2IVLJEN7E IN SVET
TEDENSKA REVIJA — PRILOGA PONEDELJSKEGA JUTRA
STEV. 7.	V LJUBLJANI, 15. AVGUSTA 1936	KNJXOA M
mzm. зшж шед
MALA
DR. MAKS N A D A L J
ari» prati komarjem je težka in manj uspešna od ostalih in uporabljiva le pri premožnejšem prebivalstvu in tam, kjer se malarija pojavlja sporadič-,_____J no. S kajenjem (fumigažo), z Ognjem in dimom, preganjamo komarje od eebe in od svojih selišč. Z zažiga-njem žvepla, tobaka, krp, tako zvanih dimnih bomb, ki sestoje iz žaganja, solita», petiroleja, odganjamo komarje. Deloma padajo omami jem na tla, kjer jih zberemo in uničimo. V pariškem »Mati-au< je poročala neka gospa o uspešnem obrambnem sredstvu proti moskitom, ko je -prebivala v Sredin ji Ameriki. V sredino sobe postavimo lonec z večjo ali manjšo odprtino, tudi krožnik ali umi-valno sfkledo; v izbrano posodo vtaknemo konec sveče, približno dveh centimetrov, okoli katere natreeemo perišče navadnega smodnika. Ko sveča dogori, se vname smodnik in nastane mala eksplozija. Pred tem pa smo vse odprtine sobe tesno zaiprli in sobo zapustili Stvori se zelo gost dim, ki ubije vse komarje, ostale pa zadržuje preostali duh po smodniku, da me pridejo v bližino okroglo osem dni Postopek zahteva samo nekaj previdnosti. Prah iz cvetja aii korenine piretra (pyrethrum, aoacyclius officina-num), slovensko bi mu rekli boihač, ker ga uporabljamo največ proti bolham in drugemu mrčesu, Hrvati mu pravijo buhač (dalmatinski), v dirogerijaih ga dobimo pod imenom zacherlin, je tudi Belo uspešen v borbi proti komarjem. Tudi s fliitom, katerega glavna sestavina je pravkar omenjeni piretrum, se preganjajo moskitl
Drugi način borbe proti komarjem je mehanični. Najprimitivnejše je mazanje kože z maščobo, s citrono, rožmarinom, ki odganjajo komarje tudi zaradi vonja; obrambna vredinost je le relativna. Uporabljajo se tudi pahljače, s katerimi se otepajo ljudje nadležnih komarjev. Najboljše zaščitno sredstvo pred komarji so mreže, s katerimi zastiramo okna, vrata in ležišča. Ob dolnjem toku Neretve jih imajo ljudje tudi na polju. Poznali so jih že stari narodi: Semiti, Baibilanci, Medij-d, Asirci, Peržami, Egipčani. Egipčani so baje uporabljali, kakor pripoveduje цвШ zgodovinar Harodot (5. stoJL pr.
R I J A
КБЕМ2ДВ
E V A N J E
Kr.), kar ribiške mreža Grki so nazi vali posteljo z mrežo komopeian, od njih so prevzeli Rimljani oboje, predmet in naziv (lat. conopeum, conopium, v sred. veku canapeum, odtod moderni kanapé). Najprimitivmejša mreža je vrečaste oblike Nahajamo jo v Južni Ameriki, v Južnovzhodmi Aziji z Indonezijo, na otožju Južnega morja, v Arabiji do srednjega Sudana. Južnoameriško mrežo so poznali že Indijanci ob Amazonki; v XVL in XVII. stoletju so se seznanili z njo belci. Material, iz katerega spletajo mreže, so rastlinska vlakna aii lubje (na poseben način pridobljene niti iz lubja). Južnoameriški Indijanci in prebivalci otočja Južnega morja se jako previdno splazijo pod vrečo, ki so jo podprli in razpeli s pomočjo palic; te mreže so včasi tako velike, da najde pod njo prostora cela družina. V gornjem Paragvaju pletejo mreže iz ondotnih palm. V Boliviji jih pletejo iz lubja. Iz kafoja jih izdelujejo še na otokih Samoa, Tonga, Fidži v obliki 2 m vjsakega in 3 m dolgega šotora, ki je sestavljen iz dveh sešitih delov.
Tehnično dovršenejša je mreža, ki jo imajo na Filipinih, a že pomaHem izginja. Ima obliko avtomobilskega krova, palice pa se stekajo v šarnira.
Od Mikranezije do Južno vzhodne Azije se poslužujejo četverooglate mreže, ki ima za streho kompaktno blago. Prave kočice iz mreže srečujemo v Birmi, v Siamu, v Assamu, v Kambodži in ▼ Toogkingu.
Na Kitajskem je mreža prati mosU-tam mnogo manj razširjena nego v Prednji in Zadnji Indiji. Kitajsko ljudstvo je siromašno in ne zmore potrebnih sredstev, da bi si nabavilo mreže, dočim jih imajo v Niponu tudi najrevnejiL V prejšnjih časih so jih izdelovali iz papirja, danes iz bombaža.
Znak visoke kulture so mrçie, ki so razpete preko postelje s četveroebranič-nim okvirjem Noge postelje so podaljšane navzgor, na katerih počiva vodoravno ležeči okvir. Cela postelje ima obliko kvadra, katerega stene tvori mreža od ležišča navzgor. Opisana sdika predstavlja moderno antimalarično posteljo, katere začetke najdemo z malimi razlikami od Indije in Južne Kine, poke
Perzije in Asirije do Sredozemlja. V ostalih delih Afrike je mreža proti mo-skitom redka.
Postelje z nebom (baldahinom, od bal-dah, zlati brokat, ki je bil izdelan v Bagdadu), so orientalska iznajdba in so prišle v Evropo v ranem srednjem veku kot darovi vzhodnih vladarjev zapad-nim. Spoznali so se z njimi tudi ob času križarskih vojn in ko je vzcvetela trgovina meçi Italijo in Orientom. Baldahin so nosili tudi na štirih drogovih, pod katerim so stopaii orientalski vladarji in visoki dostojanstveniki. Imenovane postelje z baldahinom so se prvotno uporabljale kot zaščitno sredstvo proti komarjem in so svoj prvotni pomen na Zapadu popolmomk izgubile. Današnja postelja proti moskitom ima enostavne in praktične oblike, ki so bile pravkar opisane.	*	.
Običajno se mreže izdelujejo iz volnene preje, iz tula, iz sukanca, iz tenke žice.
Zaščita z mrežami je zelo zanesljiva, a ima svojo slabo stran, da zahteva strogo disciplino, kar zavisi zopet od kulturne in gospodarske ravni ljudstva. Zamrežene morajo biti vse odprtine na podstrešju, v kleti, celo dimniki, posebno oni, ki se čez leto ne kurijo. Dostikrat bi bilo najbolje, da bi siromašne _ koče zavili kar cele v mrežo zaradi šte-* vilnih odprtin. Razumljivo, da nabava tolikih mrež ne bi bila poceni. Vhodna vrata morajo biti zavarovana z malim preddvor jem, najbolje iz mreže; od ta naj vodijo šele glavna vrata v stanovanje, ki jih odpremo potem, ko smo pregledali preddfvorje, ako se ni morda skrivno prikradel nepoklican gost — amofeles. Zmotno je mnenje, češ da oken in vrat ni potrebno zamrežiti, dovolj je, aJko se v stanovanju ne prižiga kič. To velja za našega navadnega komarja, kuleksa, ki pribrenči, čim 'razsvetlimo sobo, anofeLes pa išče hranp v teani, po kateri ga vodi vonj.
