•A0 Statistično ^ i i ^^ L i s*sx BILTEN št. 58/XXXVII ISSN 1408-3272 Raven prikaza: Mreža 100 m I 50 ali več Pcnastavi barve Prosojnost из 20 !': Vsebina: Prebivalstvo > število prebivalcev > Skupaj Vrednost za Slovenijo: 2.061.085 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 ■ ► □ 4 ali manj □ 5-9 I I 10-24 ■ 25-49 Ponastavi razrede I SO % I I SOft 100% Ljubljana, marec 2015 •A0 Statistično рч i i ^^ ^ k i P s, BILTEN Sedež društva: Statistično društvo Slovenije, Litostrojska cesta 54,1000 Ljubljana - Slovenija, ISSN 1408-3272 VSEBINA Uvodnik....................................................................................................................................................................................................................................................................................3 Dobitniki priznanj Statističnega društva Slovenije Obrazložitev postopka prijav in izbire nagrajencev ..............................................................................................................................................4 Blejčevo priznanje za leto 2014 smo podelili Janezu Staretu................................................................................................................4 Priznanje odličnosti statističnega poročanja v medijih za leto 2014 smo podelili uredništvu časnika Delo ................................................................................................................................................................................................................................5 Dnevnikova priloga Objektiv prejela ugledno mednarodno nagrado za infografiko ............................................6 Uradna statistika Statistični urad praznoval sedemdesetletnico..............................................................................................................................................................8 Uvedba elektronskega sporočanja podatkov za poslovne subjekte na Statističnem uradu ....................11 Uvajanje spletnega anketiranja oseb na Statističnem uradu..................................................................................................................13 Uporaba masivnih podatkov (big data) za statistične namene.......................................................14 Sodobni načini izkazovanja statističnih podatkov......................................................................................................................................................17 Pregled skladnosti delovanja slovenskega statističnega sistema s Kodeksom ravnanja evropske statistike....................................................................................................................................................................................................................24 Izobraževanje Sodobni statistični pristopi - spored predavanj na doktorskem študiju statistike ....................................................26 Ravni merjenja - težava poučevanja dodiplomske statistike..................................................................................................................27 Raziskujemo Metodologija merjenja blaginje občin v Sloveniji na osnovi sestavljenih kazalnikov..........................................33 Zaključek projekta Data without Boundaries ..................................................................................................................................................................45 Strokovna posvetovanja Prijetno vzdušje in razprava na Statističnem dnevu ............................................................................................................................................47 Dan spletnega anketiranja............................................................................................................................................................................................................................52 Prva konferenca Mednarodnega združenja za integracijo