Arheološki vestnik {Arh. vest.) 44, 1993, str. 153-201
153
Zgodnjerimsko naselje pod Grajskim gričem v Ljubljani. Gornji trg 15
Boris VIČIČ
Izvleček
V letu 1990 smo izvedli zaščitno raziskovanje v pritličju hiše Gornji trg 15 v Ljubljani. Ob tem so bili odkriti: delno ohranjen sarkofag, trije skeletni grobovi (od tega eden s trojnim pokopom) in dva žgana grobova. Žgana grobova datiramo v 2. st., skeletne in sarkofag (vsi brez pridatkov) pa v čas pozne antike. Delno je bila raziskana tudi zgodnjerim-ska hiša, ki jo datiramo v poznoavgustejski čas (morda že v zadnje desetletje pr. n. š.) do tridesetih let 1. st.
Abstract
In 1990 we carried out rescue excavations in ground floor of the house at Gornji trg 15 in Ljubljana. The following were discovered during this: a partly preserved sarcophagues, three inhumation graves (one with a triple burial) and two cremation graves. The cremation graves are dated to the 2nd Century AD, whilst the inhumations and the sarcophagues (all without grave goods) date to the Late Roman period. An Early Roman house, which is dated from the late Augustean period (perhaps from the last decade BC to the third decade AD), was also partly excavated.
TOPOGRAFIJA; ZGODOVINA RAZISKAV
Na južnem vznožju Grajskega griča, vzpetine, na kateri stoji Ljubljanski grad, ležita Stari in Gornji trg. Območje je stisnjeno v okljuk Ljubljanice na zahodu in dokaj strmo brežino Grajskega griča na severu, proti jugu pa zaprto z najsevernejšimi izrastki Ljubljanskega barja. Do kod je barje v zgodovini segalo, je sicer težko reči, o močvirnosti tega terena pa še zdaj pričajo toponimi Prule (staronemško "Bruel", tj. mokro, močvirnato ozemlje), Žabjak in Krakovo (krak ali žabji mrest; Melik 1946, 71 ss; Kos 1955, 40; Valenčič 1989, 9; Korošec 1991). Predel je bil na podlagi starejše parcelacije strnjeno pozidan najpozneje v 16. stoletju. Sedanje arheološke raziskave se tako omejujejo zgolj na majhne, še proste površine ob prenovi statično ogroženih objektov. Trga sta močno razpotegnjena, tako da obojestranska pozidava daje bolj vtis ulice kot pa trga. Samo cestišče je bilo že neštetokrat prekopavano in nadzorovanje zemeljskih del v zadnjih letih ni dalo arheoloških rezultatov.
Na obravnavanem območju, posebej če ga primerjamo z arealom Emone na drugem bregu Ljubljanice, v preteklosti ni bilo obsežnejših arheoloških raziskav (Šašel 1968, 540 ss; isti 1975, 187 ss; Plesničar-Gec 1984, 11 ss). Posamezne prazgodovinske najdbe kažejo na naselitev od eneolitika dalje (Korošec 1955, 265 ss), raziskave Mestnega muzeja iz Ljubljane in Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v zadnjih letih pa so potrdile že prej domnevani pomen naselbinske aglomeracije na Grajskem griču. Nedvomno je bil dokazan obstoj železnodobnega gradišča, katerega grobišče na dvorišču Slovenske akademije znanosti in umetnosti je
bilo raziskano že pred leti (Puš 1971; isti 1982).
Poselitev se je razširila v antičnem obdobju, kar je za emonsko predmestje povsem razumljivo. Izpričani sta cesta proti Neviodunu in grobišče ob njej (Petru 1972, 9 ss, 19 ss, 128 ss, t. 115; Plesničar-Gec 1980, 459 ss). Na ostanke ceste so naleteli pri gradnji hiš in šole na Šentjakobskem trgu (zdaj Levstikov trg 7 in 8 in OŠ J. Levca; Mullner 1899, 168 s; isti 1900, 78 s). Rimski most čez Ljubljanico je v neposredni bližini Stiškega dvorca (zdaj Akademija za glasbo, Stari trg 32) iskal že Schmid (Schmid 1913, 66), vendar njegov obstoj oz. natančna lega doslej še nista dokazana. Pri tem ni jasno tudi nadaljevanje ceste do vzhodnih emonskih vrat na Trgu francoske revolucije. Posamezne zgodnjeantične najdbe na Levstikovem trgu in Žabjeku kažejo na naselbinski značaj tega predela (Šašel 1975, 187), to pa potrjuje tudi trasa vodovoda po Streliški ulici in Ciril-Metodovem trgu (Vahen 1986, 217 ss).
Prav tako malo znano je antično grobišče ob cesti Emona-Neviodunum oz. ob Karlovški cesti. Najdbe so skromne in z izjemo sarkofagov ob predoru (vila Samassa) pod Grajskim gričem še zdaleč ne dosegajo gostote grobov in bogastva z drugih emonskih grobišč (Mullner 1900, 136; Mal 1926-1927, 28 ss). Nedvomno je bilo precej arheološkega gradiva uničenega že pri gradnji srednjeveškega mesta, ravno zadnja izkopavanja pa kažejo, da vse le še ni izgubljeno.
V zadnjih dveh letih smo pri prenovi posameznih objektov izvedli nekaj zelo omejenih zaščitnih arheoloških raziskav. Tako smo raziskali zemeljske plasti v hiši Gornji trg 15 (glede na možnosti raziskav - zaradi statične ogroženosti - v celoti), Gornji trg 30 (delno), Stari trg 17 (sonda) in Stari trg 32 (močno omejeno,
le v atriju). V nadaljevanju podajamo rezultate raziskav iz hiše Gornji trg 15, drugo bo sledilo v prihodnosti.1
OPIS TERENA
Zgodaj spomladi leta 1990 so na Gornjem trgu 15 v Ljubljani začeli prenavljati pritlične prostore za potrebe Društva za oživljanje kulturne podobe starega mestnega jedra (si. 1; Vičič 1992). Po odstranitvi ok. 40 cm debelega recentnega nasutja se je takoj pod zidom med prostoroma 2 in 3 pokazal slabo ohranjen sarkofag. Ob njem smo naredili manjšo sondo in se na podlagi rezultatov odločili izkop razširiti na celotno pritličje (si. 2). Prostore smo oštevilčili s številkami od 1 do 3 od vhoda na južni strani hiše. Ob tem je potrebno omeniti, da nismo našli materialnih ostankov iz mlajših obdobij (srednji in novi vek).
Plasti v prostorih 1 (prostor ob vhodu v hišo) in 2 (osrednji prostor stavbe) so bile dokaj enotne (si. 3). Vrhnja, humusna plast (plast 1) je bila precej zbita. V njej so bile posamezne, datacijsko premešane najdbe. V tej plasti oz. na prehodu v naslednjo smo raziskali dva žgana in tri skeletne grobove (si. 4).
Opis grobov:
1. Žgan grob št. I (ŽG 1): vkopan v humus, grobna jama ni bila vidna, žganih kosti, raztresenih po celem grobu, je bilo malo. Pridatki: oljenka tipa Loeschcke X (ukradena je bila na terenu), posoda gubanka, lonček (t. 22: 10-12).
SI. 1: Ljubljana, Gornji trg 15. M. = 1:5000. Abb. 1: Ljubljana, Gornji trg 15.
2.	Žgan grob št. 2 (ŽG 2): vkopan v humus, grobna jama ni bila vidna, žganih kosti, ki so bile raztresene po celem grobu, je bilo zelo malo.
Pridatki: oljenka tipa Loeschcke X, posoda gubanka (t. 22: 13, 14).
3.	Skeletni grob št. 1 (SG 1): vkopan v humus, grobna jama ni bila vidna. Iztegnjen, verjetno moški skelet,2 starost juvenis (okoli 20 let), izračunana višina 163,7cm. Ležal je na hrbtu, roke je imel položene ob telesu, smer vzhod-zahod. Brez pridatkov.
4.	Skeletni grob št. 2 (SG 2; trojni grob, skeleti št. I, 2, 3). Oba odrasla skeleta sta imela noge pod koleni uničene zaradi gradnje.
Skelet 1: iztegnjeno moško okostje, starost pozni adullus (med 30 in 40 let), izračunana višina 170.7 cm. Ležal je na hrbtu, desna roka je bila skrčena in položena na prsi. Smer pokopa vzhod-zahod.
Skelet 2: iztegnjeno žensko okostje, starost adullus. izračunana višina 169,2cm. Ležalo je na hrbtu, roki sta bili položeni ob telesu. Brez pridatkov. Smer pokopa vzhod-zahod.
Pod njima je bilo v višini medenične sklede slabo ohranjeno otroško okostje (skelet 3), položeno v smeri sever-jug. Starost infans 1 (okrog 3 let). Brez pridatkov. Edine najdbe, ki bi lahko sodile k temu skupinskemu pokopu, so železni žeblji (i. 21: 30-34). najdeni ob otroškemu grobu; morda so ostanek krste.
5.	Skeletni grob št. 3 (SG 3). Raziskali smo lahko le del grobne konstrukcije (kamni, zloženi v vrsto, in nekaj odlomkov kosti), saj je grob ležal pod vzhodno steno sedanje hiše.
V globini 60 do 70 cm smo raziskali bogato kulturno plast s keramiko, živalskimi kostmi, spodnjim delom ročnega mlina (si. 5) in nekaterimi drugimi drobnimi najdbami. Ker je bila kulturna plast izrazita, čeprav se po sestavi in barvi zasutja ni ločila od plasti nad njo, domnevamo, da je nastala v zvezi s pokopališko fazo tega območja.
Tej plasti je sledila bolj humusno-ilovnata plast (plast 2). Ni bila več tako enotna kot zgornja in tudi gradivo je datacijsko bolj mešano. V tej plasti je bil najden republikanski as, kovan v 1. st. pr. n. š.1
Plast 3 je bila ilovnato-humusna z izrazitimi vložki ilovice in številnimi, zgolj zgodnjeantičnimi najdbami. Najverjetneje je to bila zasipna plast zgodnjeantične hiše.
Sledila ji je izrazita zbita, ilovnata plast (plast 4), nedvomno hodna površina objekta (planum 1, si. 6). Na njej je bila v severnem delu izkopa močna plast žganine in ožgane ilovice z veliko ilovnatega hišnega ometa - ostanek z brunom, deskami in šibjem ojačane ilovnate stene, uničene v ognju. Drobno arheološko gradivo (i. 3) je dragocen pripomoček za datacijo hiše in predvsem njeno uničenje. Plast ilovnatega ometa je bila tudi do 15 cm debela. Na severni strani je plast ometa zaključevala do 20cm visoka in do 5 cm debela deska. Na njeni severni strani smo našli stojko za kol, vkopano v sterilno rumeno peščeno-ilovnato osnovo.
Ob zahodnem profilu izkopa v prostoru I na prehodu plasti 2 in 3 smo izkopali objekt, napolnjen s peščeno-ilovnatim polnilom in banjasto oblikovanim, z ilovico prevlečenim dnom. Na severni strani se je rob vzdigoval precej visoko. Pod zglajenim ilovnatim dnom je bila močna plast keramike, ki je lahko služila za izravnavo ali kot izolacijski tampon (i. 5: 10-26; 6; 7). Namembnosti raziskanega objekta ne moremo potrditi z gotovostjo, domnevamo pa, da smo raziskali preprosto kurišče ali del zelo enostavne kalotaste peči.
Tik ob domnevni peči je vzporedno s severno steno zgodnjeantične hiše potekal nekakšen kanal oz. ožji vkop, ki je sekal plasti 3 in 4 raziskanega objekta. Čemu je služil vkop, ni mogoče reči, morda pa gre za negativ predelne stene. Za datacijo nastanka tega vkopa in s tem celotne hiše je predvsem pomembna najdba čaše (t. 2: 14) in, kot terminus post quem, Avgustovega novca polovičarja, skovanega med letoma 19-4 pr. n. š. Vkop je sekal tudi okrog 15 cm debel sterilen grušč, pomešan z ilovico, ki ga je sem morda prinesel človek. Ravno ostra omejenost tega sicer sterilnega grušča kaže, da je bila hiša oz. vsaj njen tlak večkrat popravljana. O tem pričajo tudi jame za kole, raziskane v dveh ravneh (planum 2, si. J). Na podlagi zelo omejenega obsega sterilnega grušča ni mogoče govoriti o dveh naselitvenih fazah tega objekta.
Severno od omenjenega vkopa smo raziskali okroglo jamo (jama 2), napolnjeno z mivkastim polnilom in z ilovico premazano steno. Glede na njeno lego in polnilo menimo, da so jo uporabljali za shrambo (t. 2: 1-13).
Še večja kot jama med prostoroma 1 in 2 je bila jama (jama 1) pod t. im. pečjo. Tudi v njej je bilo nekaj izpovednega drobnega gradiva (t. /). Napolnjena je bila z mivkasto-peščenim polnilom (plast 5). Glede na stratigrafske okoliščine je pričujoče gradivo pomembno predvsem za datacijo nastanka hiše, sama jama pa verjetno ni imela utilitarnega namena. Zaradi statične ogroženosti sedanjega objekta je nismo mogli v celoti raziskati.
Plasti v prostoru 3 (si. 8) zaradi nedostopnosti nismo mogli neposredno povezati s plastmi v prostorih 1 in 2. V severni polovici prostora se je tik pod sedanjo hodno površino pojavila vodoravna skalnata podlaga,
kar kaže, da je bila umetno izravnana pri gradnji sedanje hiše. Na tem delu izkopa ni bilo arheoloških plasti. Proti jugu je teren stopničasto padal. Pod zahodnim zidom sedanje stavbe se je v njenem jugozahodnem vogalu še ohranila neznatna plast žganine in ožgane ilovice z odlomki atipične antične keramike. Glede na stratigrafska zapažanja (lega in odnos do plasti v prostorih 1 in 2, sestav) sodi ta plast h grobiščni fazi poselitve. Na stopnici nad sarkofagom smo naleteli na dve jami za kola, za kateri sodimo, da sta ostanek utrjevanja brežine še iz antične dobe. Teren pod sarkofagom je močno padal; v nasutju je bilo veliko antičnih keramičnih najdb naselbinske faze (t. 4; 5: 1-9). Profil v tem, pod zidom sedanje stavbe težko dostopnem predelu je bil povsem enoten.
Natančnejša analiza drobnega gradiva je podana v nadaljevanju, o arhitekturi pa lahko rečemo, da je bila zgodnjeantična hiša lesena, njene stene so bile premazane z ilovico in tudi tlak je imela glinen. Vanj je bila ob severni steni vkopana jama za shranjevanje (jama 2). Ponekod ožgana ilovnata tla, prežgan ilovnat omet in zoglenela deska severne stene pa pričajo o tem, da je bila uničena v ognju. Na podlagi relativno omejenega izkopa o velikosti hiše ne moremo govoriti, ker pa se je hišni glinasti omet pojavil tudi na skrajnem južnem robu izkopa, je bila verjetno južna stena hiše nekako pod južno steno sedanjega objekta. V jugovzhodnem delu izkopa se je plast ožgane ilovice ostro nehala in prešla v humusno plast. Verjetno je bila to vzhodna stena zgodnjeantične hiše, ki pa se je ohranila le v negativu.
Zaradi statične ogroženosti in vdora vode terena nismo mogli v celoti raziskati. Ob močnejšem deževju je namreč iz profilov začela polzeti voda, kar je zahtevalo njihovo takojšnje opaženje. Vlaga je bila
SI. 2: Ljubljana. Gornji trg 15. Tloris pritličja.
Abb. 2: Ljubljana, Gornji trg 15. GrundriB des ErdgeschoBcs.
nedvomno važen razlog tudi za strukturno dokaj enotne profile in njihovo težko ločljivost.
OVREDNOTENJE GRADIVA
Kot je vidno že iz stratigrafskih podatkov in odnosov med njimi, lahko drobno arheološko gradivo iz raziskav v hiši na Gornjem trgu 15 v Ljubljani razdelimo na dva dela:
I.	grobni pridatki iz obeh žganih grobov, sarkofag in relativno skromno, raztreseno gradivo iz grobiščne faze obravnavanega področja.
II.	drobne najdbe iz poselitvene faze območja.
Ad I. Žgana grobova 1 in 2 (t. 22: 10-14).
Gradivo obeh grobov je časovno enotno in ima med
emonskimi grobovi dovolj paralel.
Obe posodi gubanki po sestavi keramike in barvi ne odstopata od drugih posod tega tipa, ki so v emonskem gradivu dokaj redke (Plesničar-Gec 1977, 48 ss). Pojavile so se koncem 1. st. n. š. in bile v rabi celotno 2. st. Datacijo v ta čas potrjujeta tudi obe oljenki tipa Loeschcke X (Loeschcke 1919, 255 ss; Farka 1977, 86).
Skeletni grobovi so bili brez pridatkov. Glede na najdiščne okoliščine in vzporednice iz emonskih grobišč jih lahko datiramo v poznoantično obdobje. Enako velja tudi za prazen sarkofag (Petru 1972, 11 ss; Plesničar-Gec 1972, 11 ss).
Nekaj drobnega gradiva, najdenega v humusni za-sipni plasti, datiramo v grobiščno fazo oz. natančneje, v čas obeh žganih grobov. To velja predvsem za skodele z močno izvihanim ustjem (t. 23), ki jih obravnavamo v nadaljevanju.