D A Ц J E
PO BOLGARSKIH PLANINAH IN DOLINAH
DR. MILAN SIJ ANE O
NADALJEVANJE
a
e dovolj dobra disciplina je pripomogla, da smo bili naslednje jutro že ob 4. uri na nogah in tudi že pripravljeni odhodu. Kdor je nosil sladkor s seboj, si je naročil za zajtrk samo »čaj bez sahara«, kar je veljalo le 1 lev (t. j. din. 0.48) ali pa je bilo celo zastonj 1 K naglemu odhodu nas je naganjalo tudi to, da so nam naši vodniki pripovedovali, da bomo rabili za pot preko vrhov do Rilskega samostana 12 ur. Mi smo pri tem mislili seveda na 12 ur čiste hoje; kasneje smo spoznali, da so vodniki v ta čas vračunali tudi odpoči-tek, ker se je izkazalo, da smo hodili le okoli 9 ur.
Blede zvezde so nam še svetile, ko smo zapuščali kočo in se kmalu za njo začeli strmo vzpenjati preko granitnih bolvanov v breg. Tudi na to skalovje, ki ga doslej iz prakse nismo poznali, in ki smo ga odslej srečavali na vsej poti (tudi v Pirinu), smo se morali šele privaditi. Mesto meli, po katerih se tako prijetno polzi navzdol, smo se tu morali večkrat kobacati preko ogromnih
skal, ki so bile neverjetno trdno za-gvozdene druga na drugi; zato je pot preko njih še dovolj sigurna, a utrudljiva.
Ze čez pol ure smo prispeli do šotora naših dveh plezalcev, ki sta prenočila na travnati planotici pod Ma-ljôvico. Nedaleč njunega šotora je bil razpet šotor nekih nemških plezalcev z zastavo kljukastega križa na vrhu, kar so nekateri obsojali kot pravo germansko in neturistično nadutost. Nekateri od naših tovarišev so našim plezalcem, ki sta imela do 38 kg težke oprtnike, odvzeli nekaj bremen in ga zanesli v Rilski samostan.
Želeč obema mnogo uspeha smo krenili dalje preko skalovja, med katerim je žuborel odtok jezera in z lahkoto premagali prvo strmino, ki je bila med razmetanim skalovjem porasla z gosto in visoko travo. Na vrhu leži zopet majhna planota z neznatnim prvim jezercem. Še eno strmino smo si osvojili in znašli smo se ob drugem, precej velikem in podolgovatem jezeru. Leži na planoti, bolje v okrešlju, ki mu vzhod«
DOLINA PC
direktni poti, deloma po žlebovih in preko snežišč zmagala netežaven greben in vrh.
Na vrhu se nam je Maljôvica (2774 m) odkrila v svoji resnični obliki. Ni to samostojna piramida, temveč gora. ki kaže proti severu v obliki trikota svoje odsekane, prepadne stene, proti vzhodu pa skoraj enako strme stene, padajoče s širokega hrbta do dna okrešlja, a proti zapadu in jugu jo pokrivajo rahlo nagnjene travnate planote, segajoče na teh straneh prav do vrha.
Za pot smo rabili od koče nekaj čez 3. ure; vodnika sta nam zatrjevala, da lioo zaradi direktne smeri zapravili 1
MALJÔVICO	Pote k.. X. âkjenee.
urah, a naša pot je šla po grebenih dalje do Sedmih jezer, zato na sestop še nismo mislili. Elenin vrh, gora kopaste oblike, se je dvigala nedaleč od nas na jugo-vzhodu. Severno pod vrhom Maljôvice je ležala dolina s kočo, se vsa temna v ranem jutru.
Prijetno nas je grelo jutranje sooce. Bili smo židane volje, naravnost razigrani. Po dobrodejnem počitku, ko smo se dovolj naužili prirodnih krasot, smo odrinili dalje po poraslem pobočju proti zapadu. Noga se nam je globoko udirala v mehki travi in ruši, tako da smo si že zaželeli skalovja. Kakor romarji smo se počasi in lagodno pomikali preko valovitih grebenov in do-
bo stran zapira ostenje Maljôvice. Bili smo prav za prav že čisto pod vrhom Maljôvice, ki je izpred koče (od severa) vidna kot lepa piramida, dočim izgleda ta vidni vrh s te (vzhodne) strani Se kot zaključek ozkega grebena, ki poteka v smeri od severa proti jugu. Tu — --"--* ' se je družba na nevoljo , ki sta nas hotela pe-po grebenih, čisto raz-1 ------ — ločenih skupinah je po
uro, kar pa nam ni šlo v glavo in tudi ni verjetno.
Sončni soj nam je oviral razgled proti vzhodu; videti so bili le temni obrisi zelo razčlenjenega in razseka-nega grebena Kop (Kopinite). — Ne čisto z vrha, temveč kakšen streljaj proti jugu, smo s travnatega roba prvič zagledali globoko pod seboj sredi črnih šum Rilski samostan. Zdelo se je, da bi ga v direktni smeri dosegli v 3
im
speli na obširne, nepregledne travnate planjave, ki so brez dvoma dale temu celotnemu predelu Rile kaj prikladno ime Pašanica. V taki višini je bilo to za nas nekaj nenavadnega.
Vsepovsod so se nam odpirali novi razgledi. Najbolj se nam je oko razveselilo ob pogledu na prelepa, temno-modra Urdina jezera, ki smo jih zazrli na severnem pobočju gorskega grebena. Kakih 5 ali 6 jih je, in leže deloma drugo ob drugem, deloma pa so razvr-. ščena po skalnatih nadstropjih drugo vrh drugega; sledrtja.so zvezana med seboj po ozkih žlebovih. Šum padajoče in polzeče vode je segal do nas in prijetno prekinjal tišino, ki je vladala vse naokoli. Odkod imajo jezera svoje ime, se> ni dalo ugotoviti, prav tako ne, kakšno zvezo imajo z »urdo«, ki pomeni v bolgarščini poseben sirarski izdelek. Pastirji namreč kuhajo sirotko (»cviko« nazvano), t. j. bledožolti od-cedek pri napravijanju sira; gosta usedlina, ki jim pri tem ostane, se imenuje »urda«. S tem pač do zadnje možnosti izčrpajo mleko, ker je baje tudi »urda« užitna.
Po dobrih 2 urah hoje smo na veliko veselje odkrili na majhnem sedelcu pod vrhom Damke izvir hladne vode, ki nas je vse poživil. To mesto smo si izbrali za počivališče in izhodišče, kajti takaj se je smer obrnila po južnem pobočju nizdol proti Rilskemu samostanu. Pustili smo torej vso prtljago ob studencu in olajšani nadaljevali pot po travnatih in položnih pobočjih. Vrh Damke (2673 m) smo pustili ob strani, ker nam oblasta kopa ni nudila in obetala nič posebnega. Do vrha pa bi imeli morda 15 minut. Gnalo nas je še dalje preko skalnate planote, ker smo vedeli, da zagledamo izza roba cilj našega hrepenenja — Sedemte çzera.