kvantitativne in kvalitativne metodologije ..............................................................................................................................................................................................................................53 Zanimivo Stojanović postal najmlajši debitant v dresu Slovenije ....................................................................................................................................56 Veter v lovu na veliki kristalni globus ni odločilni dejavnik..........................................................................................................................57 Skupščina Zapisnik 22. redne skupščine Statističnega društva Slovenije............................................................................................................60 Kratke novice..............................................................................................................................................................................................................................................................66 Urednica: Odgovorni urednik: Uredništvo: Urednica spletne strani: Oblikovanje: Oblikovanje naslovnice: Tisk: Fotografija na naslovnici: Naklada: ISSN 1408-3272 mag. Katja Rutar dr. Andrej Blejec, predsednik Statističnega društva Slovenije člani Izvršnega odbora: dr. Anuška Ferligoj, Bogdan Grmek, dr. Damijana Kastelec in dr. Mojca Noč Razinger Irena Vipavc Brvar Marta Šeme Matjaž Erker Statistični urad Republike Slovenije Igor Kuzma 200 izvodov Naslov društva Spletna stran Elektronski naslov: Telefon: Statistično društvo Slovenije Litostrojska cesta 54, 1000 Ljubljana www.stat-d.si info@stat-d.si 01 2416 400 AVTORJEM PRISPEVKOV: Vabimo vas k sodelovanju pri oblikovanju našega društvenega glasila. Zaželeno je, da prispevke pošljete po elektronski pošti. Prosimo tudi za fotografije, s katerimi bomo ilustrirali prispevke in popestrili bilten. Besedila bomo lektorirali, avtorjem v pregled pa poslali le v primeru večjih posegov. Bilten izhaja enkrat letno, vendar le, če je dovolj prispevkov. Zato avtorje prijazno vabimo, da strokovne in aktualne prispevke, zapise o udeležbah na različnih strokovnih dogodkih, napovedi ali druge zanimivosti, ki se vam zdijo vredni za objavo in za informiranje statistične javnosti, sproti pošiljate uredništvu. Le tako jih bomo zanesljivo uvrstili v bilten in s tem ohranili v trajnem spominu ter pripomogli k izpolnjevanju poslanstva društva. Prispevke pošljite urednici, predsedniku, članu izvršnega odbora, ki vam je najbližji, ali pa predsedniku sekcije, katero bi vaše sporočilo vsebinsko zadevalo. Ne pozabite tudi na pošiljanje sporočil za našo spletno stran. Naši naslovi elektronske pošte so: Katja.Rutar@gov.si, Andrej.Blejec@nib.si, Irena.Vipavc@fdv.uni-lj.si, Anuska.Ferligoj@fdv-uni-lj.si, Damijana. Kastelec@bf.uni-lj.si, Mojca.Noc@gov.si, Bogdan.Grmek@gov.si TRADICIJA IN INOVATIVNOST Tokratna številka biltena je precej uradno-statistično obarvana. Preteklo leto smo praznovali sedemdesetletnico delovanja slovenske uradne statistike, kar je skoraj dvakratna življenjska doba Statističnega društva, ki pa je bilo tudi ustanovljeno na pobudo uradnih statistikov in se je sčasoma širilo med profesorje statistika in statistike poslovneže. Predstavljamo vam nove načine zbiranja uradnih statističnih podatkov, ki vključujejo danes vseprisotno uporabo spleta in se širijo na vse več raziskovanj. Uvajati smo ga začeli v raziskovanja poslovnih subjektov in počasi se širi na raziskovanja oseb in gospodinjstev. Prebrali boste, da od enovrstnih načinov zbiranja podatkov prehajamo h kombiniranim načinom, saj tradicionalnih oz. do sedaj uveljavljenih načinov ni mogoče kar opustiti, ampak so še vedno edina možnost poročanja za določene ciljne skupine. Pišemo tudi o prvih poskusih uporabe masivnih podatkov za statistične namene in ambicioznih načrtih mednarodnih organizacij za razvoj izkoriščanja te vrste podatkov. Vse večji pomen pa dobiva izkazovanje statističnih