Ad II: Pri analizi gradiva sem se oprl predvsem na najdbe s Štalenskega vrha. Najdišče, ki tudi geografsko ni oddaljeno, nudi obilo možnosti za primerjave in bo tudi v bodoče ena glavnih opor primerjalnemu študiju
SI. 3: Ljubljana, Gornji trg 15. Zahodni profil izkopa v prostoi Abb. 3: Ljubljana, Gornji trg 15. Wcstprofil in dcn Raumcn 1
zgodnjeantičnega gradiva z območja sedanje Ljubljane.4
Datacijsko občutljive najdbe iz nedvomno zaključenih oz. zaprtih stratigrafskih enot (jami 1 in 2, gradivo, najdeno med hišnim ometom in na hišnem tlaku [plast 4], plast pod sarkofagom, tampon pod pečjo) so v besedilu predstavljene zaokroženo, medtem ko so druge obravnavane tipološko.
Jama 1
(/. 1)
Za natančnejšo datacijo nastanka zgodnjeantične hiše na Gornjem trgu 15 nam služi gradivo iz jame 1.
Datacijsko najpomembnejši predmet iz te jame je reliefna oljenka, okrašena z motivom t. i. tekočega psa (t. 1: 11). Je iz svetlorjave, dobro prečiščene gline in prevlečena z rjavim premazom. Uvrščamo jo med oljenke tipa Loeschcke I (Loeschcke 1919, 212 ss; Di Filipo Balestrazzi 1988, 153 ss). Oljenke s takim okrasom poznamo tudi s Štalenskega vrha (Farka 1977, 46 ss, t. 44: 166), kjer so uvrščene v tip IA in datirane v avgustejski čas. Tako zgodnjo datacijo naše oljenke nakazujeta tudi njena prstanasta noga in močno razčlenjena rama (še najbliže obliki 1 po Broneerju; Broneer 1930, 70 ss). Zal naš primerek ni toliko ohranjen (oblika noska), da bi dopuščal natančnejšo tipološko opredelitev in s tem tudi datacijo. Ob tem naj opozorimo na oljenko iz tabora Dangstetten (datiran med leta 15-12 in 10-9 pr. n. š.) po okrasu sorodno naši (Fingerlin 1986, 484: 31; Schnurbein 1991, 1 ss). Žal njen nosek ni ohranjen. V Novem mestu (Beletov vrt; Knez 1992, t. 2: 5; 34: 3,4) se najzgodnejše reliefne oljenke pojavijo v grobovih št. 5 in 96 skupaj z močno profilirano fibulo (Almgren 67), kar datacije oljenk tega tipa v avgustejsko obdobje ne izključuje (Rieck-
ih 1 in 2. und 2.
+
x = 0,80 m y =-0,90 m
SlMi'ilifliSiiliflilis^W'i'iiilMllIlM
/iVIVAVAVIV/I' ''I\'IVIVIVIVI\VIVIVIVI'IVI'IVI 11111'1........ '■''>'''Vi i 111 11 < 111 11 11 11 I III I 11 Vil I 111" ' 11 > I 'L'l11	' I' I' I' 111' I' 1111M 111' 11111111111 I I 111
! «........ . i i'111' 1111" 111111' UJLUjlLuiXj ii" U'JLSJLLLU
(•i*iai*ii|i j^ii nfjrnrni! Ih h! h! IJI! i! lijj^.
m]
n
zemlja Erde
rumenorjava zemlja gelbbraune Erde ilovnata zemlja lehmige Erde glinena hodna povrSina lehmiger Roden
+
x = 8,80 m y = -0.90 m
Plast Schlcht 1
Plast
Schlcht 2 Plast
Schlcht 3 Plast
Schlcht 4
2m
Plast
Schlcht 5
□ □
m
peč? Ofen?
ožgana ilovica verbrannter Lehm rjavosiva zemlja braungraue Erde oglje
Itolzkohlc
hoff 1975, 42, 80). Neznatna fragmenta reliefnih oljenk sta znana tudi z Vrhnike, vendar sta preslabo ohranjena in ne dovoljujeta natančnejše analize (Horvat 1990, 115, t. 5: 3; 13: 6).
Odlomki čaš iz skupine keramike tankih sten (t. 1: 6-9; Plesničar-Gec 1992, 386, t. 1: 3) so zaradi krhkosti eno pomembnejših pomagal pri dataciji objekta. Vsi so svetlorjave barve, brez premaza in okrašeni z vbodi. Okras je bil narejen s koleščkom. Na Štalenskem vrhu (oblika 5) so se uporabljale sorazmerno kratko obdobje in so datirane v čas od leta 15 pr. n. š. do leta 0 (Schindler-Kaudelka 1975, 42 ss). V Novem mestu (Beletov vrt) je bila taka čaša v grobu št. 33, skupaj s čašo z vbočenim ustjem (Knez 1992, t. 11: 1,2). Ta oblika je dolgotrajna, posebej pa je priljubljena v zadnji desetletjih 1. st. pr. n. š. (Atlante II, 247; Horvat 1990, 120).
Datacijsko pomemben je tudi odlomek dvoročajne skodele (t. 1: 1). V literaturi je ta tip poimenovan po delavnicah Surus in Sarius (Atlante II, 220 ss; Consp. 182, R 13), čeprav so jih izdelovale tudi delavnice drugih mojstrov (npr. Acastus Aco\ Lavizzari Pedraz-zini 1987, 52 ss, t. 7). Na Štalenskem vrhu so najpogostejše v kompleksih III in IV, to je od let 15-10 pr. n. š. do leta 15 n. š. (Schindler-Kaudelka 1980, 51; Consp. 182). Tovrstno skodelo poznamo tudi iz emon-skega groba št. 900; ima žig proizvajalca Clemensa in je datirana pred leto 20 n. š. (Plesničar-Gec 1972, t. 173: 8; ista 1977, 14; Mikl-Curk 1979a, 339 ss). Po fakturi gline sodeč, naš primerek nedvomno lahko uvrstimo med izdelke severnoitalskih-padanskih delavnic.
Sigilatna krožnika (t. 1: 2,3) po splošnih značilnostih nedvomno sodita med zgodnje ploske primere servisa I oziroma v horizont Haltern 1 (Ettlinger 1983, 102, t. 10: 11,12). Po obliki ju lahko primerjamo z aretin-skimi krožniki s Štalenskega vrha (Schindler, Scheffe-negger 1977, 80 ss, t. 23: 2), datiranimi v kompleksa III in IV (med leti 15-10 pr. n. š. in 15 n. š.).
Neposredno vzporednico imata v neobjavljenem gradivu s Štalenskega vrha, primerjamo pa ju lahko z obliko 12 po Consp., datirano v srednje in poznoavgu-stejsko obdobje. Po sestavi gline ("porozni" izdelki s Štalenskega vrha) sta nedvomno izdelka padanskih delavnic.
Eden redkih proizvodov aretinskih delavnic, najdenih med izkopavanji na Gornjem trgu 15, je noga keliha (t. 1:4). Po sestavi gline in po premazu odstopa od drugega sigilatnega gradiva. Keramika je trda, temnordeča, še temnejši je premaz in je tako zelo blizu izdelkom aretinskih delavnic. Na Štalenskem vrhu se kelihi pojavijo v kompleksih III (od 1. 15-10 pr. n. š.) in IV (do leta 15 n. š.) oziroma so v širšem prostoru značilni za srednje in poznoavgustejsko obdobje (Schindler-Kaudelka 1980, 46, t. 3: 7-12; Atlante II 219 ss; Ettlinger 1983, 39 ss; Consp. 165 ss).
Odlomek sigilatnega pladnja oz. krožnika (t. 1: 5) lahko primerjamo z izdelki s Štalenskega vrha, datiranimi v kompleks II, to je med leti 20 in 10 pr. n. š. (Schindler, Scheffenegger 1977, 36 ss, t. 5: 1). Sodi v skupino pladnjev z vodoravnim, iztegnjenim in razčlenjenim robom, ki se na Štalenskem vrhu pojavljajo do leta 15 n. š. Primerjamo ga lahko z obliko 10 po Consp., datirano v zgodnje in srednjeavgustejski čas.
Glinena steklenička (unguentarium\ oblika Haltern 31, Vegas 63; Loeschcke 1909, 101 ss; Vegas 1973, 155 ss, Fig. 58: 6-8; Passi Pitcher 1987,179) je klasične, hruškaste oblike in po vratu premazana z rdečo barvo (t. 1: 10). Tovrstna oblika balzamarija naj bi nastala pod vplivom prvih takih steklenih izdelkov (Anderson-Stojanovič 1987, 110 ss; Horvat 1990, 123). Pojavljajo se po celotnem Sredozemlju v drugi polovici 1. st. pr. n. š. in v prvi polovici 1. st., in še posebej v avgustej-skem obdobju (Passi Pitcher 1987, 179). Na Štalenskem vrhu (varia, oblika 2; Schindler-Kaudelka 1975, 221) niso bile najdene v natančneje datiranih plasteh. Enaka ugotovitev velja za najdbe z Vrhnike (Horvat 1990, 123, t. 15: 3; 25: 2). V prvi polovici oz. v sredini
SI. 4: Ljubljana, Gornji trg 15. Lega grobov. Abb. 4: Ljubljana, Gornji trg 15. Lage der Grabcr.
+
x - 0 m y-0m
+
x - 0 m y - -4 m
-104
Qsgi
-102
O
-117
I_____________
SG 2
-108
-120
ŽG1
ŽG2
___I
0
sarkofag
sg 3
+
x = 10 m y = 0 m
+
x- 10 m y = -4m
	
V	r ^ ___ J
SI. 5: Ljubljana, Gornji trg 15. Ročni mlin. Abb. 5: Ljubljana, Gornji trg 15. Handmuhle.
1. st. so glinene stekleničke izpodrinili stekleni balza-mariji (Lloris 1990, 287). Iz Emone so znani glineni balzamariji v najstarejših plasteh foruma in iz grobov št. 291 iz sredine 1. st. ter št. 12 iz prve polovice 2. st. (Plesničar-Gec 1977, 59, op. 377).
Poleg obravnavanega, datacijsko občutljivega gradiva, smo izkopali še nekaj po izvoru nedvomno italske keramike. Gre za ustje ročke (t. 1: 13) in vrča z izvihanim ustjem (t. 1: 17, 18). Oblike so na zgodnjean-tičnih najdiščih pogoste in so jih uporabljali dlje časa (Schindler-Kaudelka 1989).
V jami je bila tudi keramika staroselskega izvora. Lonci (t. 1: 14-16) so enostavnih oblik in narejeni iz slabo prečiščene gline.
Posebnost v gradivu je velik, verjetno dvoročajni vrč (/. 1: 12). Ima izvihano ustje, s šrafiranimi trikotniki okrašeno rame in stoji na prstanasti nogi. le sive barve, narejen iz dobro prečiščene gline, vendar ni tako bleščeče zglajen kot druga latenska lončenina. Po obliki ustja ima lepo vzporednico na Vrhniki, ki jo avtorica primerja z neobjavljenim gradivom iz laten-
skodobnih plasti v Stični (Horvat 1990, 123, op. 100, t. 16: 1).
Na podlagi predstavljenega gradiva lahko nastanek jame in njeno zaprtje ter s tem nastanek hiše datiramo v poznoavgustejsko obdobje oz. morda že v zadnje desetletje pr. n. š.
Jama 2
(t. 2: 1-13)
Sigilatni pladenj (t. 2: 1) sodi med zgodnje ploske primerke servisa 1 (Ettlinger 1967, 81), ki se na Štalenskem vrhu pojavijo v večjem številu v kompleksu II (v letih od 20 do 15-10 pr. n. š.), v kompleksih III in IV (od 15-10 pr. n. š. do leta 15 n. š.) pa so redkejši (Schindler, Scheffenegger 1977, 88 ss, t. 24a: 7). V širšem kontekstu naš pladenj primerjamo z oblikama 11 in 12 po Consp., ki sta datirani v srednje in poznoavgustejski čas. Po barvi in sestavi gline ga lahko nedvomno uvrstimo med izdelke padanskih delavnic (Schindler, Scheffenegger 1977, 16 ss; Consp. 8 ss). Podobna pladnja poznamo tudi z Vrhnike (Horvat 1990, 118, t. 5: 5) in iz groba št. 55 v Novem mestu (Beletov vrt). Ta je s spremnim gradivom, predvsem pladnjem oblike Consp. 12.1, datiran v zgodnje do srednjeavgustejsko obdobje (Zabehlicky-Scheffeneg-ger 1992, 75 ss, t. 18: 4,5,6,11).
Datacijsko pomembna je cilindrična skodelica iz trde, oranžnorjave, dokaj grobe gline. Okrašena je z vodoravnim žlebom in dvema sivorjavo barvanima pasovoma (t. 2: 2). Skodelice te oblike (oblika Vegas 34, oblika Marabini Moevs 36, oblika Mayet 33; Vegas 1973, 80 ss; Marabini Moevs 1973, 109 ss; Mayet 1975,
SI. 6: Ljubljana, Gornji trg 15. Prostora 1 in 2. Planum 1. Abb. 6: Ljubljana, Gornji trg 15. Raume 1 und 2. Planum 1.
E

+
x ■ 0 m y = 0m
+
x-0m y »-4 m
siva peščena zemlja graue sandige Erde
ilovnata zemlja lehmige Erde
479
-162
-170
rjavosiva zemlja g&fSBM braungraue Erde
oglje
Holzkohle
skala Fels
sterilna ilovica steriler Lehm
glinena hodna porvšina lehmiger Boden
-153
-163
-160
Jama Grube 1 -187	,p
-205
-166	Jama
Giube'2
-146
•IM	155
0
-158
I
-190
+
x- 10m y ■■ 0 m
+
x» 10m y- -4 m
67 ss, 136 ss; Mullor 1989) so se uporabljale dlje časa in bile priljubljene v celotnem imperiju (Ricci 1981, 132, t. 25; Atlante II, 286). Naj ob tem opozorimo na razliko v barvi in okrasu med posameznimi, po obliki zelo sorodnimi primerki. Posodico iz Gornjega trga 15 po barvi, kakovosti gline, skromnem okrasu in ravnem dnu lahko primerjamo s skodelicami tipa 50 s Štalenskega vrha (Schindler-Kaudelka 1975, 75 ss), kjer so bile najdene že v plasteh, nastalih okrog leta 25 pr. n. š. in so najpogostejše v avgustejskih plasteh do okrog leta 25 n. š. Pozneje so jih nadomestile drugačne, predvsem bolj okrašene posodice. Čeprav po obliki drugačni, sta naši po barvi sorodni skodeli iz Novega mesta (Beletov vrt, grob št. 27, datiran v poznoavgu-stejsko-zgodnjetiberijski čas; Zabehlicky-Scheffeneg-ger 1992, 75 ss).
V jami sta bila najdena tudi odlomka dveh amfor. Prvega (t. 2: 11) uvrščamo v tip Dressel 6B in je datiran od avgustejskega časa do prve polovice 2. st. Drugi (t. 2: 13) pripada tipu Dressel 2-4, ki so ga izdelovali od druge polovice 1. st. pr. n. š. do konca 1. st. (Tchernia 1986, 134 ss).
Glede na stratigrafska opažanja sodimo, da je bila jama 2 namensko izkopana in tako v uporabi celotno obdobje trajanja hiše. Kot nam govori gradivo iz jam in zasipne plasti hiše, je to poznoavgustejsko obdobje vse do tridesetih let 1. st.
Med lepše in datacijsko pomembne predmete sodi odlomek čaše, najdene v prečno potekajočem jarku v sredini izkopa (/. 2: 14; Plesničar-Gec 1992, 386, t. 1: 2). Čaša je iz trde, rdečerjave, dobro prečiščene gline in brez premaza. Okrašena je s trtnimi listi in rozeto, ohranjeni sta tudi črki O in R. Najverjetneje gre za
del imena izdelovalca Norbana. Na Štalenskem vrhu so tako znani L. Norbanus, Buccio Norbani in Stepa-nus Norbani (Schindler-Kaudelka 1980, 78 ss; Atlante II 189 ss; Lavizzari Pedrazzini 1987, 73 ss). Delavnice omenjenih mojstrov so umeščene v Severno Italijo, pri L. Norbanu celo v Cremono. Čaše so na Štalenskem vrhu datirane v avgustejsko obdobje in v enem primeru celo v zgodnjetiberijski čas do leta 25 n. š. (Schindler-Kaudelka 1980, 79 ss, 113). Primerek glazirane čaše istega izdelovalca iz prve polovice oz. sredine 1. st. je poznan tudi iz Emone (Petru 1972, t. 118: 10).
Kot terminus post quern za nastanek vkopa, v katerem smo našli čašo, nam služi Avgustov polovičar, skovan med letoma 14 in 9 pr. n. š.
Ob južni steni izkopa smo lahko deloma raziskali humusno-ilovnato plast vse do sterilne površine izkopa. Zaradi vdora vode in statične ogroženosti sodobne hiše te plasti nismo mogli povsem raziskati, saj smo morali izkopavanja predčasno prekiniti. V tej plasti smo izkopali nekaj izpovednega gradiva (t. 2:15-22).
