji v tujini še nisem bila. Zdravstveni vod, oziroma bolničarke in bolničarji, smo ponavadi pridodani k posameznim enotam, pa še to zgolj po eden.Tako traja nekaj časa, da prideš na vrsto. Moj delovni dan se začne z jutranjo telesno vadbo, ki traja od 7.30 do 9.30 ure. Sledijo minute za osebno higijeno. Ob 9,00 uri je postroj in dvig zastave. Nadaljevanje delavnika je odvisno od enote, ki ji pripadaš. Zdravstveni vod, kamor sodim, nadaljuje delovni dan z usposabljanjem, ki traja do 10.30 ure. Sledi kratek odmor do malice. Ta se konča do I 1.30 uri. Po 12 uri ponavadi mi usposabljamo druge, ali gremo na Ig ali na urgenco v Celje, kjer pridobivamo delovne izkušnje. Tako se usposabljamo na lutkah in na živih primerih. Sledi analiza dela in ugotavljanje pravilnosti in napak pri opravljanju nalog. Ob 15.30 se posvetimo pospravljanju opreme sanitetnega vozila valuk. Opremo iz vozila znosimo v svoje učilnice. Sledi še redarstvo in zadnjih 15 minut, ko nam nadrejeni povedo kaj novega se dogaja. Takšen približno je delovni dan vojakinje in vojaka.« 15. maj je praznik SV. Poznate zgodovino nastanka naše vojske? »Vem, da je nastala iz takratne teritorialne obrambe, kot posledica dogodkov, ki so vodili k razpadu takratne »juge« in nastanku samostojne države Slovenije.« Ste poročeni. Kako pa z možem usklajujeta življenje? »Na delo se vozim v Celje in potem, ko končam dnevne delovne obveznosti se vrnem domov. Delavnik vojaka poteka od 7.30 do 15.30 ure od ponedeljka do petka, seveda, če ni kakšnih posebnih nalog, straža, intervencije i.p.d. Imam srečo, da je mož kot podčastnik tudi zaposlen v SV, na poveljstvu sil. Imam razumevanje in podporo s strani moža. Službeno se ne srečujeva, doma pa se vidiva vsak dan. Zakonsko življenje poteka normalno kot v drugih družinah.« Je služba vojaka v SV edina, ki ste jo do sedaj opravljali? »Preden sem se priključila slovenskim vojakinjam in vojakom, sem bila pet let zaposlena kot geodetski tehnik.Takrat je mož delal še za naborniško vojsko. Tako je bil mož več odsoten kot jaz in stvari so bil drugačne kot sedaj. Zdi se mi, da je najino življenje po mojem vstopu v SV, vsaj glede prostega časa, bolj usklajeno kot prej. Medsebojna potrpežljivost in razumevanje morata biti med zakoncema vedno prisotna.Tako se da premagati vse življenjske ovire. Gre pač za kompromise. Malo obojestranskega popuščanja je nujnost za dolgotrajnost zakonske zveze. Je pa res, da je služba v vojski specifična in v marsičem drugačna od drugih, civilnih služb.« Pred službovanjem v SV ste opravljali delo v svojem osnovnem poklicu. Če vas prav razumem, delo vojakinje za vas ni bil izhod v sili. »Ne. Pravzaprav imam na prejšnje delo zelo lepe spomine.Veliko sem bila na terenu in dan se je razlikoval od dneva. Za delo v vojski sem se odločilo, ker me je zanimalo in privlačilo. Za marsikoga pa je delo v vojski izhod v sili, še posebej v Zasavju, kjer delovnih mest primanjkuje. Delo v vojski zagotavlja nek finančni vir za življenje, plačila so redna. Pri meni ni bilo tako. Že od nekdaj sem si želela postati vojakinja.« Če že govoriva o plačah in socialni varnosti, kakšne pa so plače v SV? » Izhodiščna plača vojaka s peto stopnjo izobrazbe, je cca 550 evrov neto. Prišteti je potrebno še dodatke. Predvideva se dvig izhodiščne plače, ki naj bi po novem znašala okrog 600 evrov. Povrnjeni so potni stroški in prehrana med delom. Za opravljanje straže in intervencij sledijo dodatki. Zaslužim okrog 850 evrov mesečno. Glede na to, da sama služba ni pretirano naporna, menim, da plača ni slaba. Kdor misli, da bo z delom v vojski obogatel, se moti. Gre za plačo, ki človeku zagotavlja normalno življenje. Če primerjam plače, ki sem jih prejemala v prejšnjih dveh službah v civilu, ugotavljam, da je bila plača v prvi službi skoraj popolnoma enaka sedanji, pri drugem delodajalcu pa sem imela nekoliko večjo plačo, ki pa ni bila redna. Višina plače pa je vedno odvisna tudi od apetitov posameznika. Za začetek je za mladega človeka, ki živi pri starših dovolj, da začne razmišljati o bodočnosti in samostojnem življenju. Nekateri za svoje delo dobivajo več kot mi, jih je pa veliko, ki morajo delati za manj kot vojaki. Tako pač je. Seveda si tudi jaz želim čim večjo plačo pa sem tudi s to, ki jo dobivam zadovoljna. Predvsem pa, sslužbo, ki jo opravljaš, moraš imeti rad.« Besedilo in slike: MAS. w 10 koiar.kci Z občutki in doživetji na tako drugačen »delovni« dan želijo seznaniti vrstnike in starše, zato so napisali poročile o dogajanjih tega košarkarskega dneva, ko so se srečali s »ta pravim« košarkarjem iz oči v oči... »Polni pričakovanj smo ga pričakali na šolskem igrišču. Na začetku smo ga izprašali o njegovih osebnih podatkih. Nato pa smo se z zanimanjem ogledali nekaj njegovih atraktivnih potez, ki so nas pustila odprtih ust. Sissoko Kabine Po predstavitvi smo se tudi mi prelevili v prave košarkarje. Brez ogrevanja seveda ne gre. Po končanem ogrevanju smo se razdelili v skupine. Sissoko nam je predstavil nekaj vaj, mi pa smo jih skušali čim bolj pravilno in seveda tudi hitro ponoviti za njim. Nestrpno smo čakali začetek treninga. Nestrpno smo čakali začetek treninga. Dekleta so bila vsekakor uspešna Brez tekme vsekakor ne gre. Razdelili smo se v dve skupini: dekleta s Sissokom in fantje z učiteljico. Igra s polno navijači je potekala zelo razburljivo. Takšne borbenosti, požrtvovalnosti in srčne igre se ne bi branili tudi profesionalni igralci. Za konec še skupinska slika. Irma Rogatič,3.a Napisala: Katja Medija, prof. Slike: arhiv Katja Medija 0 zepomžA 5. glasbene plesni festival Rdeči revirji - prva liga Dejstvo, da je postal hrastniški župan Miran Jerič egiptovski kralj, lahko pripišemo uličnemu gledališču, ki se je odvijalo na ploščadi delavskega doma v Hrastniku na sredo, 23. maja 2007. S to predstavo se je namreč začel 5. Festival Rdeči revirji, ki ga omogočata Ministrstvo za kulturo in Občina Hrastnik v sodelovanju z Zavodom Vitkar, KRC Hrastnik, Zavod Bunker in Gledališče Glej. Egipčanski kralj Miran Zmedenec iz opere Aida v izvedbi igralca Tomaža Lapajneta se je namreč odločil, da bo opero »postavil« tudi na hrastniška tla. Ker se mu soigralci niso priključili, je animiral kar občinstvo - tako je hočeš nočeš moral prevzeti vlogo kralja župan Jerič, nastopili so številni sužnji, ki so prenašali težke kamne pa seveda Aida, animiral je gledalko, ki je prelivala vodo v kozarcu in tako predstavljala Nil... Sledil je nastop kitarskega orkestra iz Radeč, ki ga vodi Iztok Grahek in očaral obiskovalce v dvorani s spletom popularnih brazilskih in španskih melodij do filmske glasbe iz Titanika in Elvisa Presleyja.Vadijo šele slabo leto pa imajo za seboj že številne uspešne nastope. Iztok s kitaristi iz Radeč V rudniškem rovu Pod odrom Prvi dan festivala sta zaključila Boris Benko, vokal in Primož Hladnik, klavir, ki pod imenom Silence delujeta že od leta 1994 in žanjeta od vsega začetka priznanje tudi v tujini. Melodično subtilna, dramatično silovita, nadvse poetična... Kot vemo, sta tudi producenta in soavtorja zadnjega albuma Volk skupine Laibach. Silence Pred vsako predstavo so se lahko obiskovalci festivala za nekaj minut spustili pod oder D D, kjer je bila scenska in zvočna instalacija rudniškega rova. S čelado, seveda. »Zvoke sva posnela s tonskim mojstrom pred dobrim tednom,» je povedal Branko Potočan, umetniški direktor festivala. Ne more zatajiti, da je tudi sam preživel leto dni v rovih med rudarji. In tudi ne želi. Glasbeno plesne predstave, obogatene z gledališkimi predstavami, razstavami, recitacijami in izmenjavo knjig, so se vrstile vse do nedelje, ko je po plesni predstavi Branka Potočana zaključila festival popularna skupina Bossa de novo. »Bilo je preko trideset kulturnih prireditev in vsakdo je lahko prišel na svoj račun,» je ob koncu dejal župan Miran Jerič. Ali če povzamemo komentar obiskovalca iz Zagorja že ob prvem dnevu: «Prva liga!« ZEPomŽA/tfLERtm @ Sužnja Alenka Branko Potočan — umetniški vodja festivala Rdeči Revirji Slike in besedilo: Fanči Moljk Čeprav je Antonie Živkovi« zrasel v Trbovljah, čeprav je Zasavje zaznamovalo njegovo likovno govorico, čeprav je v petnajstih letih ukvarjanja s fotografijo dozorel v prepoznavnega avtorja s samosvojim slogom, v Zasavju redko gostuje. Čeprav je imel 20 samostojnih razstav in sodeloval na preko 40 skupinskih razstavah v vseh najpomembnejših slovenskih razstaviščih ter referenčnih galerijah v tujini, je v Zasavju pred tem gostoval le dvakrat. Pred tremi leti s ciklusom Prostori tišine v galeriji Delavskega doma v Trbovljah, leta 2000 pa s ciklusom Črna dolina v Zasavskem muzeju v Trbovljah. Antonio Živkovič Maja in junija bo Antonio skoraj več v Zagorju kot na Škofljici, kjer zdaj domuje.Tako je bila 17. maja vVašhavi, nekdanji kopalnici zagorskih rudarjev, kjer je zdaj nastanjen PonDoKvvan klub iz Zagorja, otvoritev razstave njegovih zadnjih ciklusovVrata in Zadnja izmena.V ciklusuVrata je zabeležil 77 vhodnih portalov rudniških rovov iz vse Slovenije - polovica je zasavskih - Zadnja izmena pa so slike rudarskega podzemlje onkraj vrat. ...in športna dvorana je postala galerija Odprtje razstave je bilo povsem knapovsko. Takšne namreč niso le Antonijeve fotografije in Vašhava, za to je poskrbel tudi rudarski pevski zbor Loški glas, pa ljudski pesnik Maks Marinčič, pa Vlado Poredoš, ki se je prelevil v Andreja Drejčnika ... in še bi lahko naštevali, vse tja do funšterca, ki tudi sodi zraven. In je, seveda, bil. Razstava v Vašhavi bo odprta do 15. junija, zamudniki pa si jo lahko ogledate od ponedeljka do četrtka med šesto in osmo of\mm zvečer. Od I. junija dalje pa se bo sto metrov naprej, v RR centru, stari Varnosti, Antonio predstavil še na eni razstavi.V tamkajšnji galeriji