Mi hočemo pokazati, kaj smo ttiovencL Aaten AŁl»re, doma lz 8t. Rnperta (Mfcla bi^- za) aad Laikia, nm pšfie dne 17. julija z ga. lidkega bojiJS^: Nam slovenskim BpodnjeBJajerakiin vojakom tukaj na severu ne gre partebno slabo; snao v*5inoma v ravninah. Boji z Rusi sSuaj niso hudi. V začetku spomladi j« čtirinajst dni tako ,,žnuro vlekel", da ga ni bilo nijtjer dogledati. Sedaj ga pa zmiraj z v&o oilo tifičimo nazaj. Imamo groznovročino in tudi mnogo dežja. Mt mladl slovenski vojaM «mo v družM š starejSitaii možmi. Vtei smo korajžni in bomo moskale aagnali nozaj v krompir]evo deželo, Upaan, da nara Bog pomaga v tem pravi&nepi boju. Prepričan sem, da se sovražnik tukaj sploh ne bo mogel držali. Naža pomn^ena Ln fevrstna artil»rija ga dan na dan budo obd»luje. Pred nafo artileirijo imajo Rusi grozen strah. Saj Rtise že ssedaj drugafie rte spravijo proti nam, kakor da jim z lastnimi topovi ofl ¦afli posvieliio. Pri nae pa tega ni; mi pa gremo proatov-oljno ua^prej. Videl aem, k*ko je pri selu Cseres neldi podde«©tr9k 1b Ctelja kar hiot«! drvG|i v veiikl ogenj. Kornaj ga je neki praporfifiak zaid!r&al. To m pravi: mi hoftmo pofcaaEaii, fcaj grao Slamicl in kako spoSfujemo svo(jo drago dimovtno.