Zagledali smo jihl Ne vseh naenkrat, ker so bila nekatera zakrita po gorskih skladih. Z roba grebena smo se po skalnatem pobočju spustili v nekaj minutah do najvišje ležečega jezera, ki je pokojno snivalo pod strmimi stenami in snežišči obdajajočih gor. Še par korakov dalje, pa smo videli globoko pod seboj še vsa ostala jezera, ki so se bliščala v vsej svoji krasoti. Njih lepote ne popišem. Najbolj oddaljena — med njimi tudi Blizanci, t. j. Dvojčki — so nas zadivila s svojimi svetlo zelenimi gladinami, dočim so nam bliž-
ja in višja kazala temno, globoko modro lice. Vsa so se kopala v razkošja sonca, zato niti njih temina ni vplivala resnobno, naš užitek pa je bil popoln.
Za ostrim skalnatim robom in na izpostavljenem mestu sem skušal vsaj droben del te lepote ujeti na fotografsko ploščo. Slikal sem — a slika je le rahel odsev in spomin prirodne lepote, ker ji zlasti manjkajo barve.
Težko smo se ločili od tega prelepega gorskega kotička. Še en pogled ж roba — in vrnili smo se do našega počivališča. »Kosili« smo, nekateri so pod vplivom sončne pripeke zaspali. Vročina pa me ni ovirala, da ne bi po zemljevidu iskal in ugotovil imena slikovite gorske verige, ki se je dvigala na jugozapadu in ki je premočrtno od vzhoda proti zahodu zapirala gorski svet. To je bil greben Poliča (kako domače ime!) z vrhoma Mali Polič (2331 m) in Golemi (L j. Veliki) Polič (2692 m), ki pa nista posebno izrazita, ker ae le za spoznanje dvigata od ostalega enako visokega grebena.
D	A	L	J	B
ItaHjanedei znanstveniki ao ngotovfli. da
je osel razbocitejši od konja. Naloge, ki «e jih dali obema živaliima, je osel hitreje in eamo-stojneje rešil nego konj.
W. HENSEL: POLETJE У GORAH
D
VITEŠKI TU IN O L I M P I J S
» . treh velikih dobah zgodovine za-Ж J paclnega človeštva je telo uveljav-\ / ljalo »voje pravice in terjalo zase V primerna praznovanja: v starodav-T nI Grčiji in v Rimu, v zahodnem srednjem veku in v sodobni Evropi Značilno je, da naše stoletje skuša preroditi olimpijske igre, medtem ko na staro-■ lavne viteške turnirje popolnoma pozablja. Morda zato, ker se jim je zapadni svet,
R N I R J I K E IGRE
in pogum. Bogati in mogočni plemič, ki je hotel povečati svojo slavo in pokazati svoje razkošje in moč svojega meča, je po posebnih slih sklical vse tovariše z bližnjih in daljnih dvorcev, da so se pomerili za bojno nagrado: za iskrega belca ali vran-ca, za srebrne ali zlate pokale, za dragoceno krzno. Iz novele »Vair palefroi« in še mnogih drugih izvemo, da so popotni in siromašni vitezi živeli od takih tumir-
РШМЈШ:
TURNIR Y XV
odkar je Henrik Ж. v пјЉ poginil, prostovoljno odrekel in ohranil sanjo Se dvoboj in vojno, ali pa nemara zato, ker se nam vitezi, opravljeni v srajce iz železne mre-ie, stisnjeni v prsne oklepe in pokriti s Slemom iz svetlega jekla ali s čelado, zde preveč različni od golih atletov Olimpije in Kolizeja ali od športnikov v današnjem shortu (kratkih hlačkah)?
Angleški izrazi, ki ti sami od sebe silijo ▼ pero, kadar pišeš o športu, prav kakor Španske besede, kadar gre za bikoborbe (torose), pričajo o angleškem vplivu na sodobno športno udejstvovanje. Preveč pa pozabljamo, da je to prav za prav samo posnemanje iger srednjeveške Francije, kar dokazujejo besede, kakor n. pr. court, tennis (od franc, tenez • držite), deuce (deux - dva), challenge (izzivanje), ki so franco-■skegs izvora.
Ni ga romana iz srednjega veka (in besed* »roman« je prvotno pomenila francoski, torej opus francigenurn, kakor v umetnosti gotska umetnost), ki ne bi vseboval opisov »Javnosti, zborovanj in turnirjev, v katerih to si moški tekmovaje merili silo
STOLETJU
jev, kakor današnji profesionalni (poklicni) športniki Cesto so se za plačo udinjali kakšni vdovi ali kakšnemu duhovniku in jima služili kot championi (borilci), zakaj treba je od turnirja, ki je bil samo svečanost, razločevati razsodni dvoboj, ki je bil ustanova, potrjena od Boga »se tenant du côté du droit« (držečega se na strani pravice) ... in pa najete ljubimce, ki so kot kvalificirani šampioni branili zakonolom-stva obtožene žene in v borbi za njihovo čast (bataille arramie in bataille outrée) včasih celo žalostno poginili.
Kako lepi in razkošni so bili turnirji XII. in še bolj XV. stoletja I Vršili so se na trati pred grajskim jarkom, na ograjenem prostoru, ki je bil dovolj širok, da so lahko skakali po njem konji, in razmejen s pregrado, okrog katere so se borilci sukali (franc, tourner, odtod ime!) in zaradi katere че tudi prenaglo niso mogli spopasti. Ka-'ког hitro pa sta se nasprotnika dosegla s sulicami, sta. planila drug na drugega, ščiti so se zaiskrfii zcpeli, železo se je krhalo, jesenov les ic je lomil, âe en močnejši
udarec — pa sta bila borca že na tleh, nerodna in kobalasta т železnih hlačah. Toda kmalu sta se pobrala s tal in spet pričela viteško borbo:
Z meč! pišejo pesem na odmevajoče šleme —<
je pel «nameniti Chrétien de Troyes.
Niso pa ti srednjeveški vitezi razvijali tolike hrabrosti samo zaradi vabe bogatih daril ali »športne« slave, ampak predvsem saradi najvišje nagrade: in ta je bila ljubezen. Z grajskega mostovža ali s posebej zgrajenega odra, prevlečenega z dragocenimi tapetami in posejanega z listjem in cveticami, so dame XII. véka z dolgimi svetlimi kitami, sestre Izolde ali Soiedamore, dame XIV. stoletja v bogatih rogljastih
TRIJE MUŠKETIRJI
UJtKSANDn DVMA* ME. • H.OSTKIRAL NÔRRETBANDEM Q РОМАТВ N1 DOVOLJEN
PATRICK
D'Artagnan je takoj ob prihodu tja vprašal po Patricku, zvestemu vojvo-dovemu služabniku, ki ga je spremljal na vseh njegovih potovanjih in je zato gladko govoril francoski. Zaupal mu je, da prihaja iz Pariza in sicer v zadevi življenja in smrti. Zato mora takoj govoiiti z njegovim gospodom.
»escofflons« (naglavjih) in dame XV. veka s koničastimi »hennms« (pokrivali) in ki-pečimi životki prevladovale borbo in razpravljale o grbih na ščitih in čeladah, po katerih so edino mogle razpoznati junake, ki so bili od temena do peti skoraj popolnoma skriti v železnem viteškem oklepjn. Včasi pa so jih spoznale tudi po svilenem ali žametnem rokavcu, ki se je zabliskal izza bojne opreme, po rokavcu, ki so ga bile kot »senhal« (znak, talisman) poklonile svojemu ljubemu.
Slastni igri ljubezni in boja, ki sta združili svoje zmagoslavje, ko si je po turnirju zaljubljena dama odtrgala košček mehka košuljice, ga namočila v blagodišečem zdravilnem mazilu in z njim vitezu obrezala rane! Zdaj te davne zveze poguma in ljn-
»Koga naj naznanim vojvodi?« je vprašal Patrick.