Mat kultra bo namreč ves junij na ogled izbor fotografij iz obdobja 2003-2006. Galerija je dostopna v času, ko je odprt RR center, torej vsak dan do četrte popoldanske ure, ob sredah pa še uro dlje. Zadnja izmena in Vrata Vrsta Vrat za Zadnjo izmeno Ker je knapovska otvoritev veljala obema razstavama, bo namesto druge otvoritve fotografska delavnica, na katero se še vedno lahko prijavite na Mat kultri (03-56-60-500 ali info-@matkultra.si). Antonio se bo sobotno dopoldne 2. junija z radovedneži sprehodil mimo rudniških objektov, razpravljal z njimi o fotografiji in industriji, ocenjeval in predlagal ... Naj na koncu razkrijemo še misterij, zakaj tako visoka fotografska koncentracija v Zagorju. Kriva sta Ustanova za širjenje kulture Mat kultra in Klub borilnih veščin PonDoKwan Zagorje, ki ob skrbi za zdravo preživljanje mladeniškega prostega časa skrbi tudi za njihova duhovna obzorja.V Mat kultri so se namreč že lani dogovorili za Antonijevo razstavo, ker ga v Zasavju preprosto že dolgi ni bilo. Samo Bašelj iz PonDoKwana se je na aprilski otvoritvi taiste razstave v Cankarjevem domu kar na hitro dogovoril za gostovanje v Zagorju. In potem so avtor in organizatorja le še združili svoje moči. Tudi z obiskovalci, ki si jih na obeh lokacijah v prihodnjih dneh in tednih želijo čim več. Loški glas, ki je na otvoritvi razstave zapel nekaj rudarskih pesmi. Pred začetkom prireditve fotografiranje pred Aleksandrovim rovom, ki se nahaja zadaj zaVašhavo, v kateri je potekala prireditev.(foto RR.) Kamor svetloba ne seže... Ob otvoritvi obeh razstav je izšla tudi zloženka, v kateri je Roman Rozina takole označil avtorja: Antonia Živkoviča so okužili pri dveh letih, ko so ga vrnili Trbovljam in Zasavju, kjer je njegov stari oče kopal premog. In je šel, Alojz Možina mu je bilo ime, potem še malo pogledat za hrib, kar so rudarji vedno na veliko počeli. Ker se je zmeraj zdelo, da je za hribom manj sivo, manj prašno, da tam čez, že nekje, manj boli, da vino lepše steče in so nageljni bolj rdeči. Pa verjetno ni bilo nič od tega res, ker so se tudi za tistimi hribi kmalu zazrli - že nekam. Vedno se je dalo pogledati še kam. In še kam oditi. Antonia niso okužili samo s premogovim prahom in žveplovim dioksidom, vzeli so mu tudi barve in ga treščili v prostor, kjer je na eni strani črna in na drugi bela, vmes pa majhno polje sivega, kot so majhne knapovske grede. Nekomu, ki je ta svet videl le od daleč ali po njem stopal po prstih, da se čevljev preveč ne prime, to lepo ni moglo prebosti kože, ni se mu moglo skozi zenico zariti v možgane. Tisti pa, ki so jih ožarile petletke z ogromnimi betonskimi kockami, mnogo-tonskimi stiskalnicami, napihnjenimi kotli, visokimi dimniki in delavskimi avtobusi, pa so zaznamovani za vedno. Tudi zdaj, ko so zasavske industrijske palače in kasarne bolj ali manj le še lupine in rja, jih žene od ene do druge. Precej jih je, za celo kolonijo, ki iščejo ali, kot bi rekel Uroš Zupan, skušajo videti čas, ki se je preselil v spomin, pa ga je zdaj moč doseči le še v sanjah ali skozi umetnost Naj pišejo kritiki o reliktih nekoč mogočnega, o pohabljeni krajini, naplavinah minulega, industrijski arheologiji, naj trdijo, da sta otožnost in nostalgija način, kako Antonio vidi. Ampak to je premalo: sam mi je povedal, da se je, če je bilo treba, do vhodnih portalov rudarskih rovov prebijal tudi s sekiro in srpom. Za en pogled na okrušen beton in zarjavele rešetke? Ne, ne, tako se človek prebija le vase. Besedilo: RR, slike: Samo Bašelj in R. R. I.regijske tekmovanje otroških in mladinskih pevskih zborov osrednje Slovenije v Zagorju 16. maja je v Kulturnem centru Delavski dom Zagorje zapelo osem otroških in sedem mladinskih pevskih zborov iz Zasavja, Brezovice, Kranja, Logatca, Kočevja in Velikih Lašč. Zlato priznanje, ki omogoča direktno uvrstitev na državno tekmovanje so dobili: OPZ Češmin POŠ Čemšenik - OŠ Ivana Skvarče Zagone z Ireno Hudi *OPZ OŠ Trbovlje, zborovodkinja Katarina Marolt: *OPZ Češmin, POŠ Čemšenik, OŠ Ivana Skvarče Zagorje, zborovodkinja Irena Hudi; *OPZ OŠ Šmartno pri Litiji, zborovodkinja Selma Gradišek; OPZ OŠ Trbovlje s Katarino Marolt *OPZ OŠ Brezovica pri Ljubljani, zborovodkinja Sonja Sojer; *MeMPZ Gimnazije Litija, zborovodkinja Helena Fojkar ( zlato s pohvalo); *Dekliški pevski zbor Gimnazije Kranj, zborovodja Primož Kerštanj; *Dekliški pevski zbor Deorina Kočevje, zborovodkinja Sabina Devjak; *MPZ Primoža Trubarja,Velike Lašče, zborovodkinja Majda Ko-košinek. Besedilo in sliki: St.R. Naš svet glasbe V četrtek, 24. maja 2007, je Glasbena šola Trbovlje pripravila zaključni glasbeni koncert v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje. V prvem delu koncerta so se predstavili violinist Edin O kič, na kljunasto flavto sta igrali Saša Mi- lanovič in Staša Doležalek, klavir Aljaž Bastič, trobento Andrej Anžel, klarinet Urška Kočar, zaplesali so Nina Rus, Nik Kraj-šek, Mercedes Nemec in KlavdijaVrhovnik. V zadnjem delu so nastopili harmonikarski, godalni in pihalni orkester. Obiskovalci so z bučnim aplavzom dokazali, da so enotnega mnenja, da Glasbena šola uspešno dela in pomaga svojim učencem, da je njihov trud ob učenju in vajah poplačan na nastopih. Besedilo: Irena Vozelj, slika: MoniK Siddharta - 16. junija 07, v hrastniški športni dvorani »Obljubo, ki smo jo dali ob nastali situaciji na Dolu, bomo izpolnili 16. junija 2006, ob 20. uri na Logu, v hrastniški športni dvorani,« je povedal Marko Funkl, predsednik Šohta.Tako bodo zvesti oboževalci Siddharte prišli na svoj račun in pozabili na razočaranje, ki so ga doživeli v maju, ko so na Dolu zaradi tehničnih težav koncert odpovedali.Vstopnina za člane Šohta boji evrov, za vse ostale pa 10 evrov. BesedJkčPčVia Moljk fe Karate Nevi selektor slovenske reprezentance Bogdan Simerl Izvršilni odbor Karate zveze Slovenije je v soboto, 19. maja 100/, na seji na Vrhniki z veliko večino sprejel sklep, da bo v naslednjem ciklusu Predsednik trenerske komisije Karate zveze Slovenije, Bogdan SIMERL. Na razpis so se prijavili trije kandidati. Med predstavljenimi programi so se člani izvršilnega odbora soglasno odločili za SIMERLOVEGA. Bogdan Simerl - predsednik trenerske komisije Karate zveze Slovenije Bogdan SIMERL je v karateju prisoten že od leta 1975, najprej kot znanja željni fant in kasneje kot tekmovalec matičnega, trboveljskega kluba. Leta 1978 se je vpisal na Fakulteto za šport in od takrat naprej je bila njegova misel in večino ciljev v športu usmerjenih v trenersko delo. Bogdan SIMERL je trenutno Predsednik in glavni trener v trboveljskem klubu. Karate klub Trbovlje sodi v Sloveniji zagotovo med najboljše na tekmovalnem in organizacijskem področju. Trboveljski karateisti so ves čas samostojne Slovenije aktivni v trenerskem delu in reprezentančnih nastopih. Borut MARKOSEK je bil predsednik trenerske komisije KZS kar celo desetletje, njihov tekmovalec, žal že pokojni Dalibor FILIPIČ, pa je osvojil na Mladinskem evropskem prvenstvu v Celju leta 2000 srebrno medaljo v športnih borbah, ki je bila takrat najžlahtnejša slovenska medalja z mladinskih evropskih prvenstev. Razlogov za prijavo na razpis je imel Bogdan Simerl več kot dovolj. Prvenstveno mu ni vseeno za nadaljnjo usodo slovenskega karateja, ni mu vseeno za nadaljnjo usodo trboveljskih tekmovalcev, ki bodo v prihodnje presegli okvire klubskega nivoja in se uvrstili v državne selekcije in predvsem jim želi omogočiti boljši položaj, kot ga trenutno imajo člani reprezentance. V času enega meseca bo predstavil svojo popolno trenersko ekipo in okvirne plane. Pomembnejši cilji v letu 2007 so Evropsko prvenstvo regij junija v Novem Sadu ter 5. Svetovno prvenstvo za kadete in mladince oktobra v Turčiji. Podrobne kratkoročne plane do konca koledarskega leta 2007, za leto 2008 in dolgoročni plan za obdobje 2008 do 2011 bodo po navedenih smernicah izdelali trenerji posameznih selekcij. Besedilo: Miha KOVAČIČ Trboveljčani še povečali vodstvo po 1. državni pokalni tekmi V nedelje, 10. maja 1007, je v Športni dvorani v Kobaridu v organizaciji Karate zveze Slovenije in Karate kluba Posočje, kot tehničnega organizatorja, potekala 1. tekma za »POKAL SLOVENIJE 1007«, za vse kategorije, od najmlajših do članov. Na tekmi je sodelovalo 45 klubov s 430 tekmovalci, ki so opravili 537 nastopov. stopi.Tako, kot na prvi pokalni tekmi, je tudi tokrat prvo trboveljsko medaljo osvojil komaj sedemletni Tadej KOLANDER. Kljub temu, da se je tekmovanje odvijalo na šestih boriščih in so večino časa trboveljski tekmovalci nastopali na skoraj vseh ringih istočasno, je vse potekalo po njihovih načrtih in pričakovanjih. Medalje so se vrstile.Trenerja Jernej in Bogdan SIMERL sta skrbno in tekoče vodila evidenco o njih, tako v svoji ekipi kot v ekipah najtesnejših zasledovalcev. Za največje presenečenje v svojih vrstah so poskrbeli v kategoriji kat pri mlajših kadetih je tokrat na najvišji stopnici stal Absolutni zmagovalci druge državne pokalne tekme v Kobaridu so trboveljski karateisti. Z osvojenimi osemindvajsetimi medaljami in 23 I točkami v skupni razvrstitvi, so močno povečali vodstvo pred zasledovalci. Karate zveza Slovenija je sprejela odločitev, da bodo v letošnjem letu izvedli samo tri državne pokalne tekme, na katerih bodo nastopili v vseh starostnih kategorijah. V trboveljskem klubu so se odločili, da na tekmovanje pošljejo 40 tekmovalcev. Ob prihodu v športno dvorano so najmlajši takoj začeli z na- »Qgr ©' Zmagovalna trojka v Kobaridu Aljaž VESENJAK, ki je v finalu premagal Žigo ROZINO, ta pa v polfinalu Timija UMEKA. Drugo bronasto medaljo je za las zgrešil Almin SALKIČ. Posebna pohvala gre vaditeljem: Mak- su ŠMIDHOFERJU, Kristijanu OSTOJIČU, Niku ŽLAKU, Roku LOPANU,Jerneju HUDOMALJU, Nini POŠEBAL, Nastji BEVC, Aidi