podatkov z orodji in na način, ki so za bralca in določeno vrsto podatkov najbolj primerni. Izkazovanje podatkov v tabelah in bazah podatkov se vse bolj dopolnjuje z inovativnimi grafičnimi predstavitvami podatkov. Primer inovativne grafične predstavitve uradnih statističnih podatkov ste morali opaziti že na naslovnici, kjer je prikazana gostota poselitve gorenjske turistične prestolnice. Podobne slike si na novi spletni strani Statističnega urada lahko pripravite celo sami. Druga novost pri izkazovanju podatkov je uporaba socialnih omrežij za sporočanje zanimivih izsekov iz klasičnih objav podatkov. V teh omrežjih so se namreč bralci navajeni na bolj ali manj formalen način takoj odzivati na prebrano ali videno, njihovi odzivi so pa lahko pohvalni, lahko vključujejo predloge za izboljšave, lahko so pa tudi zelo kritični. In na vse te odzive se je treba znati hitro in pravilno odzvati. Vse korake statističnega procesa, od ugotavljanja potreb po uradnih podatkih, do načinov posredovanja podatkov ciljnim publikam, so na nek način ocenjevali strokovnjaki, ki jih organizira Evropski statistični sistem in so šli na obisk prav v vse statistične urade držav članic Evropske unije. Med ostalimi novicami boste lahko prebrali, da statistika dobiva vse pomembnejše mesto tudi na slovenskem spletu. Na portalu državne radiotelevizijske hiše je zaživela podstran Številke, kjer se nabira vse več številk. Podiplomski študenti statistike pa so številne aktualne dogodke (od filmov do problema nesodelovanja v anketah) na široko obravnavali na svojem blogu z naslovom Udomačena statistika. Mogoče mi je kot urednici biltena tudi zaradi vse več statističnih spletnih mest in zasedenosti statistikov s pripravo vsebin zanje vse težje priti do kakovostnih prispevkov za naše društveno glasilo. In se ob tem sprašujem o potrebnosti izdajanja tiskanega glasila, čeprav me ostali člani izvršnega odbora motivirajo, da potrebujemo svoje glasilo. Ali ga bomo res uspeli ohraniti, je odvisno od vas, dragi bralci in člani društva, posebej od tistih, ki ste mentorji študentom statistike, saj bi bile ugotovitve njihovih magistrskih in doktorskih del verjetno zanimive za večino bralcev in je teh del verjetno že toliko, da bi z njimi zlahka napolnili statistični bilten. Želim vam prijetno prebiranje tokratnega biltena in se že veselim vaših prispevkov za novega! Katja Rutar urednica biltena DOBITNIKI PRIZNANJ STATISTIČNEGA DRUŠTVA OBRAZLOŽITEV POSTOPKA PRIJAV IN IZBIRE NAGRAJENCEV V skladu s Pravilnikom o podeljevanju priznanj Statističnega društva Slovenije je Izvršni odbor društva imenoval dva nova člana odbora in potrdil "Odbor za društvena priznanja" v sestavi: Andrej Blejec, Anton Kramberger, Anuška Ferligoj, Mojca Suvorov in Andraž Zorko. Odbor je pozval člane društva, da do 1. avgusta 2014 predlagajo prejemnike priznanj. Prejeli smo en predlog za Blejčevo priznanje in en predlog za Priznanje odličnosti statističnega poročanja v medijih. Predloga za častnega člana nismo prejeli. Odbor se je sestal 19. septembra 2014 in soglasno izbral prejemnika priznanj, ter sklep predlagal Izvršnemu odboru v potrditev. Izvršni odbor je 9. oktobra 2014 potrdil predlagana prejemnika. Obenem je sprejel sklep, da bo svečana podelitev priznanj v okviru Statističnega dneva na Brdu pri Kranju 22. oktobra 2014. BLEJČEVO PRIZNANJE ZA LETO 2014 SMO PODELILI DR. JANEZU STARETU Prof. dr. Janez Stare sodi med najvidnejše statistike v Sloveniji in je v mednarodnih statističnih krogih zelo cenjen, še posebej v medicinski statistiki. Njegov prispevek za statistično izobraževanje z vzpostavitvijo podiplomskega študija Statistike v Sloveniji je izjemnega pomena. Izjemno dragoceni so tudi njegovi prispevki pri delu Statističnega društva Slovenije (npr. bil je predsednik društva, od leta 2004 je predsednik programskega odbora konference Applied Statistics). V času vodenja Inštituta za biostatistiko in medicinsko informatiko je vzpostavil raziskovalno skupino, ki se intenzivno in zelo uspešno ukvarja s temami medicinske statistike. Glede