»Mladeniča, ki je nekoč zvečer na Pont Neuf iskal z njim piščeta,«
»To je prav za prav malo čudno priporočilo,« je menil služabnik. »Boste videli, da bo rekel: Pravi je!«
bežni ni nikjer več. Mar nismo proglasili tudi ločitve športa in ljubezni, v nepopravljivo škodo za dražest in za lepoto, ki ju le slabo odtehta pojava današnjih športnic, pa naj bodo še tako lepe, saj se čedalje bolj spreminjajo v športnike.
Toda če je umrla ljubezen kot navdiho-valka energije, je kot skupna dobrina vitezov minulih turnirjev in šampionov današnjih olimpijskih iger ostala čast, vite-ška čast.
Borci, ki se udeležujejo tekmovanj, pripadajo vsem narodom in se merijo med seboj kot enaki med enakimi, pa naj izvirajo od koderkoli, zakaj vsi so verni in zvesti dani besedi, pripravljeni zanjo tudi umreti.
Izurili so se vsak v svojem orožju, utrdili svoje zaupanje, očistili telo in dušo.
preden so prejeli kakor Perceval (Parsifal), ko ga je učitelj Gornemant z mečem udaril na ramo, najvišji, od boga postavljeni viteški red, v katerega prostaštvo ne sme imeti dostopa:
La plus haut ordre avec l'épée Que Dieu a faite et commandée C'est l'ordre de chevalerie Qui doit être sans vilenie.
Po prof. Cohenu - P. Karlin
ZA PROUČAVANJE MAGNETIZMA
je britanska admiraliteta naročila povsem anitimagnetično ladjo, ki bo potakem brez železa in niklja. Napravljena bo iz lesa, bu-loni (klini, ki imajo na enem koncu glavo, na drugem pa vijak) in žeblji bodo iz brona. Brod bo imel na krovu družbo, ki bo proučevala zemeki magnetizem.
KRALJIČINO PISMO
Patrick se je takoj vrnil ter je peljal d'Artagnana v vojvodove sobane.
»Pa se vendar ni kaj zgodilo kraljici?« je rekel vojvoda, ko ga je zagledal.
»Gotovo ne, toda kraljica je v nevarnosti, iz katere jo morete rešiti samo vi.«
»Jaz?« je rekel vojvoda. »Čutil bi se
srečnega, če bi mogel služiti kraljici z dušo in telesom.«
»To je neko pismo,« je dejal d'Ar-tagnan.
»Od Njenega Veličanstva?« je vprašal vojvoda in prebledel. Vzel je pismo, ga prebral in namignil d'Artagna-nu, naj mu sledi v spalnico. Tu je odprl tapetna vrata in d'Artagnan je videl pred seboj lepo domačo kapelo.
SPANJE NAŠIH OTROK
— & bi spanje In njegove posebnosti
D lahko točneje opazovali, so izumili posebno pripravo, ki se pritrdi na spodnjo stran žimnice in be-_ leži vse gibe telesa.- Priprava deluje povsem brezšumno in zabeležbe krivulj gibanja se izvršujejo v drugi sobi, kjer sedi opazovalec.
Da nemirno spanje še daleč ne spočije tako kakor mirno, vemo vsi iz lastne izkušnje. Zjutraj se počutimo vse drugače sveže, če lahko rečemo, da smo ponoči res trdno spali. Po drugi strani pa je lahko spanje pretrdno, premirno in vemo vsi, da imamo včasi malo neugoden občutek, če spimo »kakor mrtvec«.
V bližini Ohla so v nekem otroâkem zavetišču napravili natančno preiskavo glede spanja 170 otrok, in mladostnikov v starosti 5 do 18 let. Ti otroci in mladostniki imajo zdravo, redno življenje, vsi morajo zjutraj vstati ob isti uri, dobivajo isto hrano in prebijejo dan sploh na isti način z učenjem, igro in športom v skladu s sposobnostmi vsakega posebe. 50 noči so zasledovali, kako ti gojenci spijo.
Da spijo otroci različno mimo, to vsaka mati in to je menda v zvezi s temperamentom. Pri posebno razburljivih otrocih gre nemir v spanju tako daleč, da živo sanjajo, v spanju govorijo in se premetavajo v postelji. Po navadi Je spanje ne-
V KAPELI »Le stopite!« je opogumil vojvoda d'Artagnana, ki je skromno stal v ozadju. »In če boste pozneje imeli čast poročati Njenemu Veličanstvu, ne pozabite na to, kar vidite tu!«
Stene so bile prevlečene s perzijsko svilo in zlatim tkanjem. Povsod so gorele luči in nad altarjem je bil krasen portret Ane Avstrijske v naravni ve-
likosti. Slika je bila tako naravna, da d'Artagnan ni mogel skriti svojega navdušenja. Pod sliko je stala skrinjica iz rožnega lesa z diamantnim trakom. Buckingham je odprl skrinjico in rekel: »Tu vidite trak s čudovitimi jer-menčki, ki ga bom vzel s seboj v grob.«
mirno poeebno v prvi ml, od te kakânih
18 minut. Druga ura je običajno najmir-nejša. Najgloblje spi otrok zgodaj zvečer, potem nemir narašča, dokler se otrok ne zbudi.
Kakor odrasli napravijo tudi otroci najmanj vsakih deset minut kakšno gibanje v spanju. Redko ležijo dlje nego četrt ure popolnoma mirno. V uri pred zbuditvijo traja negibnost kvečjemu 7 minut zaporedoma.
V dobi od 6. do 10. leta spijo otroci naj-mirneje. Dofiim sprva med spanjem dečkov in deklic ni dosti razlike, postane v prehodni dobi spanje dečkov dosti nemirnejše. Da s starostjo nemir narašča, je bržkone v zvezi s tem, da se more otrok pozneje tem težje osvoboditi misli in občutkov bde-
USODNO ODKRITJE Z globokim spoštovanjem je poljubil nakit, ko je zdajci grozotno vzkliknil.
»Sveta nebesa!« je vpil, »dva jermen-čka sta izginila! To je kardinalovo delo. Samo enkrat sem imel ta nakit. Na kraljevem plesu v Windsoru Grofica Winter se je sukala skoraj vedno okrog mene. Ona je bila! Ona je kafdinalo-
čega življenja. V to smer so napravili poskuse. Po kinematografskih predstavah so ugotovili, da spi 60 odstotkov otrok nemir-neje, mnogi celo dvakrat nemlrneje nego po navadi, porast nemira se je pokazala pri dečkih večja nego pri deklicah. A. to le prvo noč, dočim so imele potem deklice prvenstvo v tem pogledu. Na otroke pod 10. letom pa ta poskus skoraj 4 vplival.
Da je za otroke zelo kvarno, če pridejo pozno v posteljo, je dokazal isto tako tudi poskus. Vzeli so 40 otrok, ki so jim spanje 5 noči zaporedoma skrajšali za 3 ure. Namesto 9 ur so spali le 6 ur, do polnoči so jih držali bdeče z igro in zabavo. To Jim je seveda ugajalo, vsaj prve dni, končno pa ni bilo ž njimi nič več početi Mali so bili preutrujeni in jokavi, večji prepirljivi.
va zaupnica! Ona je tatica!«
»Kaj ima kardinal povsod svoje vohune?« je vprašal d'Artagnan.