PARIČ, Katji SIMERL, Dunji ANDREŠEK, Mariji PLOHL in Martinu FORTEJU, ki so ves čas skrbeli za mlajše klubske prijatelje. Pozno popoldan pa je večina njih oblekla kimone in se brezkompromisno spopadla s svojimi nasprotniki, ki so večinoma prispeli na tekmovanje spočiti in v popoldanskih urah. Z uspešnimi nastopi so prispevali k skupni beri še svoj delež točk, ki je Trboveljčanom prinesel veliko prednost pred zasledovalci. Vrstni red točkovanja bo tako ostal do zadnje pokalne tekme, ki bo I 3. oktobra letos, nespremenjen. Po dolgem času prihaja v Trbovlje zelo dober prijatelj trboveljskih karateistov, Livius BUNDA, ki je sedaj trener tekmovalcev v katah v srbski reprezentanci. Njegovi varovanci so, v ekipnih sestavah, na ravnokar končanem članskem evropskem prvenstvu v Bratislavi osvojili bronasto medaljo. Med 25. in 27. majem bodo lahko najboljši klubski kataši trenirali pod njegovim vodstvom. S svojim znanjem in izkušnjami želi pomagati trboveljskemu klubu doseči še višjo raven znanja. Sodelovanje naj bi postalo stalno. Besedilo in slika: Bogdan Simerl Osmi mednarodni turnir ZASAVJE CUP 100Z na Dolu V Zasavju je bila sobota* 16. maja 1007, rokometno obarvana. V organizaciji RK Dol TKI Hrastnik je potekal namreč osmi mednarodni turnir v mini rokometu na petih lokacijah - na Dolu, v Hrastniku, Zagorju, Laškem in Radečah s sloganom ROKOMETNA ŽOGA JE NAŠA DROGA. Predstavile so se ekipe dečkov in deklic letnika 96 in 97. Pogled na tribuno »Na turnirju je tokrat nastopilo I I I ekip iz 50 klubov in osnovnih šol iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in BiH in odigrali so kar 219 tekem,« se je na sprejemu za goste, ki ga je pripravil župan Miran Jerič, pohvalil Marko Planinc, predsednik organizacijskega odbora. Da pa je vse potekalo brezhibno, gre zahvala 26 sodnikom in 150 članom RK, ki so sodelovali pri organizaciji. Samo avtobuse in druga vozila so na primer usmerjali trije redarji. Vsi udeleženci, skupaj jih je bilo okrog 1200, so ne glede na rezultat prejeli medalje, najboljši igralci prve peterke dečkov in deklic posameznih letnikov pa posebna darila sponzorjev. 40 nagrad pa se je skrivalo kot presenečenje v balončkih. Zapisnikarska miza TV sprejemnik so tokrat izžrebali člani RK San šport Čakovec iz Hrvaške. Glavni pokrovitelj turnirja je bilo podjetje Lafarge cement Trbovlje, za zabavo pa je poskrbela skupina Turbo An-gels, čarovnik, klovn, risarji tatoojev,... Le toplozračni balon je sameval zapečaten, ker ga zaradi vetra niso usposobili. Med gosti so se mladi še posebej razveselili članic državne ženske rokometne reprezentance, od katerih so dobili seveda tudi avtograme. Medalje in priznanja so podeljevali generalni sekre- tar Rokometne zveze Slovenije Leopold Kalin,župan Hrastnika Miran Jerič, župan Laškega Franc Zdolšek, župan Radeč Matjaž Han, predstavnik glavnega pokrovitelja turnirja Dušan Skalički, trener reprezentance Slovenije Robert Beguš, njegov pomočnik Primož Pori ter slovenske državne reprezentantke Vesna Puš.Anja Argenti, Manuela Hrnjič.Tina Sotler in Neli Irman. Končni rezultati -2007 Dečki - letnik 96 1. mesto: RK Cimos Koper 2. mesto: RK Matulji, Hrvaška 3. mesto: RŠ Ptuj 4. mesto: RK San Sport Čakovec, Hrvaška Dečki - letnik 97 1. mesto: RŠ Ptuj 2. mesto: RK Bribir, Hrvaška 3. mesto: RK Krim Ljubljana 4. mesto: RK Šmartno Deklice - letnik 96 1. mesto: RK San šport Čakovec 2. mesto: RKVita center Naklo 3. mesto: RŠ Ptuj 4. mesto: RK Murvica Crikvenica, Hrvaška Deklice - letnik 97 1. mesto: RK Velenje 2. mesto: RK San šport Čakovec, Hrvaška 3. mesto: RŠ Koper 4. mesto: RK Burja Škofije Pozdrav Tekma Članice državne reprezentance Slike in tekst: Fanči Moljk Pomladne testiranje hitre hoje Ekipa Zdravstvenega dema Hrastnik je spet organizirala test hitre hoje. V torek, 8. maja 2007, se ga je udeležilo 50 krajanov, kar deset več kot v jesenskem merjenju, 23. oktobra lani. je povedala Razgibavanje zdravnica Manca Zupan, ki je vodila zdravstveno ekipo. »Razveseljivo je tudi to, da so dva kilometra hitre hoje po stadionu uspešno prehodili nekateri posamezniki, ki lani tega niso zmogli. Letos sta bila samo dva takšna, ki sta odstopila...,« je še dodala. Drugih težav ni bilo. Z listkom, kjer je zapis pritiska, ki ga izmerijo na začetku, je treba prehoditi pet krogov, kar nadzoruješ s kroglicami, ki ti jih po vsakem krogu stisnejo v roke. Na koncu zapišejo še druge rezultate: srčni utrip, hitrost hoje na kilometer, potrošnjo energije, fitnes indeks, oceno telesne teže in še kaj. S tem individualnim poročilom, ki ga izdela računalnik, greš k zdravnici, ki stanje posameznikov še malo pokomentira in doda kakšno priporočilo za nadaljnjo vadbo. Prihodnje merjenje bo spet v jesenskem času. Slike in besedilo : Fanči Moljk SDTRIMCEK www.sd-trimeek.tk MEDOBČINSKE LIGE MALEGA NOGOMETA ZAGORJE )) MRTEV TEK » najboljših nogometnih ekip Počasi se izteka tudi spomladanski del Medobčinske lige malega nogometa Zagorje sezone 2006/07, saj je bilo odigranih že osemnajst krogov, tako da malonogometne ekipe čakajo še zadnji štirje (za nekatere - odločilni) krogi. Vodilne ekipe po posameznih ligah so suvereno in zanesljivo v vodstvu, tako se v prvi ligi ekipa KMN Juventus uspešno približuje ponovitvi in ubranitvi lanskoletnega naslova najboljšega v ligi, saj 6 točk prednosti pred zasledovalci pomeni prednost, katero bodo zasledovalci težko nadoknadili. Sledita ekipi Potepuhi/Mane bar in Škoti/EVJ-Bar 7, ki imata na drugem in tretjem mestu enako števila točk, kar pomeni, da je lahko vsaka naslednja tekma odločilna za mesto na končni lestvici. Najboljšim trem sledita še ekipi ŠD Mlinše in ŠD Čolnišče/lntegral, ki iz ozadja upata na kiks vodilnih na lestvici. V drugi ligi je ekipa KMN XXL I iz kroga v krog bližje svojemu cilju - uvrstitvi med najboljše. Ekipi Antimon/Bar 91 in Trgovina Čop bosta po vsej verjetnosti odločili, kdo bo drugi potnik med najboljše, saj ekipi ločujeta le 2 točki. Zadnji štirje krogi pa bodo odločili, kdo bo prejel pokal za četrto mesto, za katere se poteguje kar 5 ekip, trenutno pa najboljše kaže ekipi ŠD Mlinše II in KMN L’muhy/ETV. V tretji ligi je po točkah najboljša ekipa Ni-Da-Ni ŠD Ravenska vas, ki naj ne bi imela težav z uvrstitvijo v višjo ligo, saj ima pred zasledovalci varnih 5 točk prednosti. Za drugo mesto, ki še vodi naprej, pa sta se v zadnjem odigranem krogu, na derbiju pomerili ekipi Balkan Expres in Medija. Zmago je slavila ekipa Balkan Expres, kar lahko pomeni tudi že odločilno prednost za končno uvrstitev, čeprav je potrebno povedati, da ekipi loči le točka.Tudi ekipi ŠD Zlatorogi in Buldožer, na četrtem in petem mestu, lahko še upata, vendar je vse pogojeno s kiksi vodilnih.ekip. Uvrstitev v višjo ligo si je priigrala in zagotovila tudi ekipa Zasavje United, ki v letošnji sezoni ni imela resnejšega tekmeca v četrti ma-lonogometni ligi. Zanimiv in odprt pa postaja boj za drugo mesto, ki prav tako še vodi ligo višje, saj ekipo Okrepčevalnice Gasilček na drugem in ekipo DJP Zagorje na tretjem mestu, loči le sama I točka. Predvsem je v spomladanskem delu sezone presenetila ekipa Okrepčevalnice Gasilček, saj je nanizala serijo zmag in si s tem na stežaj odprla vrata uvrstitve v višjo ligo, čeprav na svojo priložnost tudi še čaka trenutno četrto uvrščena ekipa, ekipa ŠD Mlinše lil. Prav tako sijev peti ligi ekipa Bona J že pred nekaj krogi zagotovila, da bo naslednje tekmovalno sezona igrala ligo višje.Tudi drugo mesto na lestvici, naj bi bilo pred zadnjimi štirimi krogi, oddano ekipi Jame, saj ima le ta 5 točk prednosti zasledovalci, ekipo Young Boys II, ki zaseda tretje mesto. Vendar je potrebno poudariti, da brez možnosti napredovanja na končni lestvici, nista tudi ekipi KMN XXL II in Topničarji. Časopis Zasavc bo tudi letos ob koncu sezone Medobčinske lige malega nogometa Zagorje podelil » Zlat prstan », ki ga bo prejel najučinkovitejši strelec vseh lig. Po 18. odigranih krogih nam pogled na lestvico pokaže, da je trenutno najučinkovitejši strelec: STARC GAŠPER (Škoti/EVJ - Bar 7 VRSTNI RED ZA ZASAVČEV “ ZLAT PRSTAN “ PO 18. ODIGRANIH KROGIH SEZONE — 2006/07: (opomba: zadetek v prvi ligi je vreden I točko; v drugi 0,80 točke; v tretji: 0,65 točke; v četrti: 0,55 točke; v peti: 0,45 točke) 1. STARC G. (Skoti/EVJ- Bar 7 -prva liga) 23,0 točk (23 zadetkov) 2. RIBIC N. (KMN XXL 1 - druga 1'ga) 22,4 točk (28 zadetkov) 3. VODENIK 1. (Trgovina Cop -druga liga) 20,0 točk (25 zadetkov) 4. VINCEKA. (SD Prapreče 1 - prva liga) 16,0 točk (16 zadetkov) 5. KOVAČEVIČ B (Jama - peta liga) 15,8 točk (35 zadetkov) Pripravil: Gregor Guček Čestitamo* Urška! Plesalci in plesalke plesne šole Urška ii Zagorja so nas zopet razveselili z odličnimi rezultati. 