Čeprav zelo fragmentarno ohranjen, lahko odlomek oljenke (t. 2: 15) uvrstimo med volutne oljenke s trikotnim noskom. Zal našega primerka ne moremo natančneje opredeliti, vendar sodimo, da ga lahko uvrstimo v tip IA po Loeschckeju. Ta je tovrstne oljenke datiral v poznoavgustejsko-zgodnjetiberijski čas. Na Štalenskem vrhu se oljenke tega tipa pojavijo v poznoavgustejskem obdobju (Farka 1977, 46 ss). Za določitev termina post quern nam lahko služi odsotnost tovrstnih oljenk v nekaterih legijskih taborih severno od Alp (npr. Oberaden, Dangstetten) oziroma njihov pojav v zadnjem desetletju pr. n. š. (Fingerlin 1986).
Odlomek dvoročajne skodele (t. 2: 19), okrašen z navpičnimi rebri in jajčnim frizom, ima vzporednice v
SI. 7: Ljubljana, Gornji trg 15. Prostora 1 in 2. Planum 2. Abb. 7: Ljubljana, Gornji trg 15. Riiume 1 und 2. Planum 2.
siva peščena zemlja graue sandige Erde
ilovnata zemlja lehmige Erde
'■'' '-"T. tja rjavosiva zemlja braungraue Erde
oglje
Holzkohle
skala Fels
sterilna ilovica steriler Lehm
glinena hodna porvšina lehmiger Boden
+
x - 0 m y = Om
+
x - 0 m y »-4 m
+
x= 10m y = 0 m
■176
'Sf^lSF
-190 /
(Ji. Jama ©rube 1
-,74	-183 ,0"
194	,f-S>-v -26S
-188
-172
-167 -178
-160
I______
-178
160-.177 *CH*>
t o
0
+
x = 10 m y = -4m
Akvileji (Panciera 1985, 146 ss) in Stari Sušiti pri Košani (Urleb 1979, 151 ss, t. 1: 16). lajčni friz je priljubljen okras monumentalnih spomenikov in tudi drobnih izdelkov antičnih lončarjev (za zelo lepo primerjavo glej oljenko t. 10: 1). Na Gornjem trgu 15 je bil odlomek tovrstne skodele najden tudi v jami 1. Na Štalenskem vrhu so bile dvoročajne skodele najbolj priljubljene v času od 15-10 pr. n. š. do leta 15 n. š. (Schindler-Kaudelka 1980, 52).
Lonček, okrašen z dokaj velikimi bradavicami (t. 2: 17), nima neposrednih primerjav v nam bližnjem gradivu. Tako okrašene posodice so na Štalenskem vrhu (tip 35) datirane v čas med letoma 10 pr. n. š. in 0 (Schindler-Kaudelka 1975, 67 ss). Po obliki je naš primerek bližji obliki Mayet 45, ki pa je v zahodnem Sredozemlju datirana v drugo polovico 1. st. n. š. in mlajše (Mayet 1975, 108 ss).
V zadnje desetletje pr. n. š. datiramo tudi odlomek čaše, okrašene z vrezi (t. 2: 20). Primerjamo jo lahko z obliko 78 s Štalenskega vrha (Schindler-Kaudelka 1975, 91) in obliko 10 po Marabini Moevsovi, ki jo avtorica datira že med leta 50 in 20 pr. n. š. (Marabini Moevs 1973, 72).
Odlomek sigilatne skodele (t. 2: 18) sodi med razvite primerke skodel servisa I. Na Štalenskem vrhu jih poznamo predvsem iz kompleksov III in IV, torej iz časa med leti 15-10 pr. n. š. in 15 n. š. (Schindler, Scheffenegger 1977, 93 ss, t. 26, 27). Ta poglavitna oblika skodel (oblika Consp. 14) horizonta Dangstet-ten-Oberaden se navadno pojavlja na najdiščih s srednje in poznoavgustejsko sigilato.
Za prikaz celotnega časovnega razpona uporabe zgodnjeantične hiše na Gornjem trgu 15 in še posebej njegovega konca je pomembno gradivo, ki smo ga
našli pomešanega med zoglenele ostanke severne stene objekta in prežgane kose glinenega stenskega ometa (t. 3).
Krožnik oz. pladenj, prevlečen s črnim premazom (t. 3: 8), je tipičen izdelek italskega lončarstva. Po klasifikaciji Schindlerjeve spada med porozne proizvode, in sicer v skupino b (Schindler 1967, 40 ss, t. 5: 3; ista 1986, 354 ss), oz. vrsto 2276a po Morelu (Morel 1981, 159, PL 43; Passi Pitcher 1987, 152 ss; Consp. 3 ss). Take enostavne krožnike so izdelovali do konca produkcije tovrstne lončenine v začetku 1. st. n. š. in so v avgustejskem obdobju tudi pridatek v grobovih v severni Italiji (Frontini 1985, 13). Na Štalenskem vrhu so datirani v sredino in začetek druge polovice 1. st. pr. n. š. (Schindler 1967, 42, 64 ss, t. 5: 3).
Dno pladnja (t. 3: 9) sodi po razdelitvi Schindlerjeve med t. i. porozne izdelke "črne" sigilate. Prvenstveno ga opredeljuje povsem ravno dno, kar je novost zgod-njeavgustejskega časa v črni in rdeči sigilati (Consp. 3). Zal je notranjost noge poškodovana, tako da le domnevamo, da je bila stopničasta. Pladnji s tako zaključeno nogo se pojavijo na aretinski keramiki s črnim premazom v 1. st. pr. n. š. (oblika 2287al po Morelu; Morel 1981, 163, PI. 46). Okrašen je s pasom plitkih vrezov in s slabo čitljivim žigom, ki ne dovoljuje prepričljive interpretacije.
Odlomek krožnika (t. 3: 4) je sicer močno poškodovan, vendar ga lahko uvrstimo med obliki Consp. 12 podobne forme. Ta je datirana v srednje in poznoav-gustejski čas. Po kakovosti gre za zanesljiv izdelek padanskih delavnic (Schindler, Scheffenegger 1977, 88 ss, t. 24: 14). Istemu tipu pripada tudi rob krožnika ali pladnja (t. 3: 5). Za oba najdemo lepi primerjavi v grobu 55 iz Novega mesta (Beletov vrt), datiranem
SI. 8: Ljubljana, Gornji trg 15. Planum v prostoru 3. Abb. S: Ljubljana, Gornji trg 15. Planum im Raum 3.
x= 18m y = 0m

!40 :	WW
-200	vš ,
	v«
	■■'It ! ><i Ji
	h%
,	, 114?
.	
Krr-	
- -138	
	
i -ilir, .. ' ii)„.
t ' y



r 4,
- a
■l r'r $ f
..M
f >
t -77
¥

ti 7	'	.<"«
■j f -i / -60
•v-km r^ ' fc g ■$
i-114 -	vuf
A *	<
■■-i
-52
r-
% L
y v
/ n.......'2% 't r i
-A>_'[ J

t
J
i r
> Y

iganinu Brand
0 o
2m
x= 18m y = -4 m
v zgodnje in srednjeavgustejsko obdobje (Zabehlicky-Scheffenegger 1992, 75 ss, t. 18: 4,5,11).
Fragment skodele (t. 3: 6) je brez okrasa in ga tako kot večino skodel tega tipa s Štalenskega vrha uvrščamo med izdelke C (Schindler, Scheffenegger 1977, 122 ss). Premaz je bolj oranžen, glina pa rahlo sivkasta. Sodi med posodje servisa II, ki se na Štalenskem vrhu pojavi v kompleksu III. Pogosteje nastopa v kompleksu IV ter je tako datirana v leta med 0 in 15 n. š.; ta tip so izdelovali še v Tiberijevem času (Consp. 90).
Odlomek glazirane čaše (t. 3: 3) je edini primerek tovrstne lončenine na Gornjem trgu 15. Prevlečen je z rumenorjavo glazuro. Na Štalenskem vrhu so taki redki in elegantni izdelki iz istega časa kot neglazirane čaše (kompleksi II, III in IV; Schindler-Kaudelka 1980, 53).
Odlomka čaš iz skupine keramike tankih sten nazorno datirata čas nastanka zgodnjeantične hiše. Za prvega (t. 3: 2), okrašen je z vbodi, velja isto kot za onega iz jame 1. Drugi (t. 3: 1) je iz trde, rdečerjave gline in okrašen z reliefnim paličastim okrasom. Na Štalenskem vrhu (oblika 2) so tovrstne čaše datirane v kratko obdobje, med leti 20 in 10 pr. n. š. (Schindler-Kaudelka 1975, 39 ss).
Za odlomek glinenega balzamarija (t. 3: 16) velja, kar je zapisano v zvezi z onim iz jame I (t. 1: 10): je dokaj pogosta najdba in se pojavlja po celotnem imperiju, zlasti v avgustejskem obdobju.
Steklena skodela iz svetlozelenega stekla (/. 3: 24), okrašena z navpičnimi rebri (Isings 3b), je tipičen izdelek 1. st., ki se na Štalenskem vrhu pojavi že v avgustejskih plasteh (Czurda-Ruth 1979, 31). Uvrstimo jo lahko v skupino AR 2.2 oz. 3.2 po Riittijevi, datirano v 1. st. (pretežno v sredino in tretjo četrtino; Riitti 1990, 22 ss; ista 1991, 64, Abb. 35).
Med redkimi kovinskimi predmeti izstopata bronast ročaj (t. 3: 29) in odlomek loka močno profilirane fibule (l. 3: 28). Prvi je dokaj pogosta najdba na zgodnjeantičnih najdiščih (Lorenzberg, Kempten, Oberaden; Ulbert 1965, 44, t. 1: 20). Fibulo kljub slabi ohranjenosti uvrščamo v tip Almgren 67 (Rieck-hoff 1975, 42 ss; Koščevič 1980, 20 ss). V noriško-pa-nonskem okolju je bila močno razširjena'in značilna za čas prehoda iz stare v novo ero oz. še v prvi polovici I. st. Tudi v Novem mestu (Beletov vrt) je pogost grobni pridatek. Med najstarejšimi zanesljivo datiranimi grobnimi celotami jo srečamo v grobu št. 55 (Knez 1992, 75, t. 18: 7-9).
Najmlajši prepričljivo datiran izdelek iz te plasti je poleg steklene skodele z navpičnimi rebri, ki so jo izdelovali dlje časa, skodela servisa II (t. 3: 6). Datirana je še v Tiberijev čas in tako označuje zgornjo mejo uporabe zgodnjeantične hiše na Gornjem trgu 15.
Gradivo, s pomočjo katerega lahko datiramo celotno obdobje uporabe hiše, je bilo izkopano tudi med severno steno objekta in teraso na Grajskem griču (t. 4; 5: 1-9). Ker so raziskave potekale v skrajno neugodnih okoliščinah (pod zidom sedanjega objekta, kar je zahtevalo posebne varnostne ukrepe), plasti nismo mogli raziskati v celotni širini izkopa.
Skodeli (/. 4: 6, 7) servisa II se na Štalenskem vrhu pojavljata predvsem v kompleksih III in IV (to je od
let 15-10 pr. n. š. do leta 15 n. š.; Schindler, Scheffenegger 1977, 115 ss, t. 38), samo posamično pa tudi prej in pozneje. Obe naši skodeli sodita med izdelke padanskih delavnic. Uvrstimo ju lahko med skodele oblike 21 po Consp.
Časovno in po splošnih značilnostih je enako opredeljen tudi sigilatni pladenj (t. 4: 13).
Odlomek skodele s stopničasto oblikovano nogo na notranji in zunanji strani ter kvadratnim žigom (t. 4: 8) uvrščamo v servis II in je gotovo izdelek padanskih delavnic (Consp. 153 ss). Na Štalenskem vrhu se ta tip pojavlja že v kompleksu II, prevladuje pa v kompleksih III in IV, to je med leti 15-10 pr. n. š. in 15 n. š. (Schindler, Scheffenegger 1977, 110 ss, t. 39, 40). Tovrstne skodelice (oblika 24.3 po Consp.) so bile izkopane v Novem mestu (Beletov vrt) v grobovih št. 61 in 158, ki sta datirana v poznoavgustejsko-zgodnje-tiberijski čas (Zabehlicky-Scheffenegger 1992, 76, t. 56: 7,8). Skodelo s tako obliko noge poznamo tudi z Vrhnike (Horvat 1990, 118, t. 5: 9).
Pravokoten žig A.TTI/FIGVLA lahko pripišemo proizvajalcu A. Titiusu. Na Štalenskem vrhu nastopa v oblikah A.T, A.TI, A.TITI in A.TIT/FIGVL (Oxe, Comfort 1968, 1998-2003), medtem ko Novaesium pozna še obliko A.TITI/FIGVLI (Ettlinger 1983, 63 ss). Žig se s centralno lego na skodeli servisa II in s TTI in VLA (oboje v ligaturi) razlikuje od drugih primerov tovrstnih žigov in je, kolikor mi je znano, edini na posodi servisa II.
Steklena skodela z navpičnimi rebri (t. 4: 9) pripada istemu tipu kot ona. ki je bila najdena na tlaku hiše (/. 3: 24). Po barvi, obliki reber in velikosti sta si oba odlomka tako podobna, da bi lahko pripadala isti posodi. Tako za datacijo skodele (v kontekstu z drugimi najdbami) velja isto, kar smo zapisali že za zgornji primerek.
Drugo izkopano drobno gradivo smo razdelili takole:
A: Italska keramika.
1.	"Črna" sigilata.^
2.	Tera sigilata.
3.	Oljenke.
4.	Čaše ACO in keramika tankih sten.
5.	Navadna italska keramika.
6.	Amfore in pokrovi, melnica.
B: Domača keramika.
1.	Fina latenska keramika.
2.	Groba keramika.
C: Drugo (steklo, kovina, kost).
A 1. Vsi tu obravnavani primeri "črne" sigilate so bili najdeni v nasipni plasti hiše, tako da stratigrafski podatki ne nudijo prepričljive opore za njihovo datacijo. Zato smo se morali zateči k splošnim dejstvom o tej vrsti italske karamike. Vsi, z izjemo skodele (t. S: 2), spadajo po razdelitvi Schindlerjeve (Schindler 1967, 40 ss) med porozne izdelke in ne kažejo potez, ki bi odstopale od siceršnjih značilnosti tovrstne lončenine.
Odlomka pladnjev oz. krožnikov z enostavno poševno steno in žlebom pri prehodu v dno (t. 8: 1,3) lahko uvrstimo v obliko 2276cl po Morelu (Morel 1981, 159, PI. 43). Oblika sodi med pozne tovrstne izdelke, narejene v severni Italiji. Na Štalenskem vrhu
so taki pladnji datirani v sredino in začetek druge polovice 1. st. pr. n. š. (Schindler 1967, 17 ss, 40 ss, t. 1: 14-19; 5: 2-12; ista 1986, 345 ss), medtem ko jih v severni Italiji srečamo še v grobovih avgustejskega obdobja (Frontini 1985, 13). Krožniki oz. pladnji take oblike se pojavijo tudi med najstarešimi izdelki tere sigilate (oblika Consp. 1). Tovrstni krožnik je znan tudi z Vrhnike (Horvat 1990, 116, t. 22: 4).
Zal je odlomek skodele (t. 8: 2) premalo ohranjen, da bi ga lahko natančneje tipološko opredelili. Po fakturi se razlikuje od drugih primerkov "črne" sigilate z Gornjega trga 15, saj je trši in nekoliko temnejši. Ker pa nima lastnosti trdih izdelkov s Štalenskega vrha (zelo trda faktura, školjkasti okruški, temno siv prelom, zveneč odzven; Schindler 1967, 12), ga ne moremo prepričljivo uvrstiti med tovrstne izdelke. Z enostavnim, gladko zaobljenim robom ga še najlaže primerjamo z obliko 2984a po Morelu, datirano v prehod iz 2. v 1. st. pr. n. š. (Morel 1981, 244, Pl. 85).
Nogi pladnjev (/. 8: 4,5) po fakturi uvrščamo med porozne proizvode po klasifikaciji Schindlerjeve. Poševno odrezana notranja stran noge se pojavi že pri trdih izdelkih, pogostejša pa je pri poroznih proizvodih (Schindler 1967, t. 2: 13; 5: 2; 6: 1,13; 7: 9; ista 1986, Abb. 5). Nogi sodita med krožnike oz. pladnje s povsem ravnim dnom, kar je novost zgodnjeavgustej-skega časa v črni in v rdeči sigilati in česar klasična Campana ne pozna (Consp. 3).
A 2. Rombičen žig na dnu pladnja (t. 8: 8) je komaj čitljiv, vendar se zdi, da ga lahko uvrstimo med različice imena izdelovalca Lucciusa (Oxe, Comfort 1968, 891). Ta žig se na Štalenski gori pojavlja v večjem številu po letu 10 pr. n. š. (Schindler, Scheffenegger 1977, 336).
Pladnji z močno izvihanim razčlenjenim robom (/. 8: 10,11,13,14) so na Štalenskem vrhu dokaj pogosti in se pojavijo v kompleksu II, torej po letu 15-10 pr. n. š. (Schindler, Scheffenegger 1977, 36 ss). Uvrstimo jih lahko med obliki 10 podobne primerke po Consp., ki je v širšem območju datirana v zgodnje in srednje-avgustejski čas.