na uveljavljene kazalce znanstvene uspešnosti (npr. število citatov in H-indeks) je prof. dr. Janez Stare brez dvoma znanstveno najuspešnejši statistik v Sloveniji. Prof. dr. Janez Stare je uveljavljen raziskovalec na področju analize preživetja, v okviru katerega ga zanimajo zelo različne teme in vprašanja. Pri tem (vsaj po količini in odmevnosti) izstopata predvsem dve temi: Pojasnjena variabilnost: Medtem ko je vprašanje pojasnjene variabilnosti v linearni regresiji precej preprosto, se v analizi preživetja zaplete že pri definiciji pojasnjene variabilnosti in pri lastnostih, ki naj bi jih ustrezna mera imela. Prof. dr. Janez Stare se je te teme lotil že v svojem doktoratu, sledilo mu je več odmevnih člankov, nazadnje pa je leta 2011 predlagal novo mero, ki izpolnjuje vse zahtevane lastnosti in posplošuje znani in pogosto uporabljani C-indeks. Relativno preživetje: Gre za analizo preživetja, kadar vzrok smrti ni znan in si do odgovorov na vprašanja, ki nas zanimajo, pomagamo s populacijskimi tabelami. Z analizo preživetja se je prof. dr. Janez Stare začel ukvarjati šele v zadnjih desetih letih, a je njegova raziskovalna skupina na tem področju v tem času postala eden izmed glavnih akterjev. Pri raziskovalnem delu prof. dr. Janeza Stareta odlikuje predvsem izjemna jasnost in čistost razmišljanja o osnovnih principih, ki pogojujejo neko področje, ter izvirnost idej, ki pogosto pomagajo k povsem novemu pogledu na dana vprašanja. PRIZNANJE ODLIČNOSTI STATISTIČNEGA POROČANJA V MEDIJIH ZA LETO 2014 SMO PODELILI UREDNIŠTVO ČASNIKA DELO Časnik Delo objavlja od začetka septembra 2012 na zadnji strani svoje tiskane različice drobno rubriko, v kateri prikazuje raznovrstne uradne statistične podatke v obliki preproste, vsem razumljive, a učinkovite in povedne infografike, in to skoraj vsak delovni dan. To pomeni, da je bralcem Dela ponudil doslej blizu 500 zanimivih statističnih prikazov o prebivalcih Slovenije, o razlikah med posameznimi deli Slovenije, o položaju Slovenije med sočlanicami Evropske unije, o nekaterih njenih gospodarskih značilnostih in o spremembah njenih značilnosti v bližnjem preteklem obdobju. Omenjeno statistično rubriko je na pobudo novinarke Tanje Jaklič uvedlo uredništvo kulturne redakcije Dela v jeseni 2012, zdaj pa jo ureja zunanjepolitična redakcija. Za statistično stroko in za uradno statistiko je taka rubrika pomembna z več vidikov. Naj jih naštejemo le nekaj: - Tako objavljanje podatkov promovira uradno statistiko in institucije, odgovorne za slovensko in evropsko statistiko: stalnost rubrike, reprezentativna postavitev na zadnji strani časnika, dosledno navajanje vira podatkov nevsiljivo popularizira uradno statistiko in poučuje bralce o glavnih skrbnikih uradnih slovenskih in evropskih statističnih podatkov. - Infografika je zgled razumljivega in enostavnega branja statistike: strokovnjaki za infografiko pri časniku Delo znajo "prevesti" za javnost pogosto suhoparne statistične podatke v takoj razumljivo in sporočilno bogato sliko, ki pritegne bralčevo pozornost na eno samo spremenljivko - na strukturno, časovno ali prostorsko primerjavo pojava. - Podatki v infografiki omogočajo spoznavanje Slovenije prek najtrdnejših argumentov - prek statističnih podatkov: informacije o Sloveniji in primerjave z drugimi državami članicami EU se pripravljajo na podlagi strokovno neodvisnih in v Evropski uniji usklajenih metodologij in standardov. V Statističnem društvu Slovenije smo prepričani, da drobna dnevna rubrika z vizualizacijo statističnih podatkov na zadnji Delovi strani širi med ljudmi védenje o uporabnosti statistike, promovira uradne statistične podatke in povečuje prepoznavnost Statističnega urada RS. Po našem mnenju časnik Delo posredno sodeluje v projektu statističnega opismenjevanja, ki ga je sicer idejno podprla vsa slovenska statistična skupnost na več strokovnih srečanjih. Dobitnika priznanj Statističnega društva Veselin Stojanov, predstavnik uredništva časnika Delo, in dr. Janez Stare z Medicinske fakultete, skupaj s predsednikom