19. in 10. maja je namreč v Radovljici potekalo državno prvenstvo v Show plesih, kjer so bili odlični. Tekmovali so v različnih plesnih kategorijah in osvojili kar nekaj naslovov državnih prvakov.V kategoriji disco dance mladinke je Eva Šever-kar osvojila prvo mesto,Tia Pavšek je bila tretja, Sara Kovač dvanajsta in Ana Mikolič osemnajsta.V kategoriji disco dance pari mladinci sta tekmovalaTia Pavšek in Uroš Bilbia in osvojila osmo mesto. Maja Raz-boršek in Kristina Drnovšek sta se pomerili v kategoriji hip hop pari mladinci in zasedli deseto mesto.V svojih kategorijah pa so bili odlični tudi pionirji, ki nadaljujejo serijo zavidanja vrednih rezultatov še iz pretekle sezone.V kategoriji disco dance solo pionirji je Urban Tratnik zasedel prvo mesto, Luka Medvešek drugo, pri solo pionirkah je Nina Jerman osvojila drugo mesto, Lara Turšič pa tretje. Urban Tratnik in Eva Kotnik sta postala državna prvaka med pari pionirji, prav tako pa so postali državni prvaki male formacije pionirji in velike formacije, prav tako pionirji. Plesalkam in plesalcem iskreno čestitamo in jim želimo odličnih rezultatov tudi v bodoče. Seveda pa gre veliko zaslug tudi njihovim trenerkam Katarini Maček in Tanji Lovšin, ki že nekaj let skrbita, da se tudi v Zasavju veliko pleše. Njihove dosežke si boste lahko ogledali 23.junija v Delavskem domu v Zagorju, kjer pripravljajo zaključek plesne sezone. Besedilo:Aljoša Barlič, slike:Alenka Tratnik 10 ŠPORT_____________ Primož Roglič, mladi skakalec iz Šemnika, Kisovec Maja meseca prevladuje zanimanje za pretežno letne športe, mi pa smo obiskali mladega skakalca na smučeh, Primoža Rogliča iz Šemnika v Kisovcu. Maj spomnimo, da je danes skoraj 18 letni Primož še kot pionir in kasneje mladinec vseskozi dosegal vrhunske rezultate v svojih kategorijah, kar je nakazovalo njegov talent in zavzetost za skoke. Po letošnjem nesrečnem padcu v Planici na zaključku svetovnega pokala se je že zelo dobro pobral, tako da že dvajsetega aprila redno trenira in zadnji vikend je tudi že skakal. Omeniti velja, da so za tekme v naslednji sezoni Primoža Rogliča poleg Roka Urbanca, Jurija Tepeša, Jerneja Damjana, Roberta Kranjca, Primoža Pikla in Petra Zonte uvrstili v slovensko »A« ekipo, kar je veliko priznanje in seveda odgovornost, pred katero pa Primož Roglič ni nikoli bežal. Kisovec 2005 - Primož Roglič na prvem mestu Prve korake na smučeh je naredil pri treh letih doma okrog hiše. S sosedi so delali manjše skakalnice in se tam preizkušali, potem pa je kar hitro prešel na zaresno v Kisovškem skakalnem centru. Pod budnimi očmi strokovnjakov SK Zagorje - sekcije za skoke je vidno napredoval in na tekmah dosegal odlična mesta. Del teh nagrad hrani Primož na policah v svoji sobi, kjer mu vsak od pokalov in diplom ter plaket odgrne spomine na skoke in dogodke. Pravi, da so večinoma vsi prijetni. Od neprijetnih pa se mu je najbolj odtisnil v spomin dogodek, ko so na poti na Finsko letalski prevozniki za par dni izgubili smuči. Ekipna zmaga Osnovno šolo je obiskoval v Kisovcu in O.S. Toneta Okro-garja v Zagorju. Pravi, da ga kljub statusu športnika niti sošolci niti učitelji nikoli niso drugače obravnavali in so ga lepo sprejemali. Podobno je tudi na ekonomski gimnaziji v Kranju, ki jo sedaj obiskuje in živi v internatu. Dan mu zapolni dopoldan šola, popoldan pa treningi. Nekaj časa mu ostane še za šolske obveznosti in nekaj malega za druženje s prijatelji. Do konca šolskega leta ima še nekaj učenjaških dolgov, ki bi jih kljub vse bolj intenzivnim treningom vsekakor rad poravnal. Sami treningi so različno sestavljeni, odvisno v kateri fazi so. Do sedaj so imeli suhe treninge, treninge za vzdržljivost, pravkar pa so začeli s pripravami tudi na skakalnici, saj je poletni Grand Prix pred vrati. Primož si ga želi pošteno oddelati in pričakuje, da bo dosegel tudi kak dober rezultat. Za strokovno plat skrbi trener MajažTriplat. Sicer pa pravi, da rad skače v Planici,Trbižu, Kranju... V začetku pripravljalne sezone pa še vedno rad skoči v Kisovcu, kamor ga vežejo posebni občutki. Prav gotovo ima ene lepših spominov na celinski pokal vVVest-byju, kjer je 10. in I I. februarja letos zmagal, v Iron Mountainu pa dosegel svoj rekord, to je 145,5 metrov. Besedilo MM, Slike iz domačega arhiva in MM Srečanje gasilskih veteranov Zasavske regije Že tretje leto Komisija za veterane pri Regijskem svetu zasavske regije organizira srečanje veteranov GZ Hrastnik,Trbovlje in Zagorje ob Savi. 26. maja 2007 je to organizacijo imela komisija za veterane ki jo vodijo predsedniki komisij GZ in to Ljubo Vutkovič, Darko Majcen in Ivan Gračner. Srečanje je imelo tudi tekmovalni del in sicer v balinanju in podiranju kegljev z gasilsko cevjo. Srečanja ki je bilo v Športno rekreativnem centru AMD Trbovlje se je udeležilo preko 150 veterank in veteranov, pozdravil pa jih je podžupan občine Trbovlje g. Mitja Rozina. Po prijetno preživelem in zadovoljnem dnevu so si naši najstarejši tovariši zaželeli in obljubili da se naslednje leto dobijo na srečanju v Zagorju ob Savi. Srečko Kerin Zbijanje kegljev (plastenk) z gasilsko cevjo Športni gasilci Maj bograč Gasilska zveza Trbovlje je tudi letos organizirala že tradicionalno meddruštveno srečanje in športno tekmovanje za vsa gasilska društva v GZ Trbovlje v balinanju in malem nogometu. Srečanja se je udeležilo skupna 22 ekip, rezultati pa so naslednji : MALI NOGOMET-člani 1. mesto : PIGD RudnikTrbovlje 2. mesto : PGD Dobovec 3. mesto : PGD Trbovlje mesto I. ekipa BALINANJE-članice 1. mesto : PIGD Termoelektrarna Trbovlje 2. mesto : PGD Dobovec 3. mesto : PGD Trbovlje mesto I. ekipa BALINANJE-člani 1. mesto : PGD Dobovec 2. mesto : PIGD Lafarge Cementarna Trbovlje 3. mesto : PGD Klek BALINANJE - starejši gasilci 1. mesto : PGD Trbovlje mesto 2. mesto : PIGD Lafarge Cementarna Trbovlje 3. mesto : PIGD Termoelektrarna Trbovlje Tekmovanje pa je bilo namenjeno predvsem druženju gasilcev, njihovih družinskih članov in prijateljev.. Priznanja in pokale je podelil predsednik GZ Trbovlje Pavel Nemet Srečko Kerin Zadišalo je po Prekmurju - tako so se predstavili Prekmurci v Ljubljani, z njimi pa tudi zasavski Prekmurec Vlado Poredoš. Pa še najboljši bograč so skuhali! (MM) Pogledat jih je prišel tudi Vlado Kreslin - pa ne slučajno! (/MM) © mmziio REŠUJTE KRIŽANKE IN UGANKE 3K IN OSVOJITE GLAVNO NAGRADO 1000 € Rešujte! SUDOKU 6 7 8 4 7 6 8 7 9 4 6 1 1 4 5 3 1 4 2 6 7 8 3 9 KAKURO NURIKABE 31. veliki traven 2007 Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 9. junija 2007 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. I 1/2007. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slašči-čarna-Trgovina-Bar,Vransko: lx bon v vrednosti 20,86 EUR, lx bon za 12,52 EUR in lx za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke 10/2007 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: 1. Bizjak Majda, Golovec 40, 1420 Trbovlje - bon za 20,86 eur 2. Marija Lajkovič, Opekarna 20a, 1420 Trbovlje - bon za 12-,52 eur 3.Slavka Bostič, Betetova 6, Brežice - bon 8,35 eur BRGLEZ ROMAN s.g. PEKARNA- SLAŠČIČARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO Trgovina jaka v zagorju Vas vedno razvaja z ugodnimi cenami Tokrat samo za vas Posebna ponudba Francoski rogljič-croissant 1 kom Samo 0,42 € 100,64 sit Posebna ponudba samo v trgovini jaka Od 31.05. do 13.06.2007 Vabljeni Trgovina Jaka C.9. avgusta 107, Zagorje Tel: 035660280 Ali se prepoznate? Mnogo navdušenih športnikov je bilo na kupu in mi smo našli prav vas med njimi. Ali ste se prepoznali? Pokličite GSM 041 410 734 in trije boni za po dve pici in dve kokakoli bodo vaši, ker se v dveh prejšnjih številkah obkroženi srečniki niso prepoznali - ampak, poklicati morate do petka, 8. junija letos! PIZZEMfl ČEBEIICn YRAÖCYIÖ fllolej Valvazorjeva % IZlflKE, Tel.: 03/56 74 137 JUHA Z BELUŠI Beluši so vse bolj prisotni v naši kuhinji, so pa zdravi in jih strokovnjaki za prehrano toplo priporočajo. Potrebujemo: • 2 šalotki, • konzervo zelenih belušev (ali 50 dag svežih), • 30 dag garnel (kozice - morski sadež) • 3 žlice kisle smetane, • 3 žlice suhega belega vina, • maslo in začimbe Šalotko sesekljamo in jo na žlici masla steklasto popečemo. Dodamo narezane beluše ( če so sveži, ostrgamo in odlomimo trdi del) in tri četrt litra vode ter jušno kocko. Kuhamo četrt ure, nato zmiksamo s paličnim mešalnikom. Solimo, popopramo, dodamo smetano in na maslu popečemo garnele (pred tem jih rešimo oklepa, popečemo minuto ali dve) in jih skupaj z juho kuhamo še deset minut in dodamo vino. Dober tek! Ko pesem spregovori Drage bralke, cenjeni bralci! Sreča je izmuzljiva, pravijo dvomljivci. Nekateri jo iščejo v ljubezni, drugi v denarju, za marsikoga je sreča, da je zdrav in v družini vlada razumevanje. Ne glede na naše pojmovanje pa drži kot pribito, da je vsakdo svoje sreče kovač. Predvsem od nas samih je odvisno, ali smo srečni. Sreča je stvar odločitve, ker je pot življenja posuta tako s cvetjem kot trnjem. Odločiti se moramo, ali bomo tarnali nad trnjem ali se veselili cvetja. Ni lahko odvrniti pozornosti od motečega dogajanja, vendar je od tega odvisna naša svoboda. Želim vam, da zaslišite glas svojega svobodnega bistva. Izberite hvaležnost namesto sebičnosti in zaživite novo življenje. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) GOSPA SREČA NA POROČNI DAN Rahlo prek neba se pelje tanka žica pajčolana, v oči nam strah zaseje, pod njim spaka nasmejana. Vsakič znova lice sije, vsakič znova ihti vdana, vsakič znova brez zadrege gleda izpod pajčolana. Vsak bi rad, da tam ostane, kamorkoli pride dama, le kako naj vsem ustreže, ko pa je le ena sama?! Vesna Berk KAMEN Predolgo v strugi je ležal, med njo razpet in med obrežje, srce je reki daroval, zato mu z dnem je vsakim težje, saj prazen v njej se preobrača, od brega k bregu kotali; pobral bi rad ga in pobožal, a zanj pretrde so dlani. Franci Lakovič TAM NA VASI Ob večerih tam na vasi na kitaro je igral, strune nežno so zvenele, jih pobožati je znal. Vedela sem, da le zame pesem nežna ta zveni, da namenjena je meni, govorile so oči. Tista znana melodija še vedno v srcu mi zveni, pa če tudi je od takrat že minilo mnogo dni. Ta pesem me je pogubila, ta pesem mi vzela je krila, ta pesem mi strla srce, zdaj drugi njegove strune zvene. Francka Šmid USTVARJALCI PROZE, RUBRIKA LIST ČAKA NA VAŠE PRISPEVKE! Odprti smo za vaše dragocene stvaritve, ki bodo obogatile bralce! Pošljite jih na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. VALOVI Nagajivi, razigrani, kot mali otroci so, plapolajo kot zastave, radi z vetrom plešejo. Lica njihova so modra, žareča v soncu kot kristal, sonce vsak dan jih ogreva, boža lica jim cel dan. Ko pa luč življenja ugasne, spremenijo se v temo, brez pozdrava razgubijo tja v večno se temo. Nataša Razberger HREPENENJE