Pladnja (/. 8: 12,15) kažeta značilnosti zgodnje, ploščate stopnje servisa 1, ki se na Štalenskem vrhu pojavlja predvsem v kompleksih III in IV, torej med leti 15-10 pr. n. š. in 15 n. š. (Schindler, Scheffenegger 1977, 88 ss, t. 24a,b; 25). Lepo primerjavo najdemo tudi v Novem mestu (Beletov vrt), v grobu št. 55, datiranem v zgodnje in srednjeavgustejski čas (Zabe-hlicky-Scheffenegger 1992, 75).
V tem novomeškem grobu je pladenj s poudarjenim robom, ki ima primerjave tudi v našem gradivu (/. 8: 17,19-23). Oblika je zelo sorodna obliki 12 po Consp. oziroma celo obliki 12.1, znani iz Dangstettna. Pladnji te oblike prevladujejo v horizontu Dangstetten-Ober-aden, medtem ko se v horizontu Haltern (Ettlinger 1983, 99 ss; Schnurbein 1991, 1 ss) pojavljajo bolj uravnoteženo z obliko 18 po Consp.
Posebnost sta odlomka pladnjev ali krožnikov s t. 8: 16,18. Od drugega sigilatnega gradiva odstopata po sestavi, barvi in kakovosti gline (sta nekoliko trša) ter premaza (nekoliko temnejša), vendar ju kljub temu ne moremo uvrstiti med izdelke aretinskih delavnic. Pladnja z močno povešenim navpičnim robom ustja
imata najlepše vzporednice v neobjavljenem gradivu s Štalenskega vrha. Med znanim gradivom najdemo najlepše primerjave v zgodnjih aretinskih izdelkih, datiranih predvsem v kompleks II (kasneje so redkejši; Schindler, Scheffenegger 1977, 81, t. 21: 1). Taka oblika roba pladnja oz. krožnika je še najbliže obliki 11 po Consp., datirani v horizont Dangstetten-Ober-aden oz. v srednjeavgustejsko obdobje.
Odlomek roba pladnja oz. krožnika (t. 8: 24) je eden redkih primerkov tere sigilate, izkopane na Gornjem trgu 15, ki ga lahko uvrstimo med primere servisa II. Na Štalenskem vrhu se pojavi ta oblika posamezno že v kompleksu II, običajnejša pa je za kompleksa III in IV, torej med leti 15-10 pr. n. š. in 15 n. š. V Novem mestu (Beletov vrt) ga srečamo v grobovih št. 27 in 61, ki sta z obilico spremnega gradiva datirana v poznoavgustejsko-zgodnjetiberijski čas (Zabehlicky-Scheffenegger 1992, 75 ss). Tako datacijo potrjujejo tudi najdbe iz Porenja: oblika Consp. 18 je značilna za horizont Haltern in se nadaljuje do Tiberijevega časa, ko jo spodrine oblika 20.
Prstanaste noge oz. dna pladnjev in krožnikov se lepo vklapljajo med tero sigilato. Nizke noge pladnjev s široko stojno ploskvijo (t. 9: 1,2,11) so značilne za avgustejsko obdobje, prirezana noga krožnika, na kateri ta tudi stoji (t. 9: 10), je tipična za poznoavgustej-sko-tiberijske oblike tovrstnega posodja (Consp. 153 ss).
Krožniki (t. 9: 3-7) sodijo med ploščate zgodnje primere servisa I in so na Štalenskem vrhu značilni predvsem za kompleksa III in IV (Schindler, Scheffenegger 1977, 89 ss, t. 25), sicer pa se pojavljajo po celotnem imperiju v srednje in poznoavgustejskem času (oblika Consp. 12).
Skodele (t. 9: 16,17,23) spadajo med posode servisa
1,	ki se na Štalenskem vrhu pojavljajo predvsem v kompleksih HI in IV (Schindler, Scheffenegger 1977, 93 ss, t. 26). V večjem številu so značilne za najdišča s srednje in poznoavgustejsko sigilato (oblika Consp. 14).
Oba odlomka skodel (t. 8,19) sodita med mlajše sigilatne izdelke. Prvega lahko primerjamo z obliko 37 po Consp., drugega z obliko 34. Obe sta pogosti od poznotiberijskega do flavijskega obdobja in prehoda v
2.	st. (Mikl-Curk 1987. t. 11: 1-4.17; 26: 21-35; 27: 1-18). Bržkone ju lahko uvrstimo v grobiščno fazo območja Gornji trg 15.
Za odlomek dvoročajne skodele (/. 12) in ročaja istovrstne posode (l. 27) velja isto, kar smo že zapisali v zvezi s tako posodo iz jame I (t. I: 1). Na Štalenskem vrhu je značilna za čas med leti 15-10 pr. n. š. in 15 n. š.
Skodela /. močno izvihanim ustjem (/. 13) najverjetneje sodi že v grobiščno fazo raziskanega območja. Tipične so za drugo polovico 1. st. in prvo polovico 2. st., hkrati pa vodilna oblika flavijskega časa v Podonavju (Consp. 128, t. 39; Mikl-Curk 1987, t. 27: 19-36; 29).
Enostavne polkrožne skodele (/. 14) so dokaj dolgotrajna oblika. Na Štalenskem vrhu so značilne za komplekse 1 IV (Schindler, Scheffenegger 1977, 57 ss, t. 12a). Tovrstno obliko poznamo tudi z Vrhnike (Horvat 1990, 118, t. 13: 15; 18: 12), verjetno pa je
naša posoda nekaj mlajša, saj je tako kot skodela iz Halterna (Goudineau 1968, 21; Atlante II, 359 ss) prava rdeča sigilata.
Trikoten presek noge skodele (t. 9: 22) je tipičen predvsem za skodele oblike 34, lahko pa se pojavi tudi na oblikah 33, 36 in 37 (vse po Consp.). Vse so datirane do flavijskega obdobja oz. posamezno do konca 1. st.
Odlomek konične skodele (t. 9: 15) je značilen za kompleksa III in IV s Štalenskega vrha, torej časa med leti 15-10 pr. n. š. do 15 n. š. (Schindler, Scheffenegger 1977, 122 ss, t. 42). Pojavlja se v taborih v Porenju (Oberaden, Rodgen, Dangstetten) in doživlja oblikovni razvoj vse do Tiberijevega časa (Consp. 90, t. 20).
Vrč (t. 9: 21,24,26) najverjetneje sodi med dvoro-čajne vrče s poudarjenim robom ustja. V notranjosti je s sigilatnim premazom prevlečen zgornji del vratu. Vrči so tipičen izdelek padanskih delavnic avgustej-skega obdobja in prve polovice 1. st., verjetno pa so jih izdelovali tudi pozneje (Consp. 186 ss, K 7, K 8). Ročaji okroglega preseka so pogostejši pri dvoročajnih vrčih, medtem ko se tordirani ročaji (t. 9: 25) pojavljajo redkeje.
A 3. Oljenke (t. 10) so po večini reliefne, žal z zelo pičlo ohranjenim okrasom. Izjema je oljenka (si. 9; t. 10: 1), okrašena z delfinoma in rogatima, delfinu podobnima morskima pošastima, ki jih obkroža jajčni ornament. Oljenka je tehnološko (izredno dobro prečiščena, svetlookrasta glina, zelo tankih sten) vrhunski izdelek, kar v kombinaciji z motiviko kaže na njen italski, obmorski izvor. Konica noska je v celoti rekonstruirana, vendar menimo, da je glede na razmerja pravilna.
O pojavu reliefnih oljenk s trikotnim noskom smo pisali že v zvezi z oljenko iz jame 1. Povzamemo lahko, da se tovrstne oljenke pojavijo v poznoavgustej-skem obdobju oz. že v zadnjem desetletju pr. n. š. (Farka 1977, 43 ss).
Drugačna je oljenka iz dobro prečišče gline in brez premaza (t. 10: 2). Ohranjena je le deloma, vendar jo na podlagi preseka uvrščamo med oljenke s kratkim, ravno odrezanim noskom (Tiegellampen 111), ki so na Štalenskem vrhu vse datirane v avgustejski čas (Farka 1977, 29 ss). Pojav teh oljenk konec 1. st. pr. n. š. ali celo že v cezarjanskem času potrjujejo tudi najdbe iz Akvileje (tip B.II.a.l.; Di Filippo Balestrazzi 1988, 133 ss).
Med drugim smo našli tudi odlomek pečatne oljenke (t. 10: 19). Je rdečerjave barve, trda in iz dobro prečiščene gline. Delno je ohranjena črka S, ki je reliefno ostra. Tehnološko je veliko boljši izdelek kot oljenki iz žganih grobov. Žal natančnejša tipološka opredelitev ni mogoča. Na Štalenskem vrhu se tovrstne oljenke pojavijo že pred sredino 1. st. n. š., so pa sicer značilne za daljše časovno obdobje (Farka 1977, 78 ss).
A 4. Čaše (i. 11: 1,5) lahko na podlagi okrasa in ohranjenih črk A in C (t. II: 6) uvrstimo med proizvode delavnice ACO. Vsi tu prikazani primerki so rdečerjavi, iz trde, zelo dobro prečiščene gline in brez premaza. Omenjena delavnica je proizvajala v celotnem avgustejskem obdobju na območju severne Italije
in veliko izvažala v Norik. Galijo in Panonijo (Schin-dler-Kaudelka 1980, 60 ss; Atlante II, 188 ss; Mra-tscheck 1987, 207 ss; Lavizzari Pedrazzini 1987; Horvat 1990, 119 ss; Plesničar-Gec 1992, 383 ss).
Trd, rdečerjav odlomek čaše (t. 11: 2) iz dobro prečiščene gline in okrašen z vodoravnimi vrezi lahko vzporejamo z obliko 7 s Štalenskega vrha. Tu se tovrstne oblike pojavijo že v najstarejših plasteh naselbine, to je v času pred 1. 20 pr. n. š. (Schindler-Kau-delka 1975, 46).
Čaše, okrašene z vbodi (t. 11: 3,4,8,9), so iz dobro prečiščene gline, rdečerjave in brez premaza. Zanje velja, kar smo že zapisali za čaše iz jame 1 (t. 1: 6-9). Pojavljajo se sorazmerno kratko obdobje, v zadnjem desetletju pr. n. š. (oz. med leti 15 in 0).
Odlomka čaš z navpičnimi vrezi (t. 11: 7,12) sta iz dobro prečiščene gline, temnordeče barve, brez premaza in trda. Po okrasu sta še najbliže obliki 78 s Štalenskega vrha, ki je datirana v zadnje desetletje pr. n. š. (Schindler-Kaudelka 1975, 91). Tako okrašene čaše oblike II C po Mayetovi so se v Sredozemlju pojavljale dalj časa (vse od konca 2. st. pr. n. š.; Mayet 1975, 27 ss; Mullor 1989, 98 ss).
Odlomek ustja (t. 11: 10) je po obliki in sestavi gline še najbliže čaši tipa ACO. Odebeljeno ustje posodice (t. 11: 11) iz trde, rdečerjave gline še najlaže primerjamo z oblikama 35 po Marabini Moevsovi oz. 26 po Vegasovi, datiranima v avgustejsko obdobje (Marabini Moevs 1973, 104 ss; Vegas 1973, 71 ss).
Skodela, okrašena z barbotinastim okrasom (t. 11: 13), je iz trde, sive in dobro prečiščene gline. Njena oblika je izrazito kroglasta. Take oblike so na Štalenskem vrhu redke (nekateri primerki oblike 116, ki pa so drugače okrašeni), barbotinast okras pa se pojavi v plasteh, datiranih po letu 25 n. š. (Schindler-Kau-delka 1975, 107 ss, t. 20; Atlante II 333 ss). Tovrstne skodele so od obdobja Flavijcev dokaj pogost pridatek v emonskih grobovih (Plesničar-Gec 1977, 17). Druga posodica (t. 21: 14) je verjetno del lončka, okrašenega z luskinami. Na Štalenskem vrhu (oblika 117) se pojavijo v plasteh kompleksa V, to je po letu 15 n. š. (Schindler-Kaudelka 1975, 124). Tudi v emonskih grobovih se tako okrašene skodele pojavijo že zelo zgodaj:
Si. 9: Ljubljana, Gornji trg 15. Oljenka. Foto: J. Pukšifi. Abb. 9: Ljubljana, Gornji trg 15, Ollampe, Photo: .1. Pukšič.
v grobu št. 654, datiranem s Tiberijevim novcem in tero sigilato v čas okrog leta 20 (Plesničar-Gec 1977, 16).
Balzamarij na nogi (t. 11: 15) je razvojni predhodnik balzamarija, kakršnega smo našli v jami 1 (t. 1: 10; tudi t. 3: 16). V uporabi so bili od 2. st. pr. n. š. (Vegas 1973, 153 ss; Schindler-Kaudelka 1975, 219 ss; Ulbert 1984, 173 ss) in so posebej značilni za avgustej-sko obdobje (Oberaden, tip 28; Haltern, tip 30; tudi Dangstetten; Albrecht 1942, t. 7: 3,4; Loeschcke 1909, 201, Fingerlin 1986, 176: 54-60). Kot grobne pridatke jih srečamo še v prvi pol. 1. st. n. š. (Passi Pitcher 1987, 179).
Odlomka čaš (t. 11: 16,17) sta premalo ohranjena, da bi natančneje določili njuno obliko. Po sestavi gline in barvi je drugi skoraj identičen čaši, okrašeni z vbodi, iz jame 1 (t. 1: 7).
Po obliki zelo sorodne skodelici iz jame 1 so skodelice iz sive ali sivorjave trde gline (t. 11: 18-20). Vse so dokaj grobe fakture in brez premaza. Na Štalenskem vrhu (tip 68) se pojavijo po letu 0. Datacijo potrjujejo tudi skodelice iz grobov v Novem mestu (Beletov vrt), ki so z močno profilirano fibulo (grob št. 35) in tero sigilato (grobova št. 61 in 158) datirane v avgustejsko oz. poznoavgustejsko-zgodnjetiberijsko obdobje (Knez 1992, grob št. 35: t. 12: 4, grob št. 61: t. 22: 5, grob št. 158: t. 56: 3; Zabehlicky-Scheffeneg-ger 1992, 75 ss). Tako posodico poznamo tudi z Reke pri Cerknem, grob št. 2, datiranem po Guštinu v stopnjo IVb, to je v zgodnje in srednjeavgustejski čas (Guštin 1991, 31 ss, t. 29: 4). Najstarejša tovrstna skodelica je v Emoni (grob št. 900) datirana do leta 20 n. š. (Plesničar-Gec 1972, 132, t. 173: 5-12; ista 1977, 14).
Spodnji del čaše (/. 11: 21) ima vse značilnosti keramike tankih sten, a je premalo ohranjen, da bi ga lahko natančneje opredelili.
A 5. Po obliki in kakovosti izdelave je navadna italska keramika zelo enolična. Vse posodje je iz dobro prečiščene gline, enakomerno žgano pri dokaj visoki temperaturi. Med oblikami prevladujejo vrči in ročke. Nekateri kosi so prevlečeni s svetlim premazom, zelo redki z rdečim.
Večja količina tovrstne keramike je bila najdena pod objektom neznanega namena v osrednjem delu izkopa (l. 6; 7). Domnevamo, da je bila sem položena kot izravnava in (izolacijski?) tampon. Med keramiko smo našli tudi okov pivskega roga (t. 6: 30). Uvrščamo ga v tip Eb po tipologiji Redlichove (Redlich 1977, 61 ss). Je dokaj pogosta najdba zlasti v germanskih grobovih in datiran v avgustejski čas.
Nekaj navadne uporabne keramike je bilo najdene v zaprtih, datacijsko pomembnih sklopih (jami 1 in 2), večina pa v zasipni plasti hiše.
Vrči so enoročajni in dvoročajni. Kljub fragmentarni ohranjenosti lahko rečemo, da so vrči z ozkim in visokim vratom enoročajni. Celih trebuhov vrčev je zelo malo, vsi pa sodijo med pravilne kroglaste oblike (/. 2: 22; 5: 1) -1, i. lagoena (Schindler-Kaudelka 1989, 33 ss; Lloris 1990, 192 ss). Večina (t. /.• 17; 6: 11-17; 12: 1-3,7,9) jih spada v skupino s pokončnim, širokim in gladkim robom ustja (Roth-Rubi 1979, 29 ss; Schindler-Kaudelka 1989, 35 ss, 59 ss). Izjema je rahlo
navzven nagnjeno, široko ustje vrča (t. 12: 8), ki ga edinega med gradivom lahko uvrstimo med heleni-stične oblike (t. i. lagynos) oz. njihove izpeljanke (Schindler-Kaudelka 1989, 31 ss).
Po oblikovanosti ustja je zelo soroden obravnavanim primerom tudi enoročajni vrč (t. 16: 1), ki pa po velikosti sodeč ni sodil med namizni pribor, temveč med transportno posodje.
V drugo skupino enoročajnih vrčev uvrščamo posode s širokim vratom in izvihanim, lahko tudi odebe-ljenim ustjem (/. 6: 8,9; 12: 19-22). Ročaji vrčev so brez izjeme trakasti (t. 17), njihova dna pa po večini poudarjena oz. prstanasta (/. 2: 22; 5: 1,8,9,24-26; 7; 14; 15).
Enoročajni vrči so značilni za celoten rimski imperij v 1. st. pr. n. š. in v 1. st. n. š. (Vegas 1973, 92 ss; Roth-Rubi 1979, 29 ss; Schindler-Kaudelka 1989, 33 ss), ter se v 2. st. obdržijo tudi kot grobni pridatek (Plesničar-Gec 1977, 27 ss; Mikl-Curk 1979b, 372 ss).