»Da!« je vpil Buckingham in jezen škripal z zobmi. »On je strašen nasprotnik! Kdaj bo svečanost?«
»V ponedeljek.«
»Torej imamo samo pet dni na razpolago. Hej, Patrick, privedite mojega zlatarja in tajnika!«
Ponoči Je bilo spanje skoraj pri vseh mirnejše nego običajno. Dočim odrasli z normalnim spanjem ene noči premagajo taksne Škodljive vplive, se posledice pri otrocih uveljavljajo dlje. Sele po nekoliko dobro
prespanih nočeh pridejo spet v ravnotežje.
Kot nauk lz teh poskusov bi bilo materi priporočiti, da bi spravljala svoje otroke vedno zgodaj v posteljo, le v zelo redkih primerih lahko stori izjemo.	—mkk
MUČENIH ZNANOSTI
SMRT BAKTERIOLOGA BREINLA
z Prage poročajo, da je tam za infekcijo z bacilom mrzlice umrl prof. Friedrich Breinl, načelnik higienskega zavoda nemškega vse. učilišča. Podlegel je bolezni, ki ji je bil .posvetil svoje najboljše moči in ki spada baš po njegovi zaslugi med skoraj premagane bolezni.
Paul de Kruif, zgodovinar medicinskih veiedel, je nekoč ironično kritizirali, da nekemu zdravniku, ki je padel kolt žrtev svojega razislkovanja rumene mrzlice niso priredili pogreba z vsemi vojaškimi častmi. Človeštvo se vse premalo zaveda, da vodijo takšni znanstveniki eno izmed najnevarnejših vojn, polno zavratnih zased, ki jim jih postavljajo nevidni sovražniki človeškega rodu, polno največje požrtvovalnosti. Zdravnikom čeeto očitajo, da vršijo svoje eksperimente na bolnikih, in vedno znova je eliéati glasove, naj bi zdravnik svoja nova odkritja preizkušal najprvo na samem sebi. Pri tem v resnici ne manjka primerov, da so možje medicinske znanoeti nove zdravilne načine poskušali na svojih osebah. Veliko' }e število rentgenologov, ki so zavoljo eksperimentov z zavratnimi žarki dejansko žrtvovali kos za kosom svojega telesa, in bilo je eno izmed najpogumnejèih dejanj v človeški zgodovini, ko je Pelten-kol !er použil milijone bacilov kolere, da dokaže, da ta bolezen ne more okužiti človeka skozi želodec.
Med takšne junake in žrtve znanoeti spada sedaj umrli prof. Breinl. Pegasta mrzlica je bila njegovo najvažnejše delovno področje in bai je zaključeval svoje poskuse z njo ter se je pripravljal, da bo o svojih zadnjih odkritjih poročal na mednarodnem v->,v»oriolo5kem kongresu, ki se bo vršil v kratkem v Londonu, ko se je sam inficiral s to boleznijo. Čeprav spada ta bolezen med najbolj nevarne in se končuje še danes, ko že poznamo učinkovite pripomočke zoper njo, v 75 odstotkih vseh primerov s smrtjo, je zdravnikom uspelo, da so infekcijo pri prof. Breinlu premagali. Že je bilo videti, da bo popolnoma ozdravd, ko so se pojavile henadno težke komplikacije, ki so mu pretrgale nit življenja.
Prof. Breinl je štel komaj 48 let. Leti 1924. je izdal delo, v katerem je poročal, da mu je uspelo napraviti morske prašičke po nekem postopku imune za negasto mrzlico. To delo je zbudilo veliko pozornost, kaj-
ti dotlej je že mnogo raziskovalcev umrlo kot žrtev te bolezni. Baš tega leta je hotel sloviti Spencer poskusiti, da hi našel zaščitno snov proti tej bolezni za človeka. Ko mu je Breinlova knjiga prišla v roke, je porabil njegovo metodo in je pripravil serum, ki se je res obneseL Spencer ga je preizkusil najprvo na — sebi. Oče te metode je bil prav za prarv Breinl. •	—dk
SPATI ЈШ UČIJO
V Stuttgamtu na Nemškem imajo čudno zdravilišče. Bolnike tam učijo spamja. Kako se vrši t»? Nesrečniki so čez dara prositi. Zvečer pa morajo priti ob določeni uri spat Sv. pismo jim dajejo črtati, nato se pojavi brihlka strežnica, ki nra umeten naičin gladi boMku vrat in eencc: s tem ruaj se mu vzibudi ofbčutek ugodja. Na koncu pa zdrarvnik e sugestijo uspava bolnika. Uspehi so presenetljivi m sedaj gre za to, da pomnožijo število klinik. Vseka-ko je videti, da naaiki za spanje niso dolgočasni.
H. Freytag: ZA VASJO
I
IZ LITERARNEGA SVETA
JUGOSLAVICA V AMERIŠKEM OBZORNIKU
Pioletma števiHfaa 1936 mednarodnega če-trtletnika Books Abroad (Knjige od veeh sLrani) je pod naslovom Yugoslav Lin-guistice posvetila 363. stran šestim jugo-elovenskim knjigam, ki so; 1) Zbornik znanstvenih razprav, Ljubljana 1935. kjer poročevalca (Anthony Klančar, Slovene National Liibrary, Cleveland, Ohio, USA) posebno zanimajo prispevki obeh Kušejev in I- Tomšiča. 2) Vuk KaTadžrič, Srpski rječnik, obsegajoč 47.000 besed, ob kiaiterem se omenja tudi naš K<M>itar. 3) P. Mitro-vič, »Imlemational«, pomočmi jezik, Sarajevo, 1935. 4) Jože Karlov še k, Slovenski omamenit, oanačen kot neprecenljiv za zgodovino naše umetnosti. 5) Avgust Piirjevec, Matija Cop, Izbrano delo. Pričenja se: Cop was ithe first Yugoslav Anglophile, the first Yugoslav critic of Européen importance, the arbiter elegantiae or European letters. 6) Pavel Brežnik, Temina Zvezda. »Iz svojih skušenj kot zastopnik na Car-negiejevi mednarodni konferenci za mir pred neilcaj leti je dr. Brežnik vpletel v svoj romanček zanimivo, sikoraij Vernejev-sko zgodbo o zaroti treh zmamenrtih zvez-dioslovcev, fcaiko bi rešili svet vojne z zvijač», »(temno zvezdo«, ki napravi zmedo na zemljn ter odvrne svetovni spopad- — Po. ročevailcu menda še ni znamo, da je ta zgodba, predelana v filmski scénario, dobila nedavno 6. nagrado pri natečaju v Berlinu. — Naše kljuke na č š ž ta publikacija premore., vendar polovica jih manjka, kar gre po vsej pmlilki na račun korektorjev, 'ki jih ne vidijo, ne poznajo-Slično naši ljudje radi prezro cediljo pri romanskih jezikih. Tako mi je pravil pokojni P. Žmitek, da prejema kot tajnik Lovskega društva dopise od portugalskega udmuženlja Kakiaidtores, v resniicli je naiziv Caçadoree (z repkom pod drugim q). To značd lovce', ono pa si lahko misWe.
A. Debeljaik
IZ OZNAKOSLOVJA
FIŽOL
. Znameniti naravoslovec J. H. . Fabre je prvi opazil — čitajoč antične pisce in vse do odkritja Amerike — da se nikjer ne omenja sočivje, nazvano danes »haricot« v francoščini. Po tem je sklepal, da ee je ta rastlina kak'or obilo drugih uvedla iz Nove. ga sveta. "Sedaj je ta podmena potrjena. Fižol je ameriškega izvora, poroča Journal de Genève 8. VII. 1936.