Bitje srca tišine ne da, večna beda možgane razjeda, oči so zaprte, roke drhte, čakajo tebe in tvoje srce, rabijo dušo in tvoje telo, skupno dramo in pravljico. Ina Brečko “Iskati srečo v tem življenju, to je pravi uporniški duh.” (Henrik Ibsen) Aleksij Perednik: DAN MLADOSTI “Živel, maršal Tito!” To je ena izmed parol, ki je v času nekdanje Jugoslavije držala pokonci mit o velikem voditelju, očetu naroda, odrešeniku bratskih narodov in narodnosti od Triglava do grške meje. Sanje so se razblinile v 90. letih, ko je skupna država pričela razpadati. Mit o Titu ni zdržal prelomnega obdobja po njegovi smrti. Kljub temu živi v srcih mnogih lep spomin na ta čas. Bil je čas štafete in dneva mladosti, ki je doživel svoj vrhunec na vsakoletni večerni slovesnosti 25. maja v Beogradu. Dosmrtni predsednik je iz rok mlade izbranke ali izbranca prejel štafeto mladosti, zaščitni znak “voljene omladine”. Tito je bil bister politik. Zavedal se je, da je treba mlade vzgajati v duhu pripadnosti idejam, v katere je verjel skupaj s somišljeniki. Tako je začel že z otroki. Današnji najstniki niso več doživeli včlanitve v pionirsko organizacijo, ki je njihovim predhodnikom ostala še kako v spominu. Rdeče rutice in modre kape so zaljšale nedolžne vratove in glavice. Pred koncem osnovne šole je sledila nova čast - pristop k mladinski organizaciji. Članstvo v Zvezi socialistične mladine je bilo za marsikoga odskočna deska za članstvo v Zvezi komunistov. Bilo je valilnica novih moči za nadaljevanje politike samoupravnega socializma. Z dnevom mladosti je nerazdružljivo povezana pesem: “Druže Tito, mi ti se ku-nemo, da sa tvoga puta ne skrenemo...” Bila je himna titoističnim idejam zveste mladine.Tako se je kazalo na prvi pogled. Če pogledamo globlje, pa je pomenila nekritično stapljanje z režimskimi usmeritvami. Režim je namreč prikazovala idealistično. Ustvarjala je sliko, da je jugoslovanski družbeno-politični sistem raj za vse, ki so željni svobode in pravičnosti. Zdelo se je, da je vse v njem lepo urejeno. Kakšna zmota! Res je, da se je social- ni položaj delavcev in drugih malih ljudi izboljšal, toda intelektualci, ki so opozarjali na stranpoti vladajoče garniture, so bili potisnjeni v kot. Veljalo je železno pravilo:“Delaj in kimaj!” Posledice se čutijo še danes. Strah zase in svoje najbližje se je zarinil v vsako celico kostnega mozga. Vse, kar bi utegnilo vznemiriti oblast, se je odrivalo kot smrtni greh. Seveda pri večini. Obstajale so tudi svetle izjeme, ki so ne glede na zastraševanje in pogosto izgubo službe glasno opozarjale na stvari, ki so klicale po izboljšanju. Toda dokler je sistem kolikor toliko zadovoljivo deloval, so bile takšne sitnobe podobne dvornim norčkom ali don Kihotu. Mlini na veter so bili premočni, vendar so se ustavili, ko je zmanjkalo vetra. Ideja socialističnih nebes se je sesula, toda njena dediščina je ostala. Strah pred izražanjem mnenja v javnosti se je prenesel na nove generacije. To se še vedno kaže v vsakdanjem življenju. K sreči je sedanja generacija otrok glede tega bolj sproščena, zato upanje za boljšo kakovost sobivanja ostaja. Ozreti bi se morali v to, kar je dobro in koristno za prihodnost, namesto da se utapljamo v tarnanju nad težavami sedanjosti. Slednje so pogosto namišljene, saj so v veliki meri posledica človeške malenkostnosti. Preko medijev že nekaj časa spremljamo dvoboj na daljavo med slovenskim predsednikom in premierjem, nekdanjima Titovima pionirčkoma in mladincema. Oba imata velik ego, čeprav preobraženi dr. Drnovšek oznanja, da naj bi se ga znebil. Dejstva govorijo drugače. Potrjuje se pravilo, da sta za prepir potrebna dva. Državljani še čakamo na trenutek, da bo eden izmed njiju spoznal, kaj hoče povedati moder rek: “Pametni odneha.” Morda bo prišlo do premikov, ko bosta spoznala, da vztrajanje na okopih škodi ne le njima osebno, ampak tudi “sinovom in hčeram matere Slovenije”. Če hoče Slovenija res postati zgled svetu, morajo najprej tako delovati njeni državljani, začenši z vodilnimi politiki, gospodarstveniki, intelektualci in kulturniki. Slednji bi se morali zavedati, da so predvsem v službi slehernika. Brez ljudi ne bi imeli položajev, ki jih zasedajo. Če se bodo izkazali vredne denarja davkoplačevalcev in potrošnikov, jih bodo spoštovali in jim sledili tudi navadni državljani. Vzgaja se z zgledom, ki temelji na odgovornosti do sebe in soljudi. Dejanja štejejo, vznesene besede pa samo takrat, ko gredo z roko v roki z dejanji! © mo/omsniA KINO DELAVSKI DOM TRBOVLJE Petek 1.6. ob 18.00 OHCET BO...IN PIKA! rom. kom. ob 20.00 POPOLNI TUJEC sobota 2.6. ob 18.00 OHCET BO...IN PIKA! ob 20.00 ŠTEVILKA 23 - triler nedelja 3.6. ob 18.00 POPOLNI TUJEC ob 20.00 ŽIVLJENJEV ROŽNATEM ponedeljek ■ 4.6. ob 18.00 ŠTEVILKA 23 ob 20.00 ŽIVLJENJEV ROŽNATEM torek 1 5.6. ob 18.00 ŠTEVILKA 23 ob 20.00 OHCET BO...IN PIKA! sreda i 6.6. ob 18.00 ŠTEVILKA 23 četrtek 7.6. ob 18.00 SONČNA SVETLOBA sobota 1 9.6. ob 18.00 SMO ŽE KONČALI? kom. ob 20.00 SONČNA SVETLOBA nedelja 10.6. ob 18.00 SMO ŽE KONČALI? ob 20.00 SONČNA SVETLOBA ponedeljek 1 1.6. ob 18.00 SMO ŽE KONČALI? torek 12.6. ob 18.00 ZADNJI ŠKOTSKI KRALJ drama ob 20.15 ŽIVLJENJE DRUGIH drama sreda 13.6. ob 18.00 ŽIVLJENJE DRUGIH ob 20.30 ZADNJI ŠKOTSKI KRALJ četrtek 14.6. ob 18.00 ZADNJI ŠKOTSKI KRALJ ob 20.00 PIRATI S KARIBOV: Na robu sveta- avantur.kom. KINO DELAVSKI DOM HRASTNIK Petek 1.6. ob 20.15 PISMA Z IWO JIME am.vojna drama sobota 2.6. ob 18.00 NORBIT am.kom. ob 20.00 PISMA Z IWO JIME nedelja i 3.6. ob 18.00 NORBIT ob 20.00 PISMA Z IWO JIME sreda ( 5.6. ob 20.00 MORILCA OSAMLJENIH SRC am.triler četrtek 7.6. ob 20.00 MORILCA OSAMLJENIH SRC petek i 3.6. ob 20.15 300-am.zg.akc.spekt. sobota 9.6. ob 18.00 300 ob 20.00 MORILCA OSAMLJENIH SRC nedelja 10.6. ob 18.00 MORILCA OSAMLJENIH SRC ob 20.00 300 sreda 13.6. ob 20.00 ZASTAVE NAŠIH OČETOV am.vojna drama četrtek 14.6. ob 20.00 ZASTAVE NAŠIH OČETOV KINO DOL PRI HRASTNIKU Petek 1.6. ob 18.00 NORBIT am.kom petek 8.6. ob 18.00 MORILCA OSAMLJENIH SRC KINO DELAVSKI DOM ZAGORJE Petek 1.6. ob 20.00 DIVJAKA am.akc.kom. Sobota 2.6. ob 20.00 DIVJAKA Nedelja 3.6. ob 20.00 ZASTAVE NAŠIH OČETOV am.vojna drama Ponedeljek 4.6. ob 20.00 ZASTAVE NAŠIH OČETOV Torek 5.6. ob 20.00 Film teater: SKRIVNO ŽIVLJENJE BESED Špan. drama Sobota 9.6. ob 20.00 POPOLNI TUJEC am.erot.triler Nedelja 10.6. ob 20.00 DOBRI PASTIR am,drama Ponedeljek 11.6. ob 20.00 DOBRI PASTIR Torek 12.6. ob 20.00 Film teater: URO: POD KRINKO norveški triler KINO IZLAKE Nedelja 3.6. ob 19.15 DIVJAKA am.akc.kom. Nedelja 10.6 ob 19.15. STRELEC am,akc.triler Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti sobota, 2. junija 07 ob 11.00 url prireja 2. DRŽAVNO SREČANJE BIG BANDOV IN PLESNIH ORKESTROV - ZAGORJE OB SAVI 2007- na ploščadi pred muzejem v Zagorju. Vstopnine ni! Delavski dom Zagorje Petek 8. junij ob 19.30 - gledališki abonma in izven - muzikal KABARET - SLG Celje Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik Četrtek, 31. maja 07 ob 18.00 - ustvarjalna delavnica - rože iz papirja - s članicami Sekcije ročnih del Hrastnik Občina Trbovlje in: Športno društvo AMD Trbovlje 31.5.ob 15.00 Turnir ženskih ekip v rekreacijskem balinanju - športno rekreacijski center AMD Trbovlje na Neži Glasbena šola Trbovlje 31.5. ob 18.00 Pozdrav našemu mestu - promenadni koncert stopnišče pred Delavskim domom, v primeru slabega vremena v avli Delavskega doma OŠ Tončke Čeč Trbovlje 31.5.ob 18.30 Otvoritev razstave likovnih izdelkov učencev OŠ Tončke Čeč galerija Delavskega doma Trbovlje 31.5. ob 19.00 Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku s podelitvijo prvojunijskih nagrad in naziva častnega občana - gledališka dvorana Delavskega doma Trbovlje 1.6. ob 10.00 Odprtje prizidka Zasavskega muzeja Trbovlje pri muzeju 1.6. ob 12.00 Odprtje tovarne Plobird na Neži 1.6. ob 20.00 Koncert skupine Red five point star Mestni park Zavod za šport Trbovlje 1.6. ob 13.00 Odprtje sezone na letnem kopališču, ob lepem vremenu. Simbolična vstopnina 1 evro. -Letno kopališče Trbovlje Športno društvo AMD Trbovlje 1.6. ob 15.00 Turnir ženskih ekip v rekreacijskem balinanju športno rekreacijski center AMD Trbovlje na Neži Debatni klub Logos 1.6. ob 19.00 Javna debata na temo Prihodnost Trbovelj je v terciarnem sektorju/storitvah Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje Mladinsko gledališče Trbovlje 1.6. ob 18.00 Gledališka predstava Matej Bor: Kolesa teme (vstop prostjDom svobode Športno društvo AMD Trbovlje 2.6. od 8.30., ob 18.00 zaključek Mednarodni turnir moških ekip v športnem balinanju ekip iz Pule, Rabca, Paga, Raba in Zasavja športno rekreacijski center AMD Trbovlje na Neži Magnet, društvo ljubiteljev starodobnih vozil Zasavja Trbovlje 2.6. ob 9.00 Dirka starodobnikov za državno prvenstvo KATARINA 2007 - Bivičev memoriaž regionalna cesta na Katarino Teniški klub Trbovlje 2.6. ob 9.00 Teniški turnir dvojic ob počastitvi občinskega praznika Občine Trbovlje igrišča Teniškega kluba Trbovlje Balinarsko društvo Trbovlje 2.6. ob 9 .00 Tradicionalni turnir v balinanju balinišče Partizana Mountainbike klub Trbovlje 2.6. od 15h-17h uradni trening Tekma v spustu z gorskimi kolesi za slovenski pokal Sv. Planina KD Plesne skupine mažoret Trbovlje 2.6. ob 17.00 -13. državna revija mažoretnih skupin Slovenije nogometno igrišče Rudar Ribiška družina Trbovlje 3.6. ob 7.00 - 13.00 Ribiška tekma v lovu rib s plovcem na trasi reke Save pričetek pri ribogojnici Trbovlje in odhod na traso reke Save Mountainbike klub Trbovlje 3.6. ob 9h trening, ob 11 h polfinale, ob 14h finale Tekma v spustu z gorskimi kolesi za slovenski pokal Sv. Planina Kolesarsko društvo Partizan Trbovlje 3.6. ob 10.00 -17. kolesarski vzpon na Kum od železniške postaje do Kuma 3.6. ob 