Ročke (/. 1: 13; 6: 20-29; 12: 23-30; 13) so najpogostejša keramična najdba na Gornjem trgu 15. Vse so enostavne vrečaste oblike ter z izvihanim, žlebastim ustjem in praktično brez vratu. Njihova dna so bila pretežno ravna (Horvat 1990, 121). Po sestavi in čistosti gline ter barvi so skoraj take kot vrči in tako jasno kažejo na svoj izvor. Ta oblika (Vegas, tip 44) je pogosta, dolgotrajna in široko razširjena: na Štalenskem vrhu je uvrščena med cesarskodobne "mednarodne" oblike (t. i. posode za med; Schindler-Kaudelka 1989, 121).
Melnica (t- 18: 16) je nizka, s širokim robom in širokim izlivkom. V Sredozemlju je pogosta in datirana v daljše časovno obdobje (Vegas 1973, 28 ss).
A 6. Tipološko lahko amfore, izkopane na Gornjem trgu 15, uvrstimo v dve že opredeljeni skupini: Dressel 2-4 (t. 2: 13; 4: 1; 5; 2; 18: 6,13-15) in Dressel 6B (t. 2: 11; 4: 2-4; 18: 1,2). Za obliko Dressel 6B se je v literaturi uveljavilo mnenje, da izvirajo iz Istre, datirane pa so od avgustejskega obdobja do prve polovice 2. st. (Peacock, Williams 1986, 98 ss). Uporabljale so se predvsem pri transportu olja, po tituli pičli pa tudi vina in garuma. Na Štalenskem vrhu je to najpogostejša oblika amfore, kar kaže na živahno trgovino med obmorskimi kraji in notranjostjo (Maidl 1990, 63 ss).
Pri drugi obliki (Dressel 2-4) gre za tipične vinske amfore (Peacock, Williams 1986, 106). Nastala je v drugi polovici 1. st. pr. n. š., morda celo že okrog leta 50, in bila v uporabi še celotno 1. st. n. š. (Tchernia 1986, 134 ss). Njen izvor iščejo na obalah Tirenskega morja in na otoku Kos, zelo hitro pa se je razširila po celotnem imperiju. Kljub tehnološko različnim skupinam tovrstnih amfor (npr. kampanjska, španska, itd.) in jasnim razlikam pa trenutna stopnja raziskanosti šc ne dovoljuje definiranja vseh produkcijskih krogov (Tchernia, Zevi 1972, 35 ss; Cipriano, Carre 1989, 67 ss).
Tudi naše primerke amfor oblike Dressel 2-4 lahko po tehnološki plati razdelimo v dve skupini. Vzorca keramike sta bila zbrušena in pregledana s stereomi-kroskopom. Narejeni so bili kvalitativni mikrokemični testi/' V matrici žgane gline vzorca amfore (/. 4: 1; .v/. 10 a) so rdeče obarvana zrna silikatnega peska in bela
zrna agregatov kalcijevega karbonata. Karbonatni pesek je bil kot zdrobljen apnenec verjetno primešan glini za zmanjšanje krčenja keramike in kot talivo pri žganju. Pri temperaturi žganja okrog 900"C je apnenec razpadel v kalcijev oksid, ki je kristaliziral v agregate mikrokristalov apnenca. Površina amfore je prevlečena s svetlim nanosom. Glina, ki vsebuje več karbonata, postane pri pečenju rumena, tako da je možno, da je bila zunanja površina posode pred žganjem premazana z apnom (Wiberg 1967, 487).
V drugo skupino sodi le ročaj na t. 18: 15 (si. 10 b). Glina ni tako dobro prečiščena, je dokaj intenzivne rdečerjave barve in brez premaza. V matrici gline so prozorna zrna kremena, sljude, obarvanih silikatov in ostankov hišic školjk ali polžev. Delno ohranjena apnenčeva struktura hišic pomeni, da je bila temperatura žganja okrog 900"C.
Oba vzorca se razlikujeta v primeseh h glini: prvi vsebuje silikatni pesek in dodani kalcijev karbonat, drugi kremen, sljudo in ostanke hišic. Glini sta nedvomno z različnih nahajališč. Prvi vzorec je bil tudi drugače površinsko obdelan (apno?).
Zbir amfor, najdenih za severno steno zgodnjeantične hiše, dopolnjuje odlomek velikega vrča z obročem na vratu-oblika Dressel 28 (t. 5: 3). Na Štalenskem vrhu se pojavijo že v plasteh kompleksa I (do leta 20 pr. n. š.; Schindler-Kaudelka 1989, 40 ss). Posebno pogosti so v zahodnem Sredozemlju in v uporabi vse do začetka 2. st. (Peacock. Williams 1986, 149).
Pokrovčki za amfore (t. 4: 5; 18: 10-12) so vsi ploščati, z gumbom na sredini in brez okrasa ali znakov.
B 1. Fina latenska keramika je v celoti izkopanega gradiva količinsko zelo skromno zastopana. Za razumevanje problematike nastanka raziskanega objekta sta gotovo najpomembnejša lonca, najdena med hišnim ometom in na tlaku hiše (/. 3: 13,14). V to skupino sodijo še rame lonca (t. 4: 12), ustje lonca, okrašeno s kaneluro in odlomek, okrašen z valovnico (t. 20: 12,13). Oblike vseh posod so enostavne, vse so sivo ali rjavo žgane, zelo dobro glajene in narejene na hitrem vretenu ter značilne za celotno keltsko naselitveno področje (Gabrovec, Frey, Foltiny 1969, 177 ss; Guštin 1984, 305 ss; Božič 1987, 855 ss; Knez 1992).
B 2. Grobe domače keramike smo sicer našli več kot fine latenske, še zdaleč pa se količina ne more primerjati z množino italske lončenine. Večina gradiva je bila izkopanega v ruševinskih plasteh hiše, nekaj pa tudi v obeh jamah (jama 1: t. I: 14-16; jama 2: t. 2: 5,6). Prevladujejo lonci enostavnih oblik in grobe fakture. Okrašeni so zelo enostavno z vodoravnim, poševnim ali navpičnim metličenjem (i. 3: 11,12; 5: 23; 20: 7-11,15,19,21), s pasovi tenkih vrezov (I. 20: 18) ali skromno valovnico (t. 20: 20). Tovrstno lonče-nino enostavnih oblik, okrasa in nizke tehnološke zahtevnosti pogosto srečujemo na latenskodobnih najdiščih (Horvat 1990, 125). Kot domorodna tradicija se ohrani še daleč v antično obdobje (Plesničar-Gec 1977, 37 ss; Mikl-Curk 1987, 17 ss; primerjaj tudi naš žgani grob št. 1: t. 22: 12).
Trinožniki (/. 3: 15; 19: 9,11) so izdelani iz slabo prečiščene gline in okrašeni z globokim glavničenjem ali vodoravnimi žlebovi. Kot oblika so dolgotrajni,
poznamo jih z naselbinskih kompleksov (Horvat 1990, 125; Lloris 1990, 201) ter iz grobišč (Emona; Plesničar-Gec 1977, 54), kjer se obdržijo še celo 2. st.
Iz podobno grobe gline kot trinožniki so tudi pokrovi (/. 5: 22; 22: 1-7). Kot stalni kos kuhinjske keramike jih srečujemo v daljšem časovnem obdobju po celotnem Sredozemlju (Vegas 1973, 53 ss).
Krožniki oz. pladnji srpastega preseka (t. 19: 1-5,17) so iz sive gline in prevlečeni s temnejšim premazom. Na slovenskem ozemlju jih poznamo z Vrhnike (Horvat 1990, 125) in trdnjave Ad Pirum (Hrušica), kjer so datirani v 2. in 3. st. (Ulbert 1981, 88). Vsi tovrstni pladnji oz. krožniki z Gornjega trga 15 so bili najdeni v humusni, to je zasipni plasti objekta. Glede na stratigrafsko lego in navzočnost grobov na raziskanem terenu jih lahko upravičeno datiramo v grobiščno fazo raziskanega območja.
Drugi krožniki oz. pladnji so iz bolj grobe gline. Opozoriti je potrebno na krožnik (t. 19: 12) z debelo steno, okrašen z vodoravnim žlebom in s črno prebar-vanim robom ustja.
V grobiščno fazo sodijo tudi skodele z močno izvihanim ustjem na prstanasti nogi in z žlebom na notranji strani roba ustja (t. 23). V emonskih grobovih se pojavljajo od konca 1. st. do konca 2. st. (Plesničar-Gec 1977, 52 ss).
C. Redki odlomki stekla (t. 21: 1-3) so netipični. Jagodo (/. 21: 8) uvrščamo v cilindrični tip, ki je na Štalenskem vrhu datiran v avgustejski čas (Czurda-Ruth 1979, 190). Slovenski primerki so, žal brez ustreznega spremnega gradiva, datirani v 1. st. n. š. (Bertoncelj-Kučar 1979, 258). V Augstu so take jagode uvrščene v tip 11.15, vendar niso natančneje datirane (Riha 1990, 87).
Del bronastega ročaja z nazobčanim robom (t. 21: 4) ima lepe paralele na Vrhniki (Horvat 1990, 113 ss) in na Štalenskem vrhu, kjer so taki ročaji datirani že v najstarejše faze naselbine (Deimel 1987, 39, 147 ss, t. 22). Tudi pravokotna bronasta pečatnika (t. 21: 6,7) imata vzporednice na Štalenskem vrhu (Deimel 1987, 53, 175 ss, t. 34: 6-15), kjer so datirani v prvo polovico 1. st. n. š. Poleg pravokotnih pečatnikov srečamo na Štalenskem vrhu tudi ovalne, medtem ko pozna Dang-stetten le okrogle in ovalne oblike (Fingerlin 1986, 176: 5; 404: 9; 426: 1; 450: 5; 503: 1). Vsi našteti zgodnjeantični primerki so neokrašeni, poznamo pa
SI. 10 a. b: Ljubljana, Gornji trg 15. Brušena preseka amfor oblike Dressel 2-4 (i. 4: 1; 18: 15). Povečava 2,6 x.
Abb. 10 a, b: Ljubljana, Gornji trg 15. Geschliefene Durch-schnitle der Amphoren der Form Dressel 2-4. Vergr. 2,6 x.
tudi drugače oblikovane (rombični, srčasti), ki so lahko bogato okrašeni (predvsem z emajlom) in najverjetneje mlajši (Koščevič 1983, 65 ss).
SKLEP
Ob prenovi dela hiše na Gornjem trgu 15 v Ljubljani smo opravili tudi zaščitne arheološke raziskave. Pri tem smo odkrili nekaj rimskih grobov in del zgodnjeantične hiše. Žgana grobova, skeletni grobovi in sarkofag spadajo k že znani nekropoli ob cesti Emona-Neviodu-num. Žgana grobova datiramo v 2. st., skeletne grobove in sarkofag pa v poznoantično obdobje.
Delno raziskana zgodnjeantična hiša pomeni novost v poznavanju rimske poselitve sedanje Ljubljane (si. 11). Analiza drobnega gradiva je pokazala, da je gotovo nastala v poznoavgustejskem obdobju oz. že v zadnjem desetletju pr. n. š. Deloma je bila gotovo lesena, njene stene so bile narejene iz ilovice in protja, tla pa iz zglajene ilovice. Nedvomno je bila uničena v požaru v poznoavgustejskem ali zgodnjetiberijskem obdobju.
Najnovejše raziskave kažejo, da je na desnem bregu Ljubljanice v zavetju Grajskega griča že celotno drugo polovico zadnjega stoletja pr. n. š. stala naselbina z močnim rimskim pečatom. Gotovo je to ena izmed pri
SI. 11: Emona z glavnimi vpadnicami, grobišči in položaj hiše na Gornjem trgu 15. Abb. 11: Emona mit den HauptstraBcn, Graberfeldcrn und Lagc des Hauscs Gornji trg 15.
Tacitu omenjenih vasi v bližini Navporta, ki je zamrla po ustanovitvi le nekaj sto metrov oddaljene Emone na drugi strani Ljubljanice (Šašel 1968, 540 ss; Šašel-Kos 1990, 32). S temi odkritji zapolnjujemo sliko kontinuirane poselitve na ožjem območju sedanje Ljubljane od prazgodovinskega gradišča na Grajskem griču prek rimske Emone do modernega mesta.
KATALOG
Okrajšave: d. = dolžina; p. = premer; p. u. = premer ustja; r. p. = rekonstruiran premer; r. v. = rekonstruirana višina; š. = širina; v. = višina.
Trdota jc bila določena po Mohsovi devetstopenjski trdotni lestvici.
Barve so bile določene po Munsell Soil Color Charts, 1990.
Material jc bil določen samo okvirno. Čistost gline je podana le vizualno; keramične analize, razen za odlomka amfor, niso bile narejene, zato bi bili tudi drugi podatki (vrste materiala, velikost in gostota pustila ipd.) zgolj osebna presoja. Opisu predmeta sledi njegova trdota (in trdota event, premaza), temu barva in na koncu mere.
Tabla I
Gornji trg 15; naselbinska faza; jama 1.
1.	Odlomek dvoročajne skodele iz dobro prečiščene gline; trdota 2, premaz 6; barva 5 YR 7/6, premaz 10 YR 5/8; r. p. 13,7cm, v. 2.8cm.
2.	Ustje krožnika, tera sigilata; trdota 2, premaz 6; barva 5 YR 7/6, premaz 10 YR 5/8; r. p. 15,9cm. v. l,7cm.
3.	Ustje krožnika, tera sigilata; trdota 2, premaz 6; barva 5 YR 7/6, premaz 10 R 5/8; r. p. 6,4cm, v. 1,5cm.
4.	Noga keliha. tera sigilata; trdota 3. premaz 7; barva 10 R 5/6. premaz 10 R 4/8; r. p. 9.4cm. v. 4,2cm. Prim. Vičič 1992 [14].
5.	Ustje krožnika ali pladnja, tera sigilata; trdota 2, premaz 6; barva 5 YR 7/6, premaz 10 YR 5/8; š. 2,6cm. v. l,2cm.
6.	Dno čaše iz dobro prečiščene gline, okrašeno z vbodi; trdota 3; barva 5 YR 5/5; r. p. 4,9cm, v. 2.7cm.
7.	Dno čaše iz dobro prečiščene gline, okrašene z vbodi; trdota 3; barva K) R 5/6; r. p. 5,5cm, v. 3,6cm.
8.	Odlomek ostenja čaše iz dobro prečiščene gline, okrašen z vbodi in vodoravno kaneluro; trdota 6; barva 2.5 YR 5/6; š. 3,3cm, v. 2.7cm.
9.	Odlomek ostenja čaše iz dobro prečiščene gline, okrašen z navpičnimi vrezi; trdota 6; barva 5 YR 6/6; š. 2,2cm, v. 2,7 cm.
10.	Glinena steklenička i/, dobro prečiščene gline. Vrat je rdeče obarvan; trdota 2. premaz 2; barva 7.5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 4/S; v. 10.7cm. Prim. Vičič 1992 [20],
11.	Odlomek reliefne oljenke iz dobro prečiščene gline z ostanki temnejšega premaza; trdota 2; barva 10 YR 8/3, premaz 5 YR 6/6; d. 3,4cm.
12.	Vrč na prstanasti nogi iz dobro prečiščene gline, na ramenu okrašen s šrafiranimi trikotniki; trdota 3; barva 7.5 YR 5; r. v. 40,2cm, r. p. ustja 11.1 cm. r. p. trebuha 32cm.
13.	Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4; r. p. 15,9cm, v. 2cm.
14.	Lonec iz slabo prečiščene gline, v ognju počen; trdota 3; barva 7.5 YR 5; p. u. 17cm, v. 16,2cm. Prim. Vičič 1992 |21|.
15.	Lonec iz slabo prečiščene gline; trdota 4; barva 10 YR 3/1; r. p. I3,6cm, v. 7cm.
16.	Ustje lonca iz slabo prečiščene gline; trdota 6; barva 10 YR 2/1; r. p. 10,9cm, v. 2,2cm.
17.	Ustje vrča i/ dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; r. p. 4,4cm, v. 2,7cm.
18.	Ustje in vrat vrča i/ dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/4; r. p. 9,5cm, v. 7,8cm.
19.	Vrat in rame vrča iz dokaj dobro prečiščene gline, prevlečenega s svetlim premazom; trdota 2; barva 5 YR 7/4; premaz 7.5 YR 8/2; r. p. 7,7cm, v. 4,9cm.
20.	Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4; š. 2,2cm, d. 6,2cm.
21.	Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4; p. 2,4cm. d. 4,1 cm.
Tabla 2
Gornji trg 15; naselbinska faza; jama 2.
1.	Krožnik ali pladenj, tera sigilata; trdota 2, premaz 7; barva 5 YR 6/6, premaz 10 R 4/8; r. p. 28,7cm, v. 2,2 cm.
2.	Skodela iz slabo prečiščene gline, okrašena z vodoravno kaneluro in barvanima pasovoma; trdota 3; barva 5 YR 6/6; okras 7.5 YR 5/2; r. p. 10cm, v. 6.4cm. Prim. Vičič 1992 [16].
3.	Ustje lonca iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 10 YR 3/1. notr. 10 YR 4/2; r. p. 19,9cm, v. 4cm.
4.	Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline, prevlečene s svetlim premazom; trdota 2; barva 5 YR 6/4, premaz 10 YR 8/2; r. p. 16,9cm, v. 2,8cm.