Prej omenjeni francoski izraz je bil že dolgo znan v zvezi »haricot de mouton«, t-j. ovčji golaž s krompirjem in korenjem. Podlaga mu je nizozemska beseda »hari-hod«, ostro orodje; odtod harigoter, haligo-ter (sekljati). Med sekljanjem in fižolom pa ne more biu nič eikupnega, «i je mislil pesnik José Maria de Heredia, tast neduvno
umrlega pisatelja H. de Bégniera. Zato je
bil ves srečen, ko je zalotil mehiško besedo, »ajakotl« v pomenu rečenega eočivja. To naj bi bil vir za francoski haricot (fižol). Slavni danski elovničar Nyrop je 1. 191 S. posvetil zanimivo razpravo temu jezičnemu vprašanju, kjer kaže, kalko moreta dve besedi čisto različnega pomena vplivni ena na drugo in se nazadnje ietotiti. Pri tem omenja, da je bil avtor »Trofej« jako ponosen na svoje etimološko odkriije. Izvor njegove najdbe je bil star ,špeh< iz XVI- atol. Hernandez »De Historia plantarum novi orbis«. Kaj pa pravi Mayer-Lûbke E t W 1935 na to? Pod značko >ayacotl< čitam; čeprav srečamo haricot šele 1642, je Here-dieva razlaga dvomljjva, ker manjka dokaz o tujem poreklu tako kakor pri Kartoffel, Mais itd ter je možnost, da je v oteri. imenovani haricot de mouton, imel fižol tolikšna vlogo, da se je naziv haricot prenesel na to stročnico.	D.
PAUL LANDOWSKI
Ta elegantni iraneo&ia Kipa», ravnatelj vile Medicis v Rimu, je svojčae deloval v Ženevi, kjer ga je pastor Monnier pregovoril, naj se udeleži natečaja za spomenik verski reformaciji: strogemu Kalvinu, živahnemu Farelu in sodelavcem. Vojna je bila prekinila sicer njegov zasnutek, a med bitko na Sommi je umetnik dobil dopust, da pojde v Švico in da dovrši svoj tors o. Preko Pariza, ki je bil ves poparjen, p do-
spel v Ženevo, razsvetljeno ponoči, kar ga je navdalo s posebnim navdušenjem. Ko je dokončal učinkovito umetnino, se je spet oblekel v vojaško uniformo in doživljal vso grozoto kakor tudi veličino vojne. Svoje skušnje je uporabil za mnoge spomenike padlim. Take je izdelal za medicinsko fakulteto v Bordeauxu, za neka mesta v Severni Afriki, v Schaffhauseuu in dry^od. Landowskega označuje raznoterost in mno-goličnost v navdahnjenju. Spomenik letalcu Klementu Aderu tenkoumno izraža polet proti sinjini. Za Rio de Janeiro je izklesal velikanskega Krista, na mostu De la Tournelle sveto Genovefo, zaščitnico Pariza, v Nankinu soho Sun-J.at-Sena, ustanovitelja kitajske republike: Že dolgo misli na tempelj v čast človeškemu naporu in človeški doumnosti.
Danes vodi omenjeni hram umetnosti, kjer je bil sam gost pred 30 leti. R. B.
TEHNIČNI OBZORNIK
UMETNI KAVČUK
Ob poročilih o umetnih nasadih kavčukovih dreves na Kavkazu in o porastu cen na svetovnih tržiščih nas bo presenetilo, da je uspelo umetno proizvajanje kavčuka nad vsako pričakovanje. Naj povemo že kai spočetka, da so poskusne vožnje avtomobilov s pnevmatiko iz sintetskega gumija dokazale, da je umetni proizvod trpežnejši in odpornejši od prirodnega gumija. Ker so prirodni gumi razjedala olja, gonilna sredstva in nekateri plini, da, je nabrekel in izgubil svoje značilne lastnosti, se ne smemo čuditi, če si je umetni kavčuk že v kratkem času tri pot v industrijo. Razen tega prirodni gumi naglo ustali ter se na vročini zelo omehča. Čeprav so kemijske industrije vseh velikih industrijskih držav bile desetletja na delu za izumom umetnega kavčuka, se je posrečil izum .največji kemijski tovarni v Nemčiji in na svetu. I. G. Farbenindustrie, ki je izdelku nadela ime »Bunac po plinu butadienu, iz katerega se dobi umetni kavčuk.
Izhodni snovi pri dobavi butadiena sta apno in ogljik V električni peči nastane iz njiju kalcijev karbid. Iz karbida in vode nastane acetilen, iz aeetilena pa bntadien, ki ga ni težko zgostiti v tekočino. Združitev molekul butadiena v enimi (polimerizar eija.) se izvrši na razne načine; vendar zavisi od njih v nemali meri lastnost »bunec. Ker je tako dobljen umetni kavčuk kvalitetno zelo dober, ker je obstojnejši, trdnej-S in ker le težko preperi, ga ne smemo prištevati med nadomestke za oediko, marveč za samo po sebi tehnično važno snov.
Lastnosti eiirtetskega kavčuka se izražajo najjasneje v dejstvu, da se more iz njega s pomočjo vulkanizacije izdelati pnevmatiko. Kajti prav snov za plašče vozil zahteva od gumija največ. Poskusi z vojaškimi traktorji, ki so prevozili z novimi pnevmatikami L2 milijona kilometrov, «o doknutll,
da je umetni gumi za dobro tretjino bolj S od naravnega. Navzlic temu upajo tovarne, da hod» dosegle še 50 ali celo 100% zboljšanje.	(trna).
V	»Evropi »izdelajo« letno 30000 kubnih metrov žlahtnega plina argona, ki ga uporabljajo za polnjenje svetlobnih teles. Pri dobavi tako velikih množin plina predelajo 5000 ton zraka.
Aluminij si vtira vedno bolj pot v trope. Sedaj pa, ko so dognali, da so tropske čelade za osem stopinj hladnejše, če so v notranjosti obložene z aluminijevim ploščicami, bo odtok aluminija v tropske kraje še večji.
Največji Dieselov železniški stroj na svetu vozi med Chicagom in Kalifornijo. Novi velikan je dolg 38,7 metrov ter je opremljen z dvema Dieselovima motorjema s skupnim učinkom 3600 konjskih sil.
V	Angliji grade novo vodno letalo, ki bo glede hitrosti nadkrililo vse dozdajne tipe vodnih letal. Letalo bo imelo poleg velikega osrednjega plavača še dva stranska podporna plavača. Ta dva stranska plavača bo mogoče takoj po startu potegniti v motorne gondole, medtem ko se bo srednja làdja s pomočjo hidravličnih priprav polagoma skrila v odprtini trupa. Z odpravo plavačev se bo zmanjšal zračni odpor in sorazmerno zvečala hitrost hidroplana.
Nizozemske državne železnice bodo elek-trificirale vse glavne proge. Letos bodo opremili proge, prihodno leto pa bodo zamenjali parne stroje z električnimi.
E. Urbahn: OB TIHEM VEČERU (lesorezi
RADIO
Ker go oblasti dovolile uporabljati od-dajalcu Crosleyeve radio družbe v Cincin-natiju 500 kilovatov, zahteva dovoljenje za tak učinek vedno več postaj. Doslej si je to pravico za nedoločeno dobo pridobil le ie KNX oddajalec v Hollywoodu.