10.30 - Radio Kum Trbovlje, KS Center, KS Fric Keršič, OŠ Tončke Čeč kulturno-družabna prireditev “Danes za jutri” pri OŠ Tončke Čeč 2. DRŽAVNO SREČANJE BIG BANDOV IN PLESNIH ORKESTROV-ZAGORJE OB SAVI 2007, v soboto, 2. junija 2007, od 15h do 19h, v gledališki dvorani Kulturnega centra Delavski dom Zagorju ob Savi. mali oglas i Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! Prodam Prodam nevzidana nova vhodna vrata; svetla mera 90x200 cm. Cena: 200 € Info na: 041 439-41 I ali 041 656 - 354 Prodam vežni omari; širina 150 cm, višina 240 cm - garderobna omara + omara za čevlje - garderobna omara z obešalnikom in ogledalom + omara za čevlje Cena: 70 € Info na: 041 439 - 41 I ali 041 656 - 354 Za potrebe novega bazenskega kompleksa v Rimskih Toplicah zaposlimo več novih sodelavcev in sicer: natakarje kuharje reševalce iz vode prodajalce kart čistilke Delo nudimo tu dijakom in študentom v času poletne sezone. Prosimo, da nam pošljete pismene vloge z osebnimi podatki in kratkim opisom delovnih izkušenj na naslov: AGM Nemec d.o.o., Sedraž 3, 3270 Laško ali pokličete 041 322 889 ali 03 56 48 841 NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): r \ V J PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ŠENTLAMBERT bo v soboto 7. julija organiziralo 16. tradicionalno gasilsko tekmovanje mladinskih, članskih in veteranskih ekip za Memorial Jožeta Vrtačnika. Svoje sposobnosti pri vaji s hidrantom in raznoterostih bodo preizkušale od 16. ure dalje na gasilsko-športnem poligonu v Šentlambertu. Svoje ekipe prijavite do 27. 06. 2007 pisno na naslov društva (Šentlambert 9, 1410 Zagorje ob Savi), prijave pa sprejemata tudi: poveljnik Marjan OCEPEK (041-353-545) in predsednik Janez GROBOLJŠEK (041-631-315). Prisrčno vabljeni, saj je takšno tekmovanje hkrati prijetno srečanje gasilcev! Opaž, suh smrekov- debelina I 3, 16, 20 mm in brune 21 mm ter karnise, stružene-Ugodno! Izdelovanje lesenih predmetov. Možna dostava! Tel.: 03 57 25 547 GSM: 03 I 8I4 637 Maček Marjan s.p., Vransko I I 3, 3305 Vransko © meiKAHo Predstavljamo vam: MIJO FILAČ g, Dijaki Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje se udeležujejo mnogih mednarodnih projektov, pa vendar je izmenjava dijakov z Gimnazijo Scheinfeld tista, ki ima najdaljšo tradicijo - letos je potekala že štirinajsta po vrsti. Najlepši razgled v Trbovljah je z Mijinega balkona! A, katera Mija ima tak razgled? Pa, saj jo poznate, Mijo Filač, rojeno Grabner! Le kdo je ne bi - največjega lokal patriota, bivšo učiteljico, ravnateljico (takrat upraviteljico), akterko v vseh družabnih in kulturnih dogajanjih v Zasavju. Kar težko jo je ujeti.Ved-no živahna, bistrega pogleda in misli, sodeluje, se druži, piše in živi aktivno in zavidanja vredno življenje. Lahko bi rekli, da je Marija - Mija Grabner, pristna Trboveljčanka, že zelo zgodaj začutila naklonjenost do pedagoškega dela.V šoli je izredno nadarjeno recitirala, le pisanje ji po mnenju njene učiteljice ni šlo od rok, čeprav se je zelo trudila in bi ji celo oče priskočil na pomoč, žal neuspešno. Po nasvetu sošolke je začela brati in brala je toliko, da je dobila priznanje za največje število prebranih knjig. Takrat se na ljubljansko učiteljišče ni vpisovalo vsako leto, a sprejemni izpiti so trajali po ves teden. Pa je Mija v Celju končala najprej prvi letnik srednje trgovske šole. In prav takrat so zagrmeli vojaški bobni. Pove podatek, ki ga verjetno pozna le malo ljudi, da so tudi v Celju bile leta 1941 aprilske demonstracije (Bolje rat nego pakt). Na čelu kolone demonstrantov je bil Trboveljčan, doma z Barbare, Špiler, ki je nosil zastavo. Med vojno je Mija je uspela dobiti službo, kar pa ni bila ovira, da se ne bi pridružila partizanskim simpatizerjem. Mladi so takrat delovali v trojkah in se med seboj niso poznali. Kot aktivistka je dobila poziv za učiteljski tečaj na osvobojenem ozemlju v Beli Krajini ( kjer je delovalo tudi gledališče s tedanjimi najboljšimi slovenskimi igralci). Zelo zanimive so bile priprave na odhod v partizane in opis takratnega osvobojenega ozemlja. Na presenečenje obeh, je tam srečala svojo učiteljico Kristo, s katero sta nekoč imeli duele v zvezi s pisanjem in to take, da je celo Cankar bil omenjen. Izobraževanje je bilo naporno. Pedagoški tečaj za poučevanje na osnovni šoli je organiziralo Predsedstvo SNOS - ODSEK ZA PRO-SVET, ki je na koncu tudi izdalo izpričevalo, da je Grabner Marija obiskovala ta tečaj od 20. septembra do 7. novembra. 1944. Po ves dan so potekale različne aktivnosti in pouk, tako da so naloge pisali le ponoči ob lojnici. Miji se je takrat njeno branje knjig še kako obrestovalo. Dobro se spominja, ko je pred ostalimi brala svoj prvi spis Proletarski naivni realist. Zbala se je, da so vsi zaspali, tako tiho je bilo med tem ker so z veliko pozornostjo poslušali njeno branje. In od takrat se je vedelo: Mija je tista, ki zna najbolje pisati. Nič je ni moglo zaustaviti. Pisala je in tudi brala za radio Svobodna Slovenija, potem ob stoletnici rojstva Simona Gregorčiča,Trboveljska mladina obnavlja (1945),... Nadaljevala je z izobraževanjem in kot vse mlade učiteljice je dobila dekret o namestitvi. Nekako ob tem času se je poročila in tako dobila možnost, da ostane v Trbovljah. Aktivna in uspešna kot učiteljica, mladinska sekretarka, ravnateljica, mati...nikoli ni pozabila lepe slovenske pisane besede. Njeni zapisi so edinstvena kronika preteklih časov, ki pričajo o težkem življenju rudarjev in njihovih družin, predvsem otrok, o vojni,anekdote iz vsakdanjega učiteljskega življenja... Mija je prava živa enciklopedija, človek bi jo v nedogled poslušal odprtih ust. Strast do branja je v njej še vedno zelo živa in rada se vrača h knjigi svoje vrstnice Nade Gaborovič Jesen brez poletja, zbira eseje in odlomke iz del naših znanih pisateljev in pesnikov, ki so pustili sledi v njeni duši, zapisuje lepe misli, napiše tudi kakšen prispevek za TV, radio.... Zna pokazati svoja čustva kadar napiše kakšno zahvalo, sožalje, čestitko, vendar le za tiste, ki jih pozna in, ki ji nekaj pomenijo.Takrat lahko njena čustva in lepa beseda najdejo pravo mesto in čas. Ob tako zanimivem razgovoru čas mine kot bi mignil. Kot je že rečeno -živa enciklopedija preteklih dogajanj v črnih revirjih, med vojno, v šoli....to je Mija. Škoda bi bilo, da nekdo zares ne uredi in prevzame njene zapise in zgodbe iz nekdanjih dni. Napisati njeno biografijo? To bi bilo hudo zahtevno, vendar zelo zanimivo delo, ki bi gotovo postalo uspešnica, saj čas briše pretekle dogodke, ki jim ne smemo dovoliti da zbledijo in jih moramo zaradi nas in naših zanamcev ohraniti v spominu. Uredništvo Zasavca se bo trudilo, da vsaj kakšen delček njenega ustvarjanja ponudi bralcem v pokušino. Besedilo in slike: St. R. M Izmenjava 100# Dijaki Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje se udeležujejo mnogih mednarodnih projektov, pa vendar je izmenjava dijakov z Gimnazijo Scheinfeld tista, ki ima najdaljšo tradicijo - letos je potekala že štirinajsta po vrsti. V drugi polovici aprila je 28 dijakov in dijakinj 2. letnika gimnazije in ekonomske gimnazije z mentoricama prof. Marjetko Kafel in prof. Marijo Holešek odpotovalo na desetdnevno izmenjavo v Nemčijo, kjer so poleg organiziranega pouka obiskali tudi župana v mestni hiši, si ogledali mestno jedro, Rothenburg, Nürnberg in Würzberg. Svoj prosti čas so preživeli s svojimi gostitelji in njihovimi družinami, ves čas pa so izpolnjevali svoje znanje nemškega jezika. Sedaj pa je čas, ko so naši dijaki svoje gostoljubje vračali - od 16. pa do 25. maja so na obisk prišli njihovi nemški partnerji v spremstvu svojih dveh profesorjev.V teh dneh, ko so bili na izmenjavi v Trbovljah, so nemški dijaki sodelovali pri pouku iz zgodovine, geografije, ekonomije, angleškega in slovenskega jezika, matematike, psihologije in športne vzgoje, ogledali pa so si tudi naše glavno mesto in štajersko prestolnico. Celotno izmenjavo v šolskem letu 2006/2007 so naši in nemški dijaki predstavili v četrtek, 24. 5.2007 ob 18. uri v šolski telovadnici, potem pa so druženje zaključili s plesom. Besedilo in foto: Urška Fabjan uiMmžrn ® Loke slavile Marijin praznik Množica avtomobilov je bila v soboto 19. maja zvečer parkirana na dovozih k cerkvi fatimske Matere Božje na Lokah pri Kisovcu, Bil je glavni romarski shod, tokrat v spomin na 90-letnico Marijinih prikazovanj v portugalski Fatimi. Navzočnost ljubljanskega nadškofa in metropolita Alojza Urana je pričala, da gre za izjemen dogodek. Loke so edina župnija v ljubljanski nadškofiji, posvečena fatimski Mariji. Romarji so prišli od blizu in daleč, večji skupini sta bili iz Cerkelj ob Krki in Murske Sobote. Po molitveni uri se je ob 19. uri pričelo slovesno bogoslužje, ki ga je vodil nadškof Uran. Najprej je sledil uvodni pozdrav predstavnice kisovške župnije, nato pa je redna romarka v Fatimo Danica Dobrovoljc predstavila vtise z letošnjega veličastnega jubilejnega slavja v tem velikem romarskem središču. Nadškof je v pridigi vernike pozval, naj prosijo Marijo, da bi se družine odprle življenju in bi imeli prihodnost. Molijo pa naj tudi za cerkev, duhovnike, redovnike in redovnice, za nove duhovne poklice in za življenjsko moč krščanskega oznanjevanja. Dotaknil se je pomena edinosti med kristjani. Prizadeto je spregovoril o nekaterih aktualnih primerih nerazumevanja in sovražnega odnosa do vere in cerkve. Ustavil se je ob zapisu neke bralke v dnevniku Večer, da na njenem seznamu za dohodninsko donacijo ni Karitasa, ker se ji zdi perverzno pomoč pogojevati ali reklamirati skupaj z vero. Ob tem je poudaril: “Kolikokrat v zgodovini so že pokopavali vero in cerkev, pa je vendarle obstala, ker jo je ustanovil Kristus in v njej deluje Sveti Duh. Cerkev ima zagotovilo