5.	Dno lonca iz slabo prečiščene gline; trdota 4; barva 10 YR 6/2; r. p. 9,8cm, v. 2.8cm.
6.	Dno posode iz slabo prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 4; p. ll,4cm. v. 3,5cm.
7.	Ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/4; p. 2,7cm, d. 5,4cm.
8.	Odlomek posode iz slabo prečiščene gline, okrašene z vrezi; trdota 3; barva 7.5 YR 4; d. 5cm, v. 4.7cm.
9.	Bronast predmet; d. 2cm, š. 2cm.
10.	Železen predmet', d. 5,3cm.
11.	Vrat amfore; trdota 2; barva 5 YR 7/4; p. u. 16,8cm, v. 15cm.
12.	Noga amfore; trdota 2; barva 5 YR 7/4; v. 20cm.
13.	Rame in del vratu amfore; trdota 2; barva 5 YR 7/5; v. 24,8cm.
Vkop v osrednjem delu izkopa.
14.	Odlomek čaše iz dobro prečiščene gline. Okrašena je s trtnimi listki, bunčicami in rozeto. Ohranjeni sta tudi črki O in R; trdota 2; barva 5 YR 6/6; r. p. 6,8cm, v. 5,4cm. Prim. Vičič 1992 [17]; Plesničar-Gec 1992. t. 1.2.
Na tlaku v južnem delu izkopa.
15.	Odlomek volutne oljenke iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/6; d. 3,5cm.
16.	Železen predmet; d. 5,9cm.
17.	Ustje in rame posode iz dokaj dobro prečiščene gline, okrašene z bradavicami; trdota 2; barva 2.5 YR 5/8; r. p. 9.9 cm. v. 4,2cm. Prim. Vičič 1992 [16],
18.	Ustje čaše. tera sigilata; trdota 2. premaz 6; barva 5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 8,9cm, v. 2cm.
19.	Odlomek dvoročajne skodele, okrašene z navpičnimi rebri in jajčnim ornamentom; trdota 2, premaz 6; barva 2.5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 16,8cm, v. 5,2cm. Prim. Vičič 1992 [15].
20.	Dno in stena čaše iz dobro prečiščene gline, okrašene z vertikalnimi vrezi; trdota 6; barva 2.5 YR 5/6; r. p. 5,9cm, v. 2,8cm.
21.	Dno pladnja, tera sigilata; trdota 3, premaz 7; barva 2.5 YR 5/6, premaz 2.5 YR 4/6; r. p. 12,9cm, v. 2,6cm.
22.	Dno in trebuh vrča na prstanasti nogi iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 6/6; r. p. 9,5 cm, v. 9,1 cm.
Tabla 3
Gornji trg 15; naselbinska faza; med hišnim ometom in na tlaku ob severni steni hiše.
1.	Odlomek čaše iz dobro prečiščene gline, okrašene z reliefnimi paličkami; trdota 2; barva 2.5 YR 5/6; r. p. 5.1 cm. v. 3,2cm.
2.	Ostcnje čaše iz dobro prečiščene gline, okrašene z vbodi; trdota 2; barva 5 YR 6/6; š. 3cm, v. 3.2cm.
3.	Odlomek čaše. okrašene s plastičnim okrasom in glazur-nim premazom; trdota 2. premaz 5; barva 2.5 YR 5/6, premaz 5 YR 6/6; š. l,3cm, v. 2,4cm.
4.	Rob pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 2, premaz 5; barva 5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 5/8; v. 2,4cm.
5.	Rob pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 2; premaz 6; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 4/6; š. 2,3cm, v. I,9cm.
6.	Rob skodele, tera sigilata; trdota 3. premaz 5; barva 10 YR 7/2, premaz 2.5 YR 5/8; v. I.3cm.
7.	Odlomek oljenke iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 10 YR 8/2; r. p. 6,3cm.
8.	Odlomek pladnja, "črna" sigilata; trdota 2, premaz 7; barva 5 YR 7/6, premaz 7.5 YR 2; r. p. ll,8cm, v. 2,6cm.
9.	Dno pladnja, "črna" sigilata z žigom; trdota 2; premaz 7; barva 10 YR 5/2, premaz 2.5 YR 3; r. p. 9,5 cm, v. 2.9cm.
10.	Ročaj vrča z rdečim premazom; trdota 2, premaz 7; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 4/4; v. 9,7cm.
11.	Odlomek posode iz slabo prečiščene gline, okrašene z vrezi; trdota 4; barva 7.5 YR 3; š. 5cm. v. 6,5cm.
12.	Odlomek posode iz slabo prečiščene gline, okrašene z vrezi; trdota 4; barva 7.6 YR 4; š. 6,5cm, v. 5cm.
13.	Lonček iz dobro prečiščene gline; trdota 4; barva: ožgan; r. p. 9cm, v. 12,5cm. Prim. Vičič 1992 [21],
14.	Ustje in rame lonca iz dobro prečiščene gline; trdota 4; barva 7.5 YR 5; r. p. 18,2cm, v. 6,8cm.
15.	Ustje in rame trinožnika iz slabo prečiščene gline, okrašene z vrezi; trdota 5; barva 7.5 YR 7/3; r. p. 19.9cm, v. 6,8cm. Prim. Vičič 1992 [21j.
16.	Dno stekleničke iz dobro prečiščene gline, notranjost je črna; trdota 2; barva 5 YR 6/4, notr. 5 YR 4; r. p. 2.3cm, v. 2,3cm.
17.	Odlomek dna posode iz slabo prečiščene gline; trdota 4; barva 7.5 YR 3; r. p. 7cm, v. l,5cm.
18.	Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline, prevlečen s svetlim premazom; trdota 2; barva 7.5 YR 8/3, premaz 7.5 YR 8/2; š. 3,2cm, v. 5,7cm.
19.	Dno posode iz slabo prečiščene gline; trdota 4; barva 7.5 YR 3; r. p. 6,4cm, v. 2.4cm.
20.	Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/3; š. 2.4cm. d. 5.3cm.
21.	Dno posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/4; r. p. 7.4cm. v. 3,5cm.
22.	Ustje lonca iz slabo prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 3/2; r. p. I3cm, v. 2,8cm.
23.	Ročaj iz dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 2.5 YR 5; p. 0,6cm, d. 5cm.
24.	Odlomek skodele iz svetlozelenega stekla, okrašene z navpičnimi rebri; r. p. 13cm, v. 5,5cm. Prim. Vičič 1992 [20].
25.	Bronast žebljiček; d. 1.2cm.
26.	Železen žebelj; d. 5cm.
27.	Železen klin; d. 12,5cm.
28.	Odlomek bronaste fibule; d. 2,2cm.
29.	Bronast ročaj; d. 6.6cm.
Tabla 4
Gornji trg 15; naselbinska faza; za severno steno hiše.
1.	Amfora iz dokaj dobro prečiščene gline, prevlečena s svetlim premazom; trdota 3; barva 5 YR 7/6, premaz 10 YR 8/3; v. 81,5cm. Prim. Vičič 1992 [19).
2.	Vrat in rame amfore iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 7/8; v. 34,8cm. Prim. Vičič 1992 |I7|.
3.	Vrat amfore iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 7/8; r. p. 17,4cm, v. 6cm.
4.	Vrat amfore iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 7/8; r. p. 16,8cm. v. 7cm.
5.	Pokrov amfore iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 2.5 Y 8/2; p. 9,5cm, v. 2,7cm.
6.	Skodela, tera sigilata; trdota 2, premaz 5; barva 5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 5/8; r. p. I2,9cm, v. 3.1 cm.
7.	Odlomek skodele, tera sigilata; trdota 2, premaz 6; barva 7.5 YR 7/6, premaz 10 R 4/8; r. p. I3,2cm. v. 2,5cm.
8.	Dno skodele, tera sigilata, z žigom A.TT1/FIGVLA in vpraskanim grafitom; trdota 2; premaz 7; barva 5 YR 6/6, premaz 10 R 4/8; p. noge 6,1 cm; v. 2,8cm. Prim. Vičič 1992 [14).
9.	Odlomek skodele iz svetlozelenega stekla, okrašene z navpičnimi rebri; r. p. 12,9cm. v. 5,4cm.
10.	Odlomek reliefne oljenke iz dobro prečiščene gline. Razberemo lahko okras: noga, gube obleke; trdota 2; barva 10 YR 8/3; d. 4,3cm. v. 5cm.
11.	Odlomek dna pladnja, tera sigilata, okrašenega z vrezi; trdota 2, premaz 6; barva 5 YR 7/6, premaz 10 R 4/3; r. p. 12 cm, v. l,8cm.
v. 6,4cm, š. 3,9cm.
13. Rob pladnja, tera sigilata; trdota 2, premaz 6; barva 5 YR 6/6, premaz 9 R 4/3; r. p. 41,8cm. v. 3cm.
Tabla 5
Gornji trg 15; naselbinska faza; za severno steno hiše.
1.	Trebuh vrča na prstanasti nogi iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. trebuha 18 cm, v. 14 cm.
2.	Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; r. p. 13,9 cm. v. 3,4 cm.
3.	Ustje posode iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.7 YR 6/4; r. p. 13,7 cm, v. 3,8 cm.
4.	Ustje in vrat vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 6 cm, v. 5,8 cm.
5.	Ustje vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 6/4; r. p. 5 cm, v. 2,4 cm.
6.	Trebuh posode iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 12 cm. v. 6 cm.
7.	Dno posode iz slabo prečiščene gline; trdota 6; barva 10 YR 5/1; r. p. 8.5 cm, v. 6.4 cm.
8.	Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.4 YR 7/6; r. p. 11,8 cm, v. 3 cm.
9.	Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.6 YR 7/8; r. p. 11,8 cm. v. 6,4 cm.
Gornji trg 15; naselbinska faza; tampon peči (?).
10.	Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; š. 4,5 cm. d. 4.5 cm.
11.	Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/6; š. 2.1 cm. d. 4,3 cm.
12.	Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; š. 2,2 cm. d. 4.9 cm.
13.	Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4; š. 1,9 cm. d. 9,3 cm.
14.	Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4; š. 2.4 cm. d. 3.9 cm.
15.	Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/5; š. 2,2 cm. d. 3.8 cm.
16.	Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; š. 2 cm. d. 6.3 cm.
17.	Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 8/4; š. 2 cm, d. 7,9 cm.
18.	Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 8/4; š. 2,4 cm, d. 2,8 cm.
19.	Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4; š. 2.6 cm, d. 4.6 cm.
20.	Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4; š. 1.9 cm. d. 6 cm.
21.	Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; š. 2.6 cm. d. 6 cm.
22.	Gumb pokrova iz slabo prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 7/3; p. 4,5 cm, v. 4 cm.
23.	Odlomek trebuha posode iz slabo prečiščene gline, okrašen z vrezi; trdota 3; barva 7.5 YR 7/4; r. p. 15,6 cm, v. 6,7 cm.
24.	Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline, z ostanki svetlega premaza; trdota 2; barva 5 YR 7/4, premaz 5 YR 8/3; r. p. 8.9 cm, v. 4.3 cm.
25.	Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4 zunanjost, 5 YR 7/6 notranjost; r. p. 10,9 cm, v. 4,3 cm.
26.	Dno posode na prstanasti nogi i/ dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/4; r. p. 11 cm, v. 4,5 cm.
Tabla 6
Gornji trg 15; naselbinska faza; tampon peči (?).
1.	Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 9cm, v. 2,.Sem.
2.	Ustje posode i/ dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 9,5cm, v. 3,3cm.
3.	Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4; r. p 10cm, v. 2,8cm.
4.	Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4; r. p. 9,4cm, v. 3,Kcm.
5.	Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 11.9cm, v. 2,3cm.
6.	Ustje posode iz slabo prečiščene gline; trdota 3; barva 10 YR 3/2; r. p. 13,8cm. v. 2,4cm.
7.	Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 9,5cm, v. 2,6cm.
8.	Ustje in vrat vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 9,4cm, v. 4.3cm.
9.	Vrat in ustje vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 8cm, v. 6.1 cm.
10.	Ustje in rame lončka iz dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 7/6; r. p. 8.4cm, v. 3.6cm.
11.	Ustje vrča iz dokaj dobro prečiščene gline: trdota 2; barva 5 YR 7/8; r. p. 4cm, v. 2,2cm.
12.	Ustje in vrat vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; r. p. 4.9cm. v. 5,3cm.
13.	Ustje vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 4.6cm. v. 2.5cm.
14.	Ustje vrča iz dokaj dobro prečiščene gline: trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 4,9cm, v. I,8cm.
15.	Ustje vrča iz dokaj dobro prečiščene gline: trdota 2; barva 7.5 YR 8/4; r. p. 6cm, v. 2,3cm.
16.	Ustje in vrat vrča iz dokaj dobro prečiščene gline: trdota 2; barva 5 YR 7/4; r. p. 6.7cm, v. 5,2cm.
17.	Vrat vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; r. p. 2.4cm. v. 3.7cm.
18.	Vrat in rame vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 4.9cm. v. 7cm.
19.	Vrat in rame vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; r. p. 7.5cm, v. 3,9cm.
20.	Ustje ročke iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2: barva 7.5 YR 7/4: r. p. 18.8cm. v. I.9cm.
21.	Ustje ročke iz dokaj dobro prečiščene gline: trdota 2; barva 7.5 YR 8/6; r. p. 16.8cm, v. 2,1 cm.
22.	Ustje ročke iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/4; r. p. I6.4cm. v. 4.1 cm.
23.	Ustje ročke iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/6; r. p. I6,9cm. v. 1.6cm.
24.	Ustje ročke iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/4. premaz 7.5 YR 6/4; r. p. 16cm, v. 3.4cm.
25.	Ustje ročke iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/6; r. p. 15.9cm, v. 2cm.
26.	Ustje ročke iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 15,8cm, v. 3,6cm.
27.	Ustje ročke i/ dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. I2,9cm, v. 4.1 cm.
28.	Ustje in vrat ročke iz dokaj dobro prečiščene gline, z ostanki temnega premaza; trdota 2; barva 5 YR 7/4; r. p. 11.9 cm; v. 5cm.
29.	Ustje ročke iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4; r. p. 14,8cm, v. 2,1 cm.
30.	Bronast okov pivskega roga; š. 2,5cm, v. 2,2cm.
31.	Železen obroč; p. 6.3cm.
Tabla 7
Gornji trg 15; naselbinska faza; tampon peči ('.')•
1.	Dno posode i/ dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/4; r. p. 8,9cm, v. 4,5cm.
2.	Dno posode i/ dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4; r. p. 10,5cm, v. 5.8cm.
3.	Dno posode i/ dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YK 8/4: r. p. 9,lom, v. 4,8cm.
4.	Dno posode na prstanasti nogi i/ dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/4; r. p. 8.4cm, v. 2,5cm.
5.	Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/4; r. p. 7,2cm. v. 3cm.
6.	Dno posode na prstanasti nogi i/ dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; r. p. 8,7cm, v. 5cm.
7.	Dno posode na prstanasti nogi i/ dokaj dobro prečiščene gline, / ostanki svetlega premaza; trdota 2; barva 5 YR 7/4. premaz 5 YK 8/2; r. p. 8,7em. v. 3,7em.
8.	Dno posode na prstanasti nogi i/ dokaj dobro prečiščene gline, / ostanki svetlega premaza; trdota 2; barva 5 YR 7/4, premaz 5 YR 8/2; r. p. 9,9cm, v. 6,6cm.
9.	Dno posode i/ dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4; r. p. 11,7cm, v. 3,9cm.
10.	Dno posode iz dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 10 YR 5/1; r. p. 10,5cm, v. 10cm.
11.	Dno posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 8/3; r. p. 4,9cm, v. 1.4cm.
12.	Dno posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/3; r. p. 8,7cm, v. 1,9cm.
13.	Dno posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4; r. p. 8,7cm, v. 3cm.
14.	Dno posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/4; r. p. 8,1 cm, v. 2,2cm.
15.	Dno posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/4; r. p. 8,5cm. v. 4,2cm.
16.	Dno posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; r. p. 8,2cm. v. 3,9cm.
17.	Dno posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/4; r. p. 9cm, v. 6,5cm.
18.	Ustje posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4; r. p. 9.2cm. v. 3,9cm.
19.	Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; r. p. 11,1 cm, v. 3,3cm.
20.	Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4; r. p. 12,2cm. v. 5,7cm.
Tabla 8
Gornji trg 15; tera sigilata.
1.	Rob krožnika, "črna" sigilata; trdota 2, premaz 7; barva 10 YR 7/3, premaz 10 YR 4/1; r. p. 23,9 cm. v. 4,1 cm.
2.	Skodela, "črna" sigilata; trdota 3, premaz 7; barva 5 YR 6/2, premaz 2.5 YR 3; r. p. 12,6 cm, v. 3,2 cm.
3.	Odlomek pladnja, "črna" sigilata; trdota 2. premaz 6; barva 5 YR 7/4. premaz 2.5 YR 0.2; r. p. 29,8 cm, v. 2,6 cm.
4.	Dno krožnika ali pladnja, "črna" sigilata; trdota 2, premaz 7; barva 7.5 YR 7/6. premaz 7.5 YR 3; r. p. 10 cm, v. 1.8 cm.