Statističnega društva Slovenije dr. Andrejem Blejcem. Bralce obveščamo, da je bil 30. avgusta 2014 v Dnevnikovi prilogi Objektiv objavljen obsežen intervju s častnim članom Statističnega društva Slovenije Franto Komelom, v katerem najdemo mnogo podatkov o zgodovini slovenske uradne statistike, njeni informatizaciji in iskanju uporabne vrednosti statistike. Z veseljem tudi sporočamo, da je Dnevnikova priloga Objektiv, ki ji je Statistično društvo Slovenije podelilo prvo priznanje za odličnost statističnega poročanja v medijih za leto 2012 prejela ugledno mednarodno nagrado za infografiko. Več v novici, kopirani z Dnevnikove spletne strani: DNEVNIKOVA PRILOGA OBJEKTIV PREJELA UGLEDNO MEDNARODNO NAGRADO ZA INFOGRAFIKO Dnevnikova priloga Objektiv je na 22. letni konferenci Malofiej v Pamploni prejela "Pulitzerjevo nagrado za infografiko". Štirinajstčlanska žirija, v kateri so strokovnjaki z vsega sveta, je sedmim infografikam iz Objektiva iz leta 2013 podelila srebrno medaljo v kategoriji portfeljev. ''Ko je tvoje delo nagrajeno v družbi New York Timesa, National Geographica in Washington Posta, je to zagotovo poseben občutek, saj so to organizacije, ki so neprimerno večje od Dnevnika,'' je občutke opisal likovni urednik Dnevnika Samo Ačko. ''To je najvišje mednarodno strokovno priznanje, višje od tega ne gre,'' je dejal avtor infografik Aljaž Vindiš. "Uredništvo lahko zdaj mirno reče, da je Dnevnik na tem področju enakovreden največjim svetovnim časopisom oziroma da je mednarodno priznan časopis. Za Dnevnik je to zelo velika pohvala, saj pred dvema letoma pri Objektivu takšne grafike, kakor tudi naslovnice, sploh niso obstajale," je pojasnil Vindiš. Komplementarnost besedila in infografike Nagrado Malofiej v Pamploni podeljujejo že od leta 1993, v različnih kategorijah pa zlato, srebrno in bronasto medaljo podelijo najboljšim infografikam v tisku in na spletu z vsega sveta. Žirijo je letos sestavljalo 14 članov z vsega sveta, med njimi pa so bili tudi strokovnjaki iz Nase, ameriške univerze Stanford, kakor tudi predstavnika revije National Geographic in časopisa New York Times. Poleg podelitve nagrad na konferenci v Pamploni potekajo še tridnevne delavnice in predavanja, na katerih sodelujejo strokovnjaki z vsega sveta. Vindiš je pojasnil, da je treba infografike (v tem primeru zadnjo stran sobotne priloge Objektiv) izrezati iz časopisa in jih poslati po pošti. ''Tudi morebitnih oglasov ne smeš odrezati. Vse mora biti v takšni obliki, v kakršni je bilo objavljeno, obvezen je originalen izvod,'' je poudaril avtor infografik. Nagrada Malofiej kaže na kakovost infografike v časniku Dnevnik, Ačko pa je poudaril pomembnost infografike za medije nasploh. ''Ljudem omogoča razumevanje in izboljša predstavo dokaj abstraktnih konceptov. Kot vizualna bitja, pri katerih je vid najpomembnejši čut, veliko ključnih informacij hitreje in bolje dojamemo prek vizualne predstavitve. Besedilo in infografika sta komplementarna - besedilo včasih ne more nadomestiti infografike, ta pa ne besedila. ''Kar je prikazal tudi s primerom: ''Z infografiko ne moreš bolje prikazati, kaj je nekdo rekel, lahko pa na veliko jasnejši način prikažeš na primer proračun v odnosu do primanjkljaja. Infografika namreč prikazuje odnose med podatki. To počne učinkovito, saj bi bralec za razumevanje besedila porabil veliko časa, ogled infografike pa mu vzame le nekaj sekund.'' Uporaba tistega orodja, ki je za bralca najboljše Tudi Vindiš se strinja, da se je treba v medijih večkrat vprašati, kateri pristop podajanja informacij je za bralca razumljivejši. V Sloveniji področje infografike v medijih sploh še ni razvito, na Dnevniku pa projekt, ki je v slovenskem medijskem prostoru unikat, traja šele dve leti. Cilj je, da bi nekoč infografika postala redakcija, ne le podporna služba, kot je zdaj, je dejal Vindiš. Meni, da je pri nas največja težava na tem področju strah pred neznanim, a Vindiš razume, da novinarji tega področja ne poznajo, saj jih v zvezi s tem nikoli ni nihče izobraževal. "Prihodnost medijev je