svojega ustanovitelja, da je peklenska vrata ne bodo premagala.” Pridigo je sklenil z mislijo vidkinje Lucije iz Fatime, da ni tako velikega problema na svetu, da ga ne bi mogli rešiti z molitvijo rožnega venca. Somaševali so zagorski dekan Slavko Kalan, sedanji kisovški župnik Janez Mrak, zagorski župnik Matjaž Križnar, prejšnji kisovški župnik Miran Kelvišar, župnik iz Cerkelj ob Krki Simon Onušič in misijonar Izidor Grošelj. Po maši je versko slavje zaokrožila tradicionalna procesija z lučkami. Uran je pred tokratnim dogodkom vodil bogoslužje na Lokah leta 2000, ko je kot pomožni škof sodeloval v posvetitvi Zasavja Marijinemu brezmadežnemu srcu. Besedilo in sliki: Boštjan Grošelj Pozdrav različnosti V9XHUMANA je skupina mladih iz Zasavja. Združujejo jih vrednote, ki jih sodobni čas postavlja na stranski tir. »Drugačnost v današnjem času vse prevečkrat izzveni kot nekaj, kar nas ločuje in med nas postavlja prepreke. Prepričani smo, da celotna Evropa lahko temelji samo na bogastvu različnosti jezikov, kultur in načinov življenja. Takšno Evropo pa moramo graditi skupaj, vsak izmed nas in kot skupnost. Naš doprinos temu plemenitemu cilju pa naj bo sklop prireditev, ki nosijo skupen naslov POZDRAV RAZLIČNOSTI. V petek, 18. maja ob 15. uri v dvorani RCR se je odvijala okrogla miza na temo o (ne)strpnosti med Slovenci. Osrednja točka debate je bil odnos med "avtohtonimi” in "neavtohtonimi” Slovenci. Razpravljalci so svoja opažanja predstavili na podlagi osebnih izkušenj in jih kombinirali z analitičnim pristopom, med razpravljalci je bil tudi profesor Aleš Gulič izTrbovelj. Mat Kultra,VOXHUMANA in Šklab - tri organizacije iz Zagorske doline, so se združile pri organizaciji glasbenega koncerta “ŠTAFETA STRPNOSTI", ki je bil v petek, 25. maja ob 18. uri na ploščadi v Zagorju ob Savi. Program so sestavljali nastopi glasbenih skupin Langa, Orlek in drugih in nastopi folklornih društev ter stojnice, na katerih so se predstavile različne kulture. Zaključni dogodek v sklopu »Pozdrava različnosti« bo razstava zasavskih likovnikov in umetnikov. Začela se bo z otvoritvijo I. junija v avli KC DD Zagorje ob 18. uri. Svoja dela bodo razstavljali Nikolaj Beer,Janez Knez, Simon Sernec,Antonio Zivkovič in drugi umetniki iz Zasavja. Priredila: MaH 0 na 2mm Diabetične stopalo V četrtek, 14.5. je bile v prostorih Krajevne skupnosti Celje predavanje o diabetičnem stopalu za starejše občane. Diabetično stopalo je zelo resen in hud kronični zaplet sladkorne bolezni, ki lahko vodi v izgubo okončine. Sladkorna bolezen je presnovna bolezen za katero je značilna povišana raven glukoze v krvi in nastane zaradi pomanjkanja insulina oziroma njegovega pomanjkljivega delovanja na tkiva. Kaže se z akutnimi in kroničnimi zapleti, med katere prištevamo okvare živcev, žil, oči in ledvic, zato je pomembna multidis-ciplinarna obravnava bolnika v kateri sodeluje osebni zdravnik, medicinska sestra, diabetolog, nefrolog, itd. Diabetično stopalo je skupina sindromov pri katerih zgoraj naštete okvare pripeljejo do uničenja tkiva, kar ima za posledico povečano obolevnost. 15% bolnikov s sladkorno boleznijo ima razjedo na stopalu, od tega jih 25% doživi amputacijo. Za nastanek razjede so še posebej ogroženi tisti bolniki, ki so že imeli razjedo na stopalu, tisti, ki imajo že več let sladkorno bolezen s kroničnimi zapleti in bolniki, ki so stari, živijo sami ali v slabih socialnih razmerah. Glavni vzrok je okvara živčevja (periferna nevropatija), ki se kaže na več nivojih. Okvara občutljivosti zmanjša občutek za dotik in bolečino, povzroča mravljinčenje in pekoče bolečine, kar bolniki občutijo kot nemirne noge. Posledica tega je, da bolniki ne zaznajo poškodb in tako ne ukrepajo pravočasno. Okvara motoričnega živčevja vodi v oslabitev mišic stopala, kar vodi v deformacijo stopala in nepravilno obremenitev noge (nastanek otiščancev). Okvara določenih živcev zmanjša tudi znojenje in s tem povzroča nastanek suhe, razpokane kože. Okvara žilja se kaže kot zgodnja ateroskleroza, ki poslabša prekrvitev okončin in s tem povzroči slabšo prehranjenost tkiva.Vse to vodi v pogoste poškodbe kože, ki se slabo celijo ter so odprto okno za vstop bakterij in posledično okužbo. Najpogosteje nastanejo poškodbe na mestih pritiska, kot so med prsti, na peti in blazinicah stopal. Zato je pomembno, da si bolniki sami redno pregledujejo stopala. Vsak diabetik si mora redno preverjati občutljivost (s kosmičem vate), barvo in toploto noge ter poiskati morebitna mesta poškodbe in jih pravočasno oskrbeti. Najpomembnejša pri preprečevanju diabetičnega stopala je dobro urejena sladkorna bolezen, katero dosežemo z zdravo prehrano, čimveč gibanja, prenehanjem kajenja, vzdrževanjem normalne telesne teže in rednim jemanjem predpisanih zdravil.V primeru, da imamo diabetično stopalo, je nujna redna nega nog, ki pomeni vsakodnevno umivanje nog v mlačni vodi, dobro sušenje nog, mazanje stopal s hidratantno kremo in uporaba pudra v prahu. Izjemnega pomena je pravilna obutev, ki naj bo udobna, zaščititi mora stopalo in nuditi podporo stopalnemu loku. Nasvete glede nege lahko bolnik dobi pri osebnem zdravniku ali pri posebej za diabetično stopalo usposobljenih medicinskih sestrah. Pomembno je, da vsakemu diabetiku zdravnik vsaj enkrat letno pregleda stopala (pretipa pulze, preveri občutljivost).V primeru, da se na stopalu že razvija razjeda pa je takega bolnika potrebno skrbno obravnavati in voditi tudi pri specialistu. Posledice diabetičnega stopala lahko močno zmanjšajo kakovost življenja sladkornega bolnika, zato je izrednega pomena, da se vsak bolnik zaveda teh nevarnosti in skrbi za svoja stopala. Marko Miklič, dr.med. in Maja Knez, dr.med. Doc. dr. Adolf Lukanovi* uvaja nove metode urokirurgije v Splošni bolnici Trbovlje Doc. dr. Adolfa Lukanoviča, predstojnika kliničnega oddelka za ginekologijo na Ginekološki kliniki v Ljubljani, so na ginekološkem oddelku Splošne bolnišnice Trbovlje povabili zato, ker že dolga leta obravnavajo aktualno ginekološko problematiko urinske inkontinence in medeničnega dna. S tovrstno terapijo so se ukvarjale generacije ginekologov v preteklosti in se še vedno ukvarjajo, zato ker ni bilo operativnih tehnik in materialov pa tudi znanj, ki bi lahko zagotovili rezultate s katerimi bi bile zadovoljne pacientke daljši čas. S takšnimi problemi in operacijami so se ukvarjali, odkar imajo ginekološki oddelek, to je 45 let. Doc. dr. Lukanovič se ukvarja s problemi uroginekologije že zelo dolgo. Danes se je le-ta razvila v posebno ginekološko stroko, ki se poglobljeno ukvarja s problemom mikcijskih težav pri zadrževanju urina in kontroliranju praznjenja mehurja. Problem se pojavlja pri 8 do 13 odstotkih ženske populacije. Tehnike, ki so jih razvili sedaj in jih poglobljeno razvija doc. Lukanovič, so povzeli tudi drugi gi- nekološki oddelki, ki se stalno izobražujejo in se medsebojno učijo, da poglabljajo znanje najmodernejših tehnik in zdravljenj teh problemov. »Na trboveljski ginekologiji te tehnike uporabljajo od leta 2002 in so sedaj dejavnost razširili s prostetičnimi materiali še za terapijo notranje arhitektonike medeničnega dna,« nam je najprej pojasnil predstojnik ginekološkega oddelka mag. Jože Čuk. Doc. dr. Lukanovič je povedal, da se stanje oslabljenega medeničnega dna kaže pri ženskah kot povešenost nožnice ali maternice. Operacije so bile v preteklosti dokaj obsežne, z razvojem znanosti in tehnologije splošno v kirurgiji, gre razvoj naprej tudi v ginekološki veji le-te.. Splošen razvoj kirurškega 'A' NAŠfi BOWÖNOX © pristopa gre zaradi stehniziranega in pospešenega tempa življenja v smeri minimalno invazivne kirurgije, zato naj bi se delala večina tovrstnih posegov v lokalni anasteziji. Bolnica lahko še isti dan zapusti bolnišnico. Prikazana operacija je ena od sodobnih operacij za korekcijo povešenosti rodil, ki jo opravljajo s sintetičnim materialom, z mrežico. Te mrežice so do sedaj že uporabljali pri operacijah za zdravljenje nekontroliranega uhajanja vode, ki so jih začeli na Ginekološki kliniki v Ljubljani v letu 1998. Znanje so prenesli vsem regijskim bolnišnicam, trboveljski med prvimi. Tako ima ta do danes opravljenih že zavidljivo število operacij po tej metodi.Tehnologija pa gre naprej, tako so se posegi razširili tudi na sanacije večjih defektov, na povešenost. Pri teh operacijah uporabljajo večje kose sintetičnega umetnega materiala, ki jih vnašajo v organizem.To je dokaj zahteven poseg, zaradi možnosti zavračanja vsadka, zato je nujno potrebno preprečevanja možne zavrnitve oziroma vnetja. Zaradi tega morajo biti zagotovljeni najboljši možni pogoji dela, dosledni kirurgi, znanje in pravilna kirurška tehnika. Le tako je lahko dosežen namen posega in preprečitev komplikacij. Znanje je treba prenašati »iz rok v roke«, pravijo kirurgi. Takšne učne delavnice, kot je bila v petek, 25. maja 2007, dopoldan v trboveljski bolnišnici, so primeren način prenašanja znanja, saj vsega le ni mogoče posredovati po internetu in s pisnimi dokumenti, ampak je nujno potreben tudi praktičen prikaz. Ker imajo v trboveljski bolnišnici že predznanje in obvladajo to tehniko, obstaja možnost, da med prvimi operirajo po novih metodah, tako kot to že delajo v Mariboru in drugod po severovzhodni Sloveniji. Razveseljivo je, da doc. dr. Adolf Lukanovič priznava trboveljski bolnišnici strokovnost tudi na drugih področjih in povedal je, da se je njegova sodelavka odločila za žilno operacijo prav v njej. Upajmo torej, da bodo lahko bolniki v domači bolnišnici dobili čim več uslug, ki jih potrebujejo. Besedilo in slika : Irena Vozelj Naša bodočnost Blebetači so najdiskretnejši ljudje. Govorijo lahko, kolikor hočejo, pa ne bodo ničesar povedali. KONFUCIJ 15.05.2007 Andreja Klančišar, Cesta