5.	Dno pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 2, premaz 7; barva 7.5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 4/4; r. p. 10,1 cm, v. 2,2 cm.
6.	Dno pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 2, premaz 7; barva 5 YR 7/4, premaz 2.5 YR 4/6; r. p. 11,3 cm. v. 2,3 cm.
7.	Noga krožnika ali pladnja, tera sigilata; trdota 2. premaz 7; barva 5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 6/6; r. p. 10,4 cm, v. 1.8 cm.
8.	Dno pladnja z zelo slabo ohranjenim pravokotnim žigom (Luccius ?). tera sigilata; trdota 2, premaz 6; barva 7.5 YR 7/4, premaz 2.5 YR 4/6; r. p. 14,6 cm, v. 2,5 cm.
9.	Dno posode na prstanasti nogi. tera sigilata; trdota 2, premaz 6; barva 5 YR 7/6, premaz 5/8; r. p. 8 cm, v. 1.7 cm.
10.	Rob pladnja, tera sigilata; trdota 2, premaz 3; barva 7.5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 34 cm, v. 2,1 cm. Prim. Vičič 1992 (15).
11.	Rob pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 2, premaz 6; barva 5 YR 7/6. premaz 1(1 R 5/8; v. 2 cm.
12.	Rob pladnja, tera sigilata; trdota 2, premaz 6; barva 5 YR 7/6, premaz 1(1 R 5/8; r. p. 30,4 cm. v. 2,3 cm.
13.	Rob pladnja ali krožnika, tera sigilata; premaz je uničen; trdota 2; barva 7.5 YR 6/6; v. 1,7 cm.
14.	Rob krožnika ali pladnja, tera sigilata; trdota 2, premaz 6; barva 5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 4/8; š. 2.1 cm, v. 1 cm.
15.	Rob pladnja, tera sigilata; trdota 2, premaz 6; barva 5 YR 7/4, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 31.7 cm, v. 2 cm.
16.	Rob pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 3. premaz 7; barva 5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 4/6; v. 1,1 cm.
17.	Pladcnj. tera sigilata; trdota 2, premaz 6; barva 5 YR 6/6. premaz 2,5 YR 4/6; r. p. 30.8 cm. v. 4,2 cm. Prim. Vičič 1992 [15].
18.	Rob pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 3. premaz 7; barva 5 YR 7/6. premaz 10 R 4/6; d. 2,3 cm, v. 1.5 cm.
19.	Rob pladnja, tera sigilata; trdota 2, premaz 5; barva 7.5 YR 7/6. premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 33 cm, v. 2 cm.
20.	Rob pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 2. premaz 4; barva 5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 4/6; v. 2,5 cm.
21.	Rob pladnja, tera sigilata; trdota 2, premaz 6; barva 7.5 YR 6/6. premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 36,6 cm, v. 2,3 cm.
22.	Rob pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 2, premaz 7; barva 7.5 YR 7/4, premaz 2.5 YR 4/8; v. 2,5 cm.
23.	Rob pladnja, tera sigilata; trdota 2, premaz 3; barva 7.5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 36,6 cm, v. 1,9 cm.
24. Rob pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 2, premaz 7; barva 5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 4/8; v. 2,8 cm.
Tabla 9
Gornji trg 15; tera sigilata.
1.	Dno pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 2, premaz 6; barva 10 YR 7/3, premaz 10 YR 5/3; r. p. 9.1 cm, v. 2,9 cm.
2.	Dno pladnja, tera sigilata; trdota 2, premaz 6; barva 10 YR 7/3, premaz 10 YR 5/8; r. p. 13,2 cm, v. 2,6 cm.
3.	Rob skodele, tera sigilata; trdota 2, premaz 3; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 5/8; r. p. 17 cm, v. 1,5 cm.
4.	Rob skodele, tera sigilata; trdota 2, premaz 3; barva 5 YR 7/6. premaz 2.5 YR 6/8; r. p. 16,9 cm. v. 1,9 cm.
5.	Rob skodele, tera sigilata; trdota 2, premaz 3; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 6/8; r. p. 6,9 cm, v. 2 cm.
6.	Ustje skodele. tera sigilata; trdota 3, premaz 7; barva 5 YR 6/6. premaz 2.5 YR 4/6; r. p. 16,9 cm. v. 1,5 cm.
7.	Rob krožnika, tera sigilata; trdota 2, premaz 6; barva 5 YR 7/6, premaz 10 R 4/8; r.p. 20,9 cm, v. 1,6 cm.
8.	Rob skodele, tera sigilata; trdota 2, premaz 7; barva 5 YR 6/8, premaz 2.5 YR 4/6; r. p. 19,8 cm, v. 0,7 cm.
9.	Dno pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 2, premaz 6; barva 5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 7,2 cm, v. 1,1 cm.
10.	Dno krožnika ali pladnja, tera sigilata; trdota 2, premaz 3; barva 5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 5/8; r. p. 9 cm. v. 1.6 cm.
11.	Dno pladnja, tera sigilata; trdota 2, premaz 3; barva 5 YR 6/6, premaz 10 YR 5/8; r. p. 9,7 cm. v. 1,9 cm.
12.	Ustje dvoročajne skodele, tera sigilata; trdota 2. premaz 6; barva 5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 16,9 cm, v. 3,5 cm.
13.	Ustje skodele, tera sigilata; trdota 2, premaz 3; barva 7.5 YR 7/4, premaz 2.5 YR 6/8; r. p. 17,5 cm, v. 1,8 cm.
14.	Ustje skodele, tera sigilata; trdota 2, premaz 6; barva 5 YR 7/6, premaz 10 R 5/8; r. p. 14.9 cm. v. 1.8 cm;
15.	Rob skodele. tera sigilata; trdota 2, premaz 7; barva 5 YR 7/6. premaz 2.5 YR 4/6; r. p. 12.4 cm. v. 1.8 cm.
16.	Ustje skodele, tera sigilata; trdota 2. premaz 4; barva 5 YR 7/6, premaz 10 R 4/8; r. p. 9,5 cm, v. 2,4 cm. Prim. Vičič 1992 [14).
17.	Ustje skodele, tera sigilata; trdota 2, premaz 6; barva 7.5 YR 7/4, premaz 2.5 YR 4/6; r. p. 9,9 cm, v. 0,9 cm.
18.	Ustje skodele. tera sigilata; trdota 3. premaz 6; barva 5 YR 7/8, premaz 10 R 5/6; r. p. 8,2 cm, v. 1,2 cm.
19.	Ustje skodele, tera sigilata; trdota 2, premaz 5; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 4/8; d. 4,2 cm, v. 2,4 cm.
20.	Odlomek posode, okrašene z žigom, tera sigilata. Po-znoantična; trdota 3; barva 5 YR 6/8; v. 2.4 cm, š. 3 cm.
21.	Ustje in ročaj vrča. tera sigilata; trdota 3, premaz 5; barva 7.5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 5/8; r. p. 8,8 cm. v. 4 cm.
22.	Dno skodele. tera sigilata; trdota 2, premaz 6; barva 5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 5,3 cm, v. 1,7 cm.
23.	Ustje skodele, tera sigilate; trdota 2. premaz 7; barva 7.5 YR 7/4, premaz 10 R 4/8; v. 1,8 cm.
24.	Ročaj, tera sigilata; trdota 2, premaz 5; barva 5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 5/8; š. 3,1 cm. d. 8,3 cm.
25.	Ročaj, tera sigilata; trdota 2. premaz 6; barva 5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 4/6; š. 0.9 cm, d. 4,6 cm.
26.	Ročaj, tera sigilata; trdota 2, premaz 4; barva 7.5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 5/8; š. 1.7 cm, d. 3,5 cm.
27.	Trakast ročaj, tera sigilata; trdota 2, premaz. 7; barva 10 R 5/8, premaz 10 R 4/8; š. 3 cm, d. 2,2 cm.
Tabla 10
Gornji trg 15; oljenke.
I Reliefna oljenka iz zelo dobro prečiščene gline, zglajena, z ostanki temnega premaza. Jajčni friz obkroža okras iz delfinov in rogatih morskih pošasti; trdota 2; barva 5 YR 8/2; d. 10,6cm. Prim. Vičič 1992 |I9|.
2.	Oljenka iz dobro prečiščene gline; trdota 4; barva 7.5 YR 5/3; p. 6,2cm.
3.	Odlomek volutne oljenke iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; d. 3,8cm.
4.	Odlomek volutne oljenke iz dobro prečiščene gline, z ostanki temnega premaza; trdota 2; barva 5 YR 8/3, premaz 2.5 YR 4/6; d. 3,4cm.
6.	Odlomek reliefne oljenke iz dobro prečiščene gline. Na disku ostanek okrasa; trdota 2; barva 5 YR 8/2; d. 4.5cm.
7.	Odlomek volutne oljenke iz dobro prečiščene gline, z ostanki temnega premaza; trdota 2; barva 10 YR 7/3, premaz 7.5 YR 5/4; d. 2,2 cm.
8.	Odlomek volutne oljenke iz dobro prečiščene gline, z ostanki temnega premaza; trdota 2; barva 10 YR 8/3, premaz 10 YR 5/3; d. 4,2cm.
9.	Odlomek volutne oljenke iz dobro prečiščene gline, z ostanki temnega premaza; trdota 2; barva 5 YR 7/3, premaz 5 YR 5/4; d. 2,3 cm.
10.	Odlomek volutne oljenke iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 10 YR 8/3; š. 2cm.
11.	Odlomek reliefne oljenke iz dobro prečiščene gline, z ostanki okrasa; trdota 2; barva 10 YR 8/4; d. 2cm.
12.	Odlomek ramena oljenke iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/3; š. lcm.
13.	Odlomek ramena oljenka iz dobro prečiščene gline, z ostanki temnega premaza; trdota 2; barva 5 YR 8/2, premaz
7.5	YR 3/4; d. 2,4cm.
14.	Odlomek reliefne oljenke iz dobro prečiščene gline, z ostanki okrasa in temnega premaza; trdota 2; barva 5 YR 8/2. premaz 7.5 YR 3/4; š. 2cm.
15.	Odlomek reliefne oljenke iz dobro prečiščene gline, z ostanki okrasa in temnega premaza; trdota 3; barva 5 YR 7/3, premaz 7.5 YR 3/4; d. 3,3cm.
16.	Odlomek dna oljenke iz dobro prečiščene gline z neznatnimi ostanki temnega premaza; trdota 3; barva 7.5 YR 8/4; d. 3cm.
17.	Odlomek dna oljenke iz dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 10 R 5/6; š. 1,5cm. v. 1.2cm.
18.	Odlomek dna oljenke iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/4; š. 3,5cm, v. 2cm.
19.	Odlomek pečatne oljenke iz dobro prečiščene gline. Ohranjen je del črke S; trdota 3; barva 10 R 5/6; š. 1,5cm. v. 2,7cm.
Tabla 11
Gornji trg 15; naselbinska faza; keramika tankih sten. balza-marij.
1.	Odlomek čaše iz dobro prečiščene gline, okrašene z bunčicami; trdota 3; barva 5 YR 5/4; d. 3cm, v. 4,5cm.
2.	Dno čaše iz dobro prečiščene gline, okrašene z vodoravnimi kanelurami; trdota 3; barva 2.5 YR 5/6; r. p. 4.8cm, v.
1.6	cm.
3.	Dno čaše iz dobro prečiščene gline, okrašene z vbodi; trdota 2; barva 5 YR 6/8; r. p. 4.4cm. v. l,9cm.
4.	Dno čaše iz dobro prečiščene gline, okrašene z vbodi; trdota 2; barva 2.5 YR 5/8; r. p. 4,9cm, v. 1,7cm.
5.	Dno čaše iz dobro prečiščene gline, okrašene z bunčicami; trdota 3; barva 5 YR 5/4; r. p. 4,5cm. v. 3,1 cm. Prim. Vičič 1992 [17]; Plesničar-Gec 1992, t. I: 5.
6.	Dno in del ostenja čaše iz dobro prečiščene gline, okrašene z bunčicami. Ohranjeni sta črki A in C; trdota 2; barva 5 YR 6/6; r. p. 4,5cm, v. 4,4cm. Prim. Vičič 1992 (17); Plesničar-Gec 1992, l. 1:4.
7.	Dno čaše iz dobro prečiščene gline, okrašene z navpičnimi vrezi; trdota 3; barva 2.5 YR 5/6; r. p. 4,6cm, v. 2,9cm.
8.	Odlomek čaše iz dobro prečiščene gline, okrašene z vbodi; trdota 2; barva 5 YR 5/6; r. p. 7cm, v. 6cm. Prim. Plesničar-Gec 1992, t. 1: 3.
9.	Ustje čaše iz dobro prečiščene gline, okrašene z vbodi; trdota 2; barva 2.5 YR 5/8; r. p. 8,9cm, v. 1.7cm.
K). Ustje čaše iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 6/6; r. p. 7,5cm, v. 2cm.
11.	Ustje čaše iz dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 7/3; r. p. 8,5cm, v. 3cm.
12.	Ostenjc čaše iz dobro prečiščene gline, okrašene z navpičnimi vrezi; trdota 3; barva 5 YR 6/4; r. p. 9,3cm, v. 4.2 cm.
13.	Ostenjc skodelicc iz dobro prečiščene gline. / barbotin-skim okrasom; trdota 3; barva 7.5 Yl< 5; r. p. 8,9cm, v. 3,4cm.
14.	Rame posode iz dobro prečiščene gline, okrašene / luskinami; trdota 2; barva 10 YR 6/3; r. p. 9.5 cm, v. 2,6 cm.
15.	Noga glinene stekleničke iz dobro prečiščene gline, notranjost je prevlečena s temnim premazom; trdota 2; barva 10 YR 7/4. premaz 10 YR 4/1; p. 4,5cm, v. 8,5cm.
16.	Dno čaše iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 2.5 YR 5/8; r. p. 4,1 cm, v. 2,4cm.
17.	Dno čaše iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 2.5 YR 5/6; r. p. 5,2cm, v. 2,2 cm.
18.	Dno skodele iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 4; barva 2.5 YR 6; r. p. 4,3 cm, v. 1,3 cm.
19.	Dno skodele iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 2.5 YR 6; r. p. 3,9cm, v. l,5cm.
20.	Dno skodele iz dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 5 Y 4/1; r. p. 3,9cm, v. l,4cm.
21.	Odlomek čaše iz dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 6/2; r. p. 4,1 cm, v. 5,6cm.
Tabla 12
Gornji trg 15; naselbinska faza; navadna italska keramika.
1.	Ustje in vrat vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/4; r. p. 4,6cm, v. 5,8cm.
2.	Ustje vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/6; r. p. 4,6cm. v. 2,3cm.
3.	Ustje vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4; r. p. 4,9cm, v. 2,8cm.
4.	Ustje vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 5,5cm, v. l,8cm.
5.	Vrat vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 2.5 YR 6/8; r. p. 3,3cm. v. 3,1 cm.
6.	Vrat vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/8; r. p. 4cm. v. 4,8cm.
7.	Ustje vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/4; r. p. 5,9cm. v. 4.6cm.
8.	Ustje vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 7.4cm. v. 2.9cm.
9.	Ustje vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/3; r. p. 7,1 cm, v. 5,8cm.
10.	Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 5,6/2,3; r. p. 6,9cm. v. 2,3cm.
11.	Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 Yr 8/1; r. p. 6.6cm, v. 2,8cm.
12.	Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/6; r. p. 6,8cm. v. 3,2cm.
13.	Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 7cm, v. 3cm.
16. Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 8,5cm, v. 4,4cm.
15.	Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 7/4; r. p. 9cm, v. 2.4cm.
16.	Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/6; r. p. 8,9cm, v. 2,7cm.
17.	Ustje in vrat posode iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/4; r. p. 9cm, v. 3cm.
18.	Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 9cm, v. 2,2cm.
19.	Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline, s svetlim premazom; trdota 2; barva 7.5 YR 8/4, premaz 10 YR 8/3; r. p. 9,5cm. v. 2,8cm.
20.	Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 9,5em. v. 2,5cm.
21.	Ustje vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 2.5 VR 6/8; r. p. 9.9cm, v. 2,5cm.
22.	listje in vrat posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4; r. p. 10,5cm, v. 3,7cm.
23.	Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; r. p. 9,9cm, v. l,5cm.
24.	Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; r. p. 9,4cm, v. 3.6cm.
25.	Ustje posode i/ dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4; r. p. lOcm. v. 2,7cm.
26.	Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 Yl< 7/6; r. p. 10cm, v. 2,1 cm.
27.	Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/6; r. p. I0.4cm, v. I,9cm.
28.	Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/4; r. p. 10cm, v. 2,2cm.
29.	Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 2.5 Yl< 6/8; r. p. Il,8cm, v. I,9cm.
30.	Inoročajna ročka iz dokaj dobro prečiščene gline, po trebuhu okrašena z vodoravnimi vrezi; trdota 2; barva 5 YR 7/4; r. p. 8,4cm, v. ll,6cm.
Tabla 13
Gornji trg 15; naselbinska faza; navadna italska keramika.
1.	Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/6; r. p. 10,9cm, v. 2,8cm.
2.	Ustje vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/6; r. p. 12cm, v. 3,6cm.
3.	Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4; r. p. 13cm, v. 2,3cm.
4.	Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 7/4; r. p. 13,8cm, v. 2,3cm.
5.	Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; r. p. 13,9cm, v. 3,8cm.
6.	Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/6; r. p. I4.8cm, v. 2,2cm.