Svetovno nadzirališče radia v Bruslju sestavlja statistiko vseh kratkovalovnih od-dajalcev. Upati smemo torej, da se bo v doglednem času vršila konferenca, ki bo nalik konferenci v Lucernu, sestavila načrt «a vse kratkovalovne postaje na svetu.
»Haut Parleur« poroča, da je v preteklem letu zgradila največ radio aparatov Amerika (za 419 milijonov frankov). Za Ameriko prideta Nizozemska (289 milijonov frankov) in Nemčija (160 milijonov frankov). Čeprav poročilo ne vsebuje Ni-ponske, je vendar iz njega razvidno, da je-v teku treh let v Evropi nadvladala majhna Nizozemska mogočno Nemčijo.
Odbor za organizacijo pariške svetovne razstave v letu 1937. je prosil francosko vojno ministrstvo naj odklopi vojaški oddajalec na Eifflovem stolpu. Ker pomeni antensko omrežje nad pariškimi vrtovi stalno nevarnost za sprehajalce, je sprejela javnost prošnjo z zadoščenjem. Bržkone se navdušujejo prebivalci za odpravo le zaradi bomb, ki bi v primeru vojne padale na poslopja, ki so v bližini stolpa.
V Ameriki se je pričela pravcata televizijska vojna. Vodilno vlogo v njej ima začasno še Radio Corp. of America, ki je zgradila na največjem nebotičniku (Empire State Building) oddajalec in namestila po velemestu 1000 opazovalnih sprejemnih postaj. Ker pa se vodilne električne družbe »American Telephon and Tele-graph Co«, »Western Electric Co« in »Bell Telephon Laboratories« še niso zedinile glede prevzema evropskih patentov, ne smejo še upati na gmoten uspeh.
Francoska strokovna revija »LAntenne« prinaša omembe vredne podatke o razsežnosti televizijske oddajne postaje na Eifflovem stolpu. V območju 1 do l1/« milje od stolpa, pravi poročilo, je sprejem s prosto anteno »izredno težaven« in s sobno anteno »povsem nemogoč«. »Sorazmerno lažji« je, sprejem v pasu 12 do 20 milj okoli metropole. Najboljši sprejem je bil doslej javljen iz Haravillersa (Seine-et-Oise), ki je 25 milj oddaljen od Pariza.
Dunajsko sodišče je nedavno izreklo pravdorek, ki bo brez dvoma zanimal radio poslušalce. Neki avstrijski pisatelj se je bil pritožil zoper rubež radio sprejemnika. Pritožbo je utemeljil s trditvijo, da kot duševni delavec pripravo potrebuje, ker mu posreduje dogodke, ki pomenijo zanj važen vir »inspiracij*. Sodnija je prošnji ugodila t motivacijo, da se radio aparatov eplob ne eme rubiti,	(trna).
IZ PRAKTIČNE MEDICINE
čajni dnevi poleti
V veliki vročini ee pojavljajo pogosto črevesne motnje, iki so lahko posledica temperaturnega vpliva na prebavne organe. Osredotočeno delo je v vročih dneh čisto skoraj nemogoče. Brez âkode si lahko v vroči dobi vrinemo dan. ko naj ee vsi organi imalo odpočijejo. Te dni uživajmo namesto vseh obremenjevalnih obedov majhne količine črnega čaja. Takoj zjutraj popijemo čašo aro-matično pripravljenega čaja e ploščico ci-trone in malo sladkorja. To ponovimo večkrat v teku dneva, ko začutimo potrebo po jedi in nam je prevroče. Baš vroče pijače so. kakor znano, zelo dober pripomoček za ohla. ditev.
Jabolka zoper črevesne bolezni
Vsakovrstne črevesne bolezni ki so zvezane večinoma z drisko, slabostjo in težkim občutkom utrujenosti, se potrostoma zalo upirajo zdravljenju z lečili-
Zato je zelo čudno videti, da se v zadnjih letih čedalje bolj uveljavlja zdravilni način, ki mu na prvi pogled ne bi Drisojal, da je sposoben odpraviti črevesni katar in njegove spremljevalne pojave. Gre za dieto s surovimi jabolki. 2e po prvem ali drugem dnevu je opaziti znatno izboljšanje, mučne, včasi neprestane driske postanejo tolj redke. zvodeneli iztrebki dobe spet normalno obliko, pokažejo se vsa znamenia odločne ozdravitve.
Če zdravnik zapiše takšno čisto jabolčno dieto, naleti pogostoma na odpor, kajti zdravi ljudje uporabljajo jabolka v splošnem baš v nasprotni namen. Bolnik se zato često boji novega poslabšanja. Pri strogi jabolčni dieti, to se pravi torej brez nadaljnjih jedi, pa se pojavijo taš nasprotni učinki, namreč pomiritev črevesnega delovanja.
Pri odraslih in tudi otrocih se težke črevesne irffekcije s surovimi jabolki tako uspešno zdravijo, da že po nekoliko dneh ni mogoče ugotoviti nobenih Dovzročiteijev bolezni več.
Za jabolčno dieto prihaiaio v poštev le zrela surova jabolka ki jih dobro olupimo in najbolje na stekleni stnzalki ostrgano v kašo. Količina jabolk, ki iih damo bolniku, se ravna po bolezenskem stanju tn znaša 0-5 do 1.5 kg. Ta količina v SDloènem zadostuje. da uteši lakoto in žeio. če je pa bolezen zvezana s hudo izguto vode, tako da se telo izsuši, tedai se da že; onoči odpraviti z malo redkega čaia bivt sladkorja. Uspeh tega zdravljenja zavisi v veliki meri od tega. da bolniku razen jabolk no damo drugih živil.
Ko se pokaže izboljšanje, damo bolniku za dan ali dva drugačne hrane. Sele potem sledi običajna bolniška hrana.
Uspešnost jabolčne diete tako za lahka kakor težka črevesna obolenja, ie že tako preizkušena, da jo moremo tudi doma izvesti bw vsake nevarnosti.	zd
VITAMIN ČUVSTVA
»Dandanes govorimo toliko o vitaminih. Postali so alta in ornega prehranjevalne psihologije. Z enako veliko pravico smemo govoriti o vitaminih misli — duševnih živi. lih, ki delujejo tako, da držijo v pravem ravnotežju srce in čelo ter dajejo krila domišljiji in volji«.
S temi besedami priporoča Ovre Richter Frich, ki je podaril svojim skandinavskim rojakom kulturno zgodovino vina, v svoji knjižici »Vitamin duše« tobak — ne samo kot uživalno sredstvo, ampak tudi kot du-ievno dražilo, ki razširja eončni soj na utrudljivi človeški poti, dela maše redke prijatelje prikupnejše in lajša mnoge naše bolesti-«
Dobro je nazadnje čitati ods.avek »misterij nikotina«, kjer obravnava nevarnosti čezmernega kajenja- Odstavek izzveni v načeto; »Tu velja, kakor v vseh življenjskih prL likah, držati se prave mere.« S tem pridržkom nudi zabavno pisana knjižica razkošen pouk kadilcem in onim, ki nameravajo postati. Pustolovska zgodovina tobaka se začenja z nesporazumom; Krištof Kolumb in njegovi možje so zavrgli na poseben način dišeče suhe liste, ki so jim jih ponudili domačini kot dragocen dar. Ne odkritelj ampak osvajalec in izžemalec Novega eve-ta. Fernando Cortez, je spoznal pomen tobačne rastline. Spanci in Azteki so kad'li
skupaj pipo miru_ioda surovost konkvista-
dorjev je napravila prijateljskemu položaju nagel konec.