zmage 26, Zagorje - hči Ana Celec Renata Zupanc, Žebnik 37, Radeče - sin Jernej Polona Kurent, Na Selah 19, Dol pri Hrastniku — hči Ula Ulaga 17.05.2007 Petra Šinkovec, Kresnice 91, Kresnice - sin Aleks Dariš 18.05.2007 Barbara Kališnik, Log 2, Hrastnik - sin Mark Maurer Karmen Bantan Kaia, Log 21, Hrastnik - sin Maj Maja Mastnak, Dole 15, Šentjur — hči Anja Trbovc 19.05.2007 KaticaTomič, Ponoviška c. I I, Litija - hči Nika Mlaker 20.05.2007 Anela Hadžič, Zidanim most 16, Zidani most - hči Ajla Cehič Karin Smolič, Rateče 105, Rateče - sin Maj 21.05.2007 Teja Perme, Gimnazijska 15b,Trbovlje - sin Nik 23.05.2007 Katja Božič, Trg Franca Fakina 2b,Trbovlje - hči Patricija Pavlič Karmen Čop, Rove 2, Zagorje - hči Brina Drnovšek Dušanka Meško, Ravenska vas I 3, Zagorje - sin Jošt in hči Jerca 25.05.2007 Saša Baš, Naselje na šahtu 42, Kisovec - sin Matic 26.05.2007 Maja Šikovc, Pot Vitka Pavliča 20, Hrastnik - sin Andraž Kačič 27.05.2007 Klementina Razboršek, Brezje I I, Čemšenik, Zagorje - hči Nika Brvar 27.05.2007 Jasmina Grah, Novi Log 7a, Hrastnik - sin Luka Rimšek Manca Omahne, Loke pri Zagorju 57, Kisovec, Zagorje - hči Žana Maja Krušič, Zadobrova I 32, Škofja vas, Celje - hči Iva Friedrich ISKRENE ČESTITKE! NAROČILNICA ZA ČASOPIS Zasavc, Cesta 20 julija 2.c, 1410 Zagorje o/S Tel.: 03/56 64 166 in 56 64 250, Fax: 03/56 64 494 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) polletno letno Ime in priimek:... Naslov:.......... Podpis:.......... Telefon:.......... Davčna številka: a> E F o. ££ >o Ö S S g S? >5 g o * .ti o a $ E i >o o b c 0 > O c s "to D a o a <č o Nostalgija in dan mladosti Nekoč smo praznovali dan mladosti. 25. maj je bil za mlade slovesen in lep pomladanski dan. Pravzaprav ga še vedno praznujemo, le da ni več požegnan s strani oblasti kot je bil nekoč. Večina meni, da gre za nostalgičen odnos na neko obdobje, ki so se ga, današnje starke in starci, navadili praznovati in brez njega ne morejo, ker jih praznovanje dneva mladosti vrača v čase, ko so bili še mladi. Če pa zadevo vzamemo pod drobnogled, ugotovimo, da ne gre zgolj za nostalgijo neke ostarele generacije. Že samo dejstvo, da dan mladosti, ki ga dandanes sicer poimenujejo od občine do občine drugače, pripravljajo pretežno organizacije, ki združujejo v svojih vrstah mlade ljudi, ponuja dokaz, da 25. maj nima zgolj nostalgičnega karakterja. Prireditve, ki potekajo od okolja do okolja pod različnimi nazivi, imajo kljub vsemu skupni imenovalec, ki združuje mladost. Tisto, kar se starega zraven pojavlja, v fizičnem ali duhovnem pomenu besede, je nostalgija, kar pa je mladega opaziti na teh prireditvah, je vsebina, ki staro reciklira in pretvarja v novo. V nekaterih okoljih so prireditve posvečene spominu na Tita. Drugje prireditve izražajo željo po sožitju, večji socialni varnosti in enakosti med ljudmi na vseh življenjskih področjih. Nekje se odkrivajo že stari Titovi spomeniki, drugje mladi izražajo pomanjkanje posluha novih oblastnikov za vsesplošno razumevanje življenja in problematiko vsakdanjosti. Spomin na mladost je nekaj lepega.V človeški naravi je pač tako, da vse slabo preplavi spomin na lepo in dobro. Še posebej slabo izgine, če je bilo doživetega veliko več dobrega v primerjavi s slabim. Nekoč mladi, ki so danes stari 50 in več let, se z nostalgijo spominjajo 25. maja, dneva mladosti.To je bil dan, ko se je govorilo o mladosti in bodočnosti. 25. maj je bil dan, prepojen z glasbo, plesom in čustvi. Brez skrbi so lahko mladi v tistem času študirali in načrtovali svojo kariero. Obisk pri zdravniku ni bil pogojen z dodatnim zavarovanjem ali samoplačništvom. Krediti, še posebej za mlade družine, so bili skoraj pravljično ugodni. Sindikati so poskrbeli za letovanje in ozimnico in še za kakšno vsakdanjo potrebo. Kot mladost, ki traja, potem pa nenadoma mine, je bilo takrat za večino lepo, pa je minilo in ostali so le še lepi spomini na dni, ko smo praznovali dan mladosti in poleg mita o maršalu ustvarili tudi mit o mladosti in lepem življenju. Kaj si kdo misli o Titu, je stvar njegove osebne memorije in presoje, da pa mladi želijo imeti dan posvečen mladosti, je razumljivo. Konec koncev, skoraj ni dneva, da bi na koledarju ne bil obeležen s kakšnim spominom in zakaj bi na njem ne bilo tudi dneva mladih. 25. maj, je dan z vsemi značilnostmi mladosti in več kot primeren za praznovanje mladih. Ko govorimo o dnevu mladosti, ne gre zgolj za dan spominov, nostalgije in mitov. Gre za dilemo, ali bodo stari miti oblikovali nove generacije, ali pa bodo mladi, inspirirani s priložnostmi sodobnega sveta, ustvarjali nove mite. Mefisto ZA MOŠKE Obljuba dela dog. Po skakanju čez plot naj vam še malo pomagam, da boste to laže počeli.V današnjih časih se nekaterim zdi smešna moška pozornost do nežnega spola. Velikokrat to enačijo z mevžavostjo, copatarstvom, pa še kaj hujšega je slišati. Zagotavlja pa uspeh! Ženske se zavedamo, da zunanjost ni vse. Gledamo globlje, vidimo vašo samozavest (če jo imate) in najbolje je, če ste do nas sproščeni in ne igrate.To se še kako vidi! Da bi ustvarili dobro zvezo, morate najprej urediti svoje življenje. Naučite se odprtosti in sproščenosti, naučite se govoriti in poslušati. Ustvarite iz sebe zanimivo osebo in se razvijte v močnega in samostojnega posameznika. Zavedajte se, da dobite od življenja tisto, kar vanj vložite. Niti deset odstotkov komunikacije ne pomenijo izrečene besede. Pomembno je razumevanje neverbalne komunikacije, kot so mimika, gibi in ton s katerim govorite v določenih trenutkih. Kaj je kateri ženski všeč, ve samo ona. Stvari, ki so eni privlačne in simpatične, drugi niso. Zaljubljena ženska presoja skozi ljubeče zastrt pogled. Ne vidi ali pa noče videti napak. Srečni boste, če boste našli partnerico, ki vas bo cenila takšnega kot ste in bo vredna vaše ljubezni. Tudi ženska, ki ima močno samozavest, je lahko prelepa, čeprav na prvi pogled tega ne boste opazili. Pridobite si njeno zaupanje s svojo zanesljivostjo. Spoštujte dano ji besedo in svoje obveze. Ostanite zvesti in lojalni in izzive sprejemajte razumno. Ohranite otroka v sebi, igrajte se, bodite srečni, veseli,tudi žalostni,... Pokažite čustva!!! Poročenemu moškemu ni (menda) treba igrati takšnih iger. On je prepovedan sadež, ki pripada samo eni ženski in ni na voljo drugim. Zato se, samski moški, obnašajte poročeno. Ne izžarevajte uboštvo, trpljenje in obup. Če še tako hrepenite po ženski, ostanite mirni in zbrani, malo oddaljeni ter samozavestni. Igrajte prepovedan sadež. Pod krinko samozadostnosti obstaja obupna osamljenost, hrepenenje po nekom, s komer se lahko pogovorimo, ki nas razume, se nas dotika, daje nežnost in deli z nami vsa majhna veselja vsakodnevnega življenja. Ženska ranljivost je ogromna in kriči po sočutju in ljubezni. Veliko je trpljenja zaradi moških, zaničevanja, umikanja iz odločilnih zadev (kot slabši spol), prestrašenosti... Bodite dobri do žensk in nagrajeni boste. Saj nočete biti manipulatorji in izkoriščevalci!? Ženski teleščki nosijo obljubo skritih radosti. Duša in srce pa sta nadgradnja in bosta stala ob strani vajini zvezi, tudi ko telo zataji. V modi je tudi ljubezen na daljavo, preko interneta in različnih povezav.Tu morata biti obe strani zelo previdni. Nikoli se ne ve, kdo je na drugi strani.Tudi, ko pride do srečanja v živo, se ne-kateri-e znajo tako dobro pretvarjati, da pomislite, kako ste prav vi imeli neizmerno srečo in zadeli tombolo. Pa običajno ni tako. Izza kopice lepih besed in obljub se skriva lažna morala, ki skriva le željo po mesenih užitkih, kar lahko povzroči veliko trpljenja na drugi strani.Tudi na zasebnosti se še kako lahko veliko izgubi. Marsikateri od takšnih lovcev je pravi ‘heker’, ki bo veselo odpiral vaš e-mail in vam na koncu, da bi se vas otresel, napokal še kup neumnosti in lažnih mailov, vas naredil brez krivde krive, doma pa se bo veselo hahljal vaši naivnosti. Previdnost torej ni odveč - za predstavnike obeh spolov. Dragi moški, dragi moji Slovenci, če vam ni do skakanja čez plot, če resnično želite poleg sebe razumevajočo dušico, potem bodite hrabri, samozavestni, odkriti in vedno izpolnite svoje obljube...doma. Stanislava im POROKA @ ZLATA POROKA S sorodniki in prijatelji sta 28.4.2007 zlato poroko praznovala Rozalija in Drago Resnik iz Trbovelj. Nevesta se je rodila 19.8.1932 v Pišecah, ženin pa 27.3.1933 v Trbovljah. Rozalija je bila zaposlena kot prodajalka, Drago pa je bil zaposlen v Rudniku Trbovlje. Rodili sta se jima hčerki Dragica in Bojana, v veliko veselje pa so jima trije vnuki in vnukinja. Večino svojega časa posvečata urejanju vrta in okolice, zelo rada tudi potujeta na morje ali v toplice. Čas jima hitro mineva, zato se že veselita praznovanja biserne poroke. ISKRENO JIM ŽELIMO VSE LEPO OB ZLATEM JUBILEJU ■hmMI A zavarovalnica tilia d.d. www.zav-tilia.si Zavarovalnica Tilia obvešča prebivalce na območju Trbovelj in okolice, da lahko od 22. maja dalje sklenejo zavarovanje v novih poslovnih prostorih. Poslovalnica Trbovlje, Savinjska cesta 35, Trbovlje (v Interparku), telefon: 03 56 34 665, delovni čas: vsak delovnik od 8h do 16h, sreda do 17h Zavarovalnica Tilia, ker ste vi za nas najpomembnejši. Varnost Inoiiatjuj-rioSl Prilagodlji NLB Banka Zasavje d.d., Trg revolucije 25c, 1420 Trbovlje Privoščite si poletje! NLB Osebni kredit Zelo ugodne obrestne mere fc|| r| Cizi in darilo do 29. junija 2007*! JI\U|JI[ iCl * Ob najemu NLB Osebnega kredita v znesku nad 5.000 EUR in hkratni sklenitvi katerega koli NLB Postopnega varčevanja, vam v času akcije podarimo danb. Ponudba velja le za NLB Osebne kredite in izključuje BanKredit. kredite iz povezanih posbv. NLB Študentski kredit NLB Kredit na osnovi varčevanja mladih. NLB Kredit za študij in NLB Avto Kredit