7.	Ustje in vrat ročke iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/4; r. p. 15,9cm, v. 3,3cm.
8.	Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; r. p. 15.9cm, v. 2,8cm.
9.	Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/4; r. p. 16,8cm, v. l,9cm.
10.	Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 16.9cm, v. 3,6cm.
11.	Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 6/8; r. p. 19,9cm, v. 2,2 cm.
12.	Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 22,8cm, v. l,7cm.
13.	Ustje ročke iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/6; r. p. 16,9cm, v. 3,5cm.
14.	Ustje in rame posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/8; r. p. 15,9cm. v. 4cm.
15.	Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 17cm. v. l,8cm.
16.	Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/6; r. p. 16,9cm, v. 2,3cm.
17.	Ustje in vrat lonca iz slabo prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 3; r. p. 15cm. v. 3,8cm.
18.	Ustje lonca iz slabo prečiščene gline; trdota 3; barva 10 YR 3/1; r. p. 15cm, v. 2.2cm.
19.	Ustje in rame posode iz slabo prečiščene gline; trdota 3; barva 10 YR 4/1; r. p. 12cm, v. 3,2cm.
20.	Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 13,5 cm, v. 2,3cm.
21.	Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 10 R 5/8; r. p. I2,9cm, v. 2cm.
22.	Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/4; r. p. ll,4cm. v. 2cm.
23.	Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; r. p. 12,2cm, v. 1,7cm.
24.	Ustje in rame posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 9,4cm, v. 5,9cm.
25.	Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline, okrašeno z dvema vodoravnima kanelurama; trdota 3; barva 5 YR 7/4; r. p. l(),5cm, v. 1.8cm.
Tabla 14
(iornji trg 15; naselbinska faza; navadna italska keramika.
1.	Dno posode na prstanasti nogi iz. dokaj dobro prečiščene gline, s svetlim premazom; trdota 2; barva 5 YR 7/6, premaz 5 YR 7/4; r. p. 16,5cm, v. 9,7cm.
2.	Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 6/8; r. p. 16.7cm, v. 6cm.
3.	Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline, trdota 2; barva 7.5 YR 8/4; r. p. 12,1 cm, v. 6,1 cm.
4.	Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 2.5 YR 5/8; r. p. 15,4cm, v. 2,1 cm.
5.	Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/8; r. p. I2,4cm, v. 1,9cm.
6.	Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; r. p. 12,8cm, v. l,8cm.
7.	Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdoto 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 11,3cm, v. 3,2cm.
8.	Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4; r. p. 10cm, v. 3,3cm.
9.	Dno posode na prstanasti nogi iz. dokaj dobro prečiščene gline; trdoto 3; barva 5 YR 7/6; r. p. 8,9cm, v. l,7cm.
10.	Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/6; r. p. 8,9cm, v. lcm.
11.	Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline, z ostanki temnejšega premaza; trdota 2; barva 5 YR 7/6; premaz 5 YR 6/6; r. p. I0,5cm, v. l,8cm.
12.	Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 10cm. v, l,3cm.
13.	Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/6; r. p. 7,9cm. v. 3,4cm.
14.	Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/4; r. p. 7.9cm, v. 4.1 cm.
15.	Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline, s svetlim premazom; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4, premaz 7.5 YR 8/2; r. p. 8,4cm, v. 7,4cm.
16.	Trebuh in dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 9,1 cm. v. 7,5 cm.
17.	Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4; r. p. 8,7cm, v. 4,8cm.
18.	Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; r. p. 10,1 cm. v. 2,8cm.
19.	Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline, s svetlim premazom; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4. premaz 7.5 YR 8/3; r. p. 8,5cm, v. 7cm.
20.	Dno in trebuh posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline, s svetlim premazom; trdota 2; barva 5 YR 7/6, premaz 5 YR 8/2; r. p. 9,3cm, v. 9,4cm.
Tabla 15
Gornji trg 15; naselbinska faza; navadna italska keramika.
1.	Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline, notranjost prevlečena s svetlim premazom; trdota 5; barva 5 YR 7/8, notr. premaz 5 YR 8/4; r. p. 7,9cm, v. 2,3 cm.
2.	Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 6/8; r. p. 7,5cm, v. 3,4cm.
3.	Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 8/4; r. p. 6.7cm, v. 3.2cm.
4.	Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; r. p. 8,9cm. v. 0,8cm.
5.	Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 9,6cm, v. 3,4cm.
6.	Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 6/6; r. p. 9cm. v. 1,1 cm.
7.	Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/4; r. p. 9,1 cm, v. l,3cm.
8.	Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/3; r. p. 8,5cm, v. 1.4cm.
9.	Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 6/6, sredica 5 YR 6/1; r. p. 8.6 cm, v. 2,6cm.
10.	Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 9,6cm, v. l,6cm.
11.	Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; r. p. 12cm, v. 2cm.
12.	Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/4; r. p. 7cm, v. 2em.
13.	Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/8; r. p. 7,4cm, v. 3,9cm.
14.	Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/4; r. p. 8cm, v. l,2cm.
15.	Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; r. p. 8,2cm. v. l,3cm.
16.	Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline, s svetlim premazom; trdota 2; barva 7.5 YR 8/3, premaz 7.5 YR 8/2; r. p. 8cm, v. 0,7cm.
17.	Dno posode na prstanasti nogi iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/6; r. p. 5,6cm, v. 0,6cm.
18.	Dno posode iz slabo prečiščene gline; trdota 4; barva 10 YR 3/1; r. p. 8.1 cm, v. I.6cm.
19.	Dno posode iz slabo prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 5/2; r. p. 7cm, v. 2,7cm.
20.	Dno posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 4.7cm, v. 2,9cm.
21.	Dno posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/4; r. p. 4,7cm, v. 4cm.
22.	Dno posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3;
barva 7.5 YR 6/3; r. p. 6,9cm. v. 3,9cm.
23.	Dno posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 5/4; r. p. 6,4cm, v. 2,3cm.
24.	Dno posode iz slabo prečiščene gline; trdota 3; barva 10 YR 5/1; r. p. 8cm. v. 3,6cm.
25.	Dno posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4; r. p. 7,8cm. v. 3,2cm.
26.	Dno posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; r. p. 8,6cm, v. 1.5cm.
27.	Dno posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/4; r. p. 9.3cm, v. 2,6cm.
28.	Dno posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 9.3cm. v. 5cm.
29.	Dno posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/4; r. p. 10,4cm, v. 5,8cm.
30.	Dno posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/8; r. p. ll,4cm, v. l,9cm.
31.	Dno posode iz slabo prečiščene gline; trdota 3; barva
10	YR 6/2; r. p. ll,8cm. v. 2,lcm.
32.	Dno posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 6/3; r. p. 14.7cm. v. 3,2cm.
Tabla 16
Gornji trg 15; naselbinska faza; navadna italska keramika.
1.	Vrat in ustje cnoročajnega vrča; trdota 2; barva 5 YR 8/4; r. p. 8,9cm, v. 12.1 cm.
2.	Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline, okrašeno z vodoravnimi kanelurami; trdota 2; barva 7.5 YR 8/6; r. p.
11	cm, v. 4cm.
3.	Odlomek čaše iz dokaj dobro prečiščene gline, okrašene z dvema vzporednima kanclurama; trdota 2; barva 7.5 YR 8/6; r. p. 9,3cm, v. 5.7cm.
4.	Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/3; r. p. 10,6cm. v. 4.6cm.
5.	Vrat in ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/3; r. p. U,9cm. v. 8,1 cm.
6.	Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline. Rob ustja jc okrašen s plitkimi poševnimi vrezi; trdota 2; barva 7.5 YR 8/4; r. p. 4,8cm, v. 2,6cm.
7.	Ustje posode iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; r. p. 20,8cm, v. 4,1 cm.
8.	Vrat vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/3; r. p. 13cm, v. 7,6cm.
9.	Trebuh vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; r. p. 13,2cm. v. 5,8cm.
10.	Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4; r. p. llcm, v. 3,2cm.
11.	Ustje posode iz dobro prečiščene gline. Črn premaz; trdota 3, premaz 7; barva 10 YR 6/1, premaz 2.5 YR 4; r. p. 13,9cm, v. 3,2cm.
12.	Ustje posode iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 12,4cm, v. 2,9cm.
13.	Ustje in trebuh posode iz dokaj dobro prečiščene gline, okrašene z vodoravno kaneluro; trdota 2; barva 7.5 YR 8/4; r. p. 15,9cm, v. 6cm.
14.	Ustje posode iz dobro prečiščene gline, z ostanki svctlo-sivega premaza; trdota 2; barva 5 YR 8/3, premaz 5 YR 7/1; r. p. 13,9em, v. 2,4cm.
15.	Ustje posode iz dobro prečiščene gline, z ostanki svetlo-sivega premaza; trdota 2; barva 5 YR 8/3. premaz 5 YR 7/1; r. p. 17,4cm, v. 4,2cm.
16.	Ustje posode (sigilatni pladcnj ?) iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/4; r. p. 27,9cm, v. 2,1 cm.
Tabla 17
Gornji trg 15; naselbinska faza; navadna italska keramika.
1.	Trakast ročaj i/ dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/8; š. 4.8 cm. d. 14.6 cm.
2.	Trakast ročaj i/ dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/3; š. 4,8 cm, d. 9,3 cm.
3.	Trakast ročaj i/ dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; š. 4,5 cm, d. 8,5 cm.
4.	Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/8; š. 4,5 cm, d. 7,3 cm.
5.	Trakast ročaj i/ dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2;
barva 7.5 YR 8/3; š. 5,4 cm, d. 4,2 cm.
6.	Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/4; š. 3,6 cm. d. 5 cm.
7.	Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; š. 1,8 cm. d. 10,3 cm.
8.	Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/8; š. 1,7 cm. d. 7 cm.
9.	Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; š. 2 cm, d. 5,8 cm.
10.	Ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 7/4; š. 1.9 cm, d. 6 cm.
11.	Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; š. 3 cm, d. 4,8 cm.
12.	Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4; š. 2 cm. d. 4,5 cm.
13.	Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; š. 2 cm, d. 4,4 cm.
14.	Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/4; š. 2.4 cm, d. 6.2 cm.
15.	Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; š. 2,1 cm, d. 7,2 cm.
16.	Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 7/2; š. 2,8 cm. d. 4 cm.
17.	Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/3; š. 1,9 cm, d. 4,2 cm.
18.	Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; š. 1,8 cm. d. 4.8 cm.
19.	Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; š. 2,3 cm. d. 3,5 cm.
20.	Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; š. 2,2 cm. d. 5,5 cm.
21.	Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; š. 2 cm. d. 5,5 cm.
22.	Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 6/2; š. 2,2 cm, d. 6.8 cm.
23.	Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; š. 2,1 cm, d. 6,5 cm.
24.	Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; š. 2,3 cm. d. 4.3 cm.
25.	Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/4; š. 2.1 cm. d. 4,3 cm.
26.	Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/8; š. 2,1 cm. d. 3,1 cm.
27.	Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; š. 2 cm, d. 3,9 cm.
28.	Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/8; š. 2 cm. d. 6.4 cm.
29.	Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/4; š. 2,4 cm, d. 6.6 cm.
30.	Trakast ročaj iz. dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; š. 2 cm. d. 5 cm.
31.	Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/4; š. 1,8 cm. d. 6,5 cm.
32.	Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; š. 2.6 cm, d. 4 cm.
33.	Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; š. 2 cm, d. 6,4 cm.
.34. Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/6; š. 2,5 cm, d. 4.3 cm.
35.	Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 10 YR 7/1, sredica 7.5 YR; š. 2.2 cm. d. 4 cm.
36.	Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/4; š. 2,8 cm, d. 4 cm.
37.	Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/8; š. 3,1 cm, d. 4,2 cm.
38.	Trakast ročaj iz. dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/8; š. 3.2 cm, d. 6,6 cm.
39.	Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/4; š. 3 cm, d. 3,6 cm.
40.	Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/8; š. 2,6 cm, d. 3,8 cm.
41.	Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/3; š. 2,5 cm, d. 3,4 cm.
42.	Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; š. 2,4 cm. d. 2,9 cm.
43.	Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 8/3; š. 3 cm, d. 3,3 cm.
Tabla 18
Gornji trg 15; naselbinska faza; amfore. pokrovi, melnica.
1.	Ustje amfore iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/4; r. p. ustja 17,8cm, v. 9.8cm.
2.	Vrat amfore iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 6/8; r. p. 13,9cm, v. 8,4cm.
3.	Noga amfore iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 2.5 YR 6/6; v. 6,2cm.
4.	Dno in del noge amfore iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; p. noge 6.2cm.
5.	Ročaj amfore iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4; p. 4,5 cm.
6.	Rame amfore iz dokaj dobro prečiščene gline, s svetlim premazom; trdota 2; barva 5 YR 7/6, premaz 10 YR 8/3; r. p. 20 cm. v. 10,4cm.
7.	Ročaj amfore iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 6/6; š. 3,4cm, d. 9,7cm.
8.	Ročaj amfore iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 2.5 YR 5/8; š. 1,5 cm, d. 4,5cm.
9.	Ročaj amfore iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 4; barva 7.5 YR 8/4. sredica 5 YR 7/8; š. 5.4cm. d. 12cm.
10.	Pokrov amfore iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; p. 8,9cm, v. l,7cm.
11.	Pokrov amfore iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; p. 9,5cm, v. 2,8cm.
12.	Pokrov amfore iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 2.5 Y 7/3; p. 9,3cm, v. 3cm.
13.	Ročaj amfore iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 6/6; š. 3,7cm. d. 6.7cm.
14.	Ročaj amfore iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 2.5 YR 5/6; š. 4,4cm. d. 6cm.
15.	Ročaj amfore iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 5/8; š. 4,2cm. d. 21,6cm.
16.	Melnica iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/2; p. 31,9cm. v. 5cm. Prim. Vičič 1992 [20].
Tabla 19
Gornji trg 15; naselbinska in grobiščna faza; pladnji in trinož-nika.
1.	Rob pladnja iz dokaj dobro prečiščene gline, na notranji strani ostanki temnega premaza; trdota 2; barva 10 YR 7/2, premaz 7.5 YR 4; r. p. 19cm, v. 3,7cm.
2.	Rob pladnja iz dokaj dobro prečiščene gline, s sivim premazom; trdota 2; barva 5 YR 8/1. premaz 5 YR 7/1; r. p. 20.4cm. v. 2,7cm.
3.	Rob pladnja iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; r. p. 21,7cm, v. 3,7cm.
4.	Rob pladnja iz dokaj dobro prečiščene gline, s temnejšim premazom; trdota 3; barva 5 YR 7/1, premaz 5 YR 7/2; r. p. 10,3cm, v. 3,8cm.
5.	Rob pladnja iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 8/1; r. p. 23cm. v. 3.7cm.
6.	Rob pladnja iz slabo prečiščene gline; trdota 3; barva notr. 10 YR 3/1; zunaj 10 YR 5/2; r. p. 26,3cm. v. 4,2cm.
7.	Rob pladnja iz slabo prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 3; r. p. 25cm; v. 3,1 cm.
8.	Rob pladnja iz slabo prečiščene gline, s svetlim premazom; trdota 3; barva 5 YR 4/1, premaz 7.5 YR 6/2; r. p. 24,8cm, v. 3,7cm.
9.	Trinožnik iz slabo prečiščene gline; trdota 4; barva 7.5 YR 2; r. p. 19,4cm. v. 5.4cm.
10.	Rob pladnja iz dobro prečiščene gline, okrašen z vodoravno kancluro; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4; r. p. 21,7cm, v.
4	cm.
11.	Rob trinožnika iz slabo prečiščene gline; trdota 3; barva 10 YR 4/1; r. p. I7,2cm, v. 3,4cm.
12.	Rob pladnja iz dokaj dobro prečiščene gline, s črno barvanim ustjem in ostanki rdeče barve na notranji strani; trdota 2; barva 5 YR 6/6; r. p. 19.1 cm, v. 4cm.
13.	Rob pladnja iz. dobro prečiščene gline; trdota 2; barva
5	YR 6/6, sredica 5 YR 4/1; r. p. 19cm. v. 3,2cm.
14.	Rob pladnja iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 64; r. p. 18.4cm, v. 3,8cm.
15.	Rob pladnja iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 6/6; r. p. 17,7cm, v. 3cm.
16: Rob pladnja (?) iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 10 YR 6/1; v. 2,2 cm.
17.	Rob pladnja iz dobro prečiščene gline, z ostanki sivega premaza; trdota 2; barva 5 YR 7/1, premaz 10 YR 6/1; v. 3.5 cm.
18.	Rob pladnja iz slabo prečiščene gline, okrašen z vodoravnimi vrezi; trdota 3; barva 10 YR 6/3; r. p. 31 cm, v. 4.1 cm.
Tabla 20
Gornji trg 15; naselbinska faza; groba domača keramika.
1.	Lonec iz slabo prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 5; p. 16cm, v. 15cm.
2.	Lonec iz slabo prečiščene gline; trdota 3; barva 10 YR 5/2; r. p. 17,8cm, v. 9,2cm.
3.	Ustje posode iz slabo prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 2.5/1; r. p. 15.9cm, v. 3,8cm.
4.	Ustje lonca iz slabo prečiščene gline; trdota 4; barva 2.5 YR 4; r. p. 20,8cm, v. 2,5cm.
5.	Ustje in rame lonca iz dobro prečiščene gline, okrašen z vodoravno kaneluro; trdota 3; barva 7.5 YR 4; r. p