Španec Rodrigo de Jerez se je pojavil kadeč v rodnem mestu Ayamontu in je padel — dim bruhajoči hudič! _ v roke inkviziciji. Padec in rast evropske zgodovine tolika je začel. V Angliji so propagirali tobak konec 16. stoletja Hawkins, Drake in Rsleigh, pipa je prišla v družbo in tudi kmalu na dvor. V angleškem ki al ju Jakobu I. je vstal mogočen nasprotnik kajenja. Sočasno pa že ni več mogoče zadržati razširjanja novega nasladila- Pipo je zamenjal njuhanec, ki je vladal skoraj dve sioletji-V 19. stoletju je podarila Evropa cigare, in pri opisovanju razkošne kaje havan je pisatelj naravnost liričen. Istočasno pa nas dostopno in stvarno pouči o fabrikaciji čigar in o raznih vrstah. Naslednja poglavja so posvečena spremembam pipe od dolge pipe mračnjaške dobe do moderne kratke pi|>e briareke in dunhillske. Zadnji del knjige pa je v znamenju zmagovite cigarete. Vmes je razporejeno razmerje velikih mož do tobaka: Goethe, Heine in Bjornson so črtili tobak, Schiller ве je zadržal zmerno, Napoleon je rad njuhal, Tolstoj je spočetka pridno pušil, potem pa je preklel tobak. I. K Bach je posvetil svojo kantato »tobačna pipa« ka-dilni umetnosti . .
Tolažilen zaključek knjižice pa se glasi: »V celoti vzeto smemo izvajati, da gre tendenca veeh modernih tobačnih kultur za tam, da tolj in bolj oprašča tobak škodljivih
sestavin, ga dela šibkejšega, ne da bi ga oropala njegovega karakterističnega duha in okusa. Za to bodo že poskrbeli tobaka-logi- In zdravniki jim bodo pri tem pomagali. Tako smo na poti, ki pelje k tobaku bodočnosti.«	A. D.
ZANIMIVOSTI
Tudi bolezni imajo svoj stoletni razvoj» svojo degeneracijo. V starem Egi ptu je bid nahod skoraj smrtna bolezen. Primitivna ljudstva z lahkoto podležejo tuberkulozi. V Evropi sta skoraj popolnoma izumrli sred-njevški bolezni znojenja in gobavosti. Tudi srednjeveške »bolezni sv. Vida« ne poznamo danes več v prvotni obliki. O sifilidi, davici in hripi vemo, da popuščajo, isto je s tuberkulozo. Glede azijske črne kuge pa je opaziti, da njena intenziteta narašča.
Z tofcrctn vode, ki izhlapi na površini telesa, izgubi telo 540 kalorij.
Že v starem Egiiptu so imeli zdravnike specialiste za očesne, kožne, ušesne bolezni in za porode. Specialiste za name srečujemo že.v Homerju.
Heubner pravii, da redno vsakdanje za. uživanje 30 do 40 g alkohola v alkohodnih pijačah organizmu ne škoduje, istega uu ziranja je tudi Meramg,
Pri starih Grkih so biffi zdnavniki po gostoma posredovalci za ženiitve.
PRAKTIČNE NOVOTE
Za spanje v zeleni naravi Moderni človek prebije konec tedna najrajši v zeleni naravi. Le malokaterim je dano, da bi imeli svojo počitniško hišico, čedalje več pa je takšnih, ki si jo nadomeetujejo « zložljivim čolnom in 'Šotorom. Pod Soioroai
spiš v zeleni naravi lahko kjer hočeš in na najudobnejši način, če si omisliš novo zračno postelja Ta zračna postelja je nekaj, kar te res ne more ovirati, če je zložena, ne zavzema v čolnu skoraj nobenega prostora, tehta samo 160o g. z nekoliko prijemi in malo zraka pa jo spremeniš v najidealnejše ležišče. Izdelana je iz impregniranega blaga ter ima zglavnik in stranske opornike, da na neravnih tleh ne izgubiš v spanju ravnotežja ter se «kotališ po tleh. Ker so noge, kakor znano, zoper hlad najbolj občutljive, ima ta postelja na spodnjem koncu še gumi rano vrečo, v kateri je dovolj prostora za noge in odejo ali spalno vrečo. Ta zračna podlaga za. dostuje tudi za velike ljudi, kajti če ni napihnjena, se razteza preko površine 71 krat 210 cm, napihnjena pa wvzema 68 krat lflO
sa * л н es
PROBLEM 172
W. Hebel t
f
Ш
Mat v dveh potezah
Rešitev problema 170 Ta problem temelji na zelo zanimivem strateškem načrtu: bela kraljica matira na f8. V to svrho je treba odstraniti tri kamne na poševni črti a3 — f8 in dva na navpični črti fl — f8. To se doseže na naslednji način: 1. Tt>4 — bi (grozi Tf 1 mat), Lf7 — e4; 2. c5 — c6 (grozi mat z Da7), Tf6 x c6; 3. Th7 — h5 (grozi Tf5+), e7 — e6 (s tem se zapre tekaču povratek na f7)! 4. Da3 — iS mat
Rešitev problema 171 1. Dg4 — e6 (grozi Sb6+ in mat na b3), e3 — c2; 2. De6 — e3ll, TxD (a); 3. Sb6 mat; 3 ... L*D; 3. Sc3 mat; 1... Tf3xf4; 2. Sd6 — e41 * dvojno pozicijo Dc6 mat in Sc3 mat
ZA BISTRE GLAVE
258
Kolikšna sta ros t Mala Anica je prišla domov ln dejala ma-■исј: »Mamica, Evica pravi, da je nje mamica Štirikrat tako stara kakor ona sama, toda v štirih letih bo samo trikrat tako stara. In sedaj naj hi izračunala, koliko let je Srlci in koïiko jih šteje njena mamica. Ali
je mogoče to izračunati?« Kako bi lahko odgovorila Ani čina mama?
Rešitev k 3t. 256 (Vrtnar na trgu) Vsaka cveitlica določene barve se da zvezali na vee načine s cvetlicami drugih barv. Tako je mogoče napraviti Škrat 4krat 5krat 6, in to je 360 različnih šopkov.
Rešitev k št 257 (Računareki umetnik) Občinstvo si je mislilo števili 3 in 7.
ČRKOVNICA V SLIKAH
Crass us
Od levega kota zgoraj si proti desni napiši imena vseh sličic, n- pr. svetilk a... do noža, dalje navzdol do ježa, nato do kolesa in slednjič do bodala. Potem vzemi po vrsti iz vsake besede po eno črko na kaiterem koli mestu, da dobiš pomen iz prvih 6 izrazov: goriška oblika za »knain-pež« ali dereza; iz 4 nadaljnjih; velika tekoča voda; iz 5 naslednjih; madžarski pisatelj Môr — (1825-1904). ki je dal r srvet nad sito fantastičnih romanov; oekaj prevedenih na srbhrv. n. pr. »Madž. na_ bob«; iz končnih 5 pa betoknaijiinatai m SJ-bhrv. peùsJorv »tafco«.
UREDNIK IVAN PODRŽAJ — TELEFON ST. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RTBNIKAR — tiska NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI, PREDSTAVNIK FRAN JEZERâBK Uredništvo in uprava v Ljubljani, Knafjeva ulica 5 — Mesečna naročnina Din 4-—j go razrmtalcJh dostavljena Din 5«-»