zagotovo v integrirani vsebini, pri kateri se ne odločaš med besedilom, fotografijo ali infografiko na podlagi ustaljenih vzorcev, ampak uporabiš tisto orodje, ki je za bralčevo razumevanje najboljše,'' meni Vindiš, a ve, da je za medije to nov način dela, s katerim imajo največ težav ravno tradicionalni. URADNA STATISTIKA STATISTIČNI URAD PRAZNOVAL SEDEMDESETLETNICO Alenka Škafar Statistični urad Republike Slovenije V letu 2014 je Statistični urad Republike Slovenije obeležil 70 let svojega delovanja, kar smo napovedali že v lanski izdaji Biltena. Ustanovljen je bil 19. avgusta 1944 in je v prvih petdesetih letih delovanja zamenjal kar šest imen, leta 1995 pa je v skladu z Zakonom o državni statistiki prevzel - sedanje - sedmo ime in postal Statistični urad Republike Slovenije ali kratko SURS. Uradno je SURS svojo obletnico obeležil v sklopu tradicionalnega posvetovanja Statistični dan, ki je potekalo 22. oktobra 2014 na Brdu pri Kranju. Ob tej priložnosti je bil prikazan priložnostni video z naslovom 70 let statističnih zgodb, ki smo ga z lastnimi močmi pripravili zaposleni SURS-a. Predsednik Statističnega društva Slovenije dr. Andrej Blejec je na srečanju uradu čestital ob 70-letnici delovanja in generalni direktorici Genovefi Ružić izročil zahvalno listino. SURS je pripravil tudi jubilejno publikacijo 70 let Statističnega urada Republike Slovenije, ki prikazuje delovanje SURS-a v zadnjem desetletju. Publikacija je nadaljevanje publikacije 60 let slovenske statistike, ki smo jo izdali pred desetimi leti in je opisovala razvoj SURS-a od ustanovitve do leta 2004. V publikaciji 70 let SURS-a so opisani dosežki in pomembni mejniki umeščeni v tri glavne dele statističnega procesa: načrtovanje in priprava statističnega raziskovanja, zbiranje in obdelava podatkov ter dostop do podatkov in izkazovanje rezultatov. V prilogi publikacije je prikazan zgodovinski pregled delovanja SURS-a po letih, iz katerega predstavljamo nekaj zanimivih: 1952 Republiški zavod za statistiko in evidenco kupi prvi računalnik - torej mineva že 52 let od začetkov informatizacije. 1953 Izide prvi Statistični letopis, leta 2013 pa zadnji. SURS je v jubilejnem letu 2014 izdal moderno publikacijo z naslovom Stat0ps. 1977 Ustanovitev Statističnega društva Slovenije, s katerim SURS od takrat tesno sodeluje. 1978 Zavod SRS za statistiko in Statistično društvo Slovenije organizirata prvo statistično posvetovanje z naslovom Statistični dnevi, ki je potekalo v Radencih. 1995 Sprejem Zakona o državni statistiki, s katerim je SURS postal strokovna samostojna vladna služba in pridobil današnje ime. 1996 SURS vzpostavi svojo prvo spletno stran. Z letom 2015 pa SURS vzpostavlja popolnoma novo, po modernih načelih zasnovano spletno stran. 2003 SURS vzpostavi podatkovno bazo SI-STAT, iz katere se je razvil portal SI-STAT, ki je bogat podatkovni vir za vsa statistična področja. 2004 Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo SURS postane del Evropskega statističnega sistema. 2009 SURS prvič objavi podatke tudi na Twitterju - kot eden izmed prvih statističnem uradov na svetu. 2011 SURS izpelje prvi registrski popis prebivalstva, drugi bo izpeljan leta 2015. Sicer pa bi lahko zapisali, da je bila rdeča nit preteklih desetih let standardizacija - uvajanje standardnih postopkov v celotno delovanje SURS-a, kar je prispevalo tudi k dvigu ravni kakovosti. SURS SURS je na svoj jubilej opozarjal s posebnim logotipom, ki je bil umeščen na spletni strani SURS-a, na vseh publikacijah in na dokumentih komuniciranja z zunanjo javnostjo. LET Prostore SURS-a so celo leto krasili plakati, ki jih je pripravila SURS-ova skupina zaposlenih. Na plakatih so navedeni slogani, ki ponazarjajo značilnosti in utrip SURS-a - naš urad in naše delo sta daleč od dolgočasja ali enoličnosti. M- SEI I t № JI3 h i iT» yd т!1 - !i 't C ■^iiip1" LET STROKOVNOSTI SURS 7© LET M- LET NATANČNOSTI SURS 7© LET STATISTICU URAD REPUBLIKE йиг 5s£ aà """ Z^sss ar— SS £3 SSS шШ •~др даяг. LET PESTROSTI SURS 7© LET M Ml SMO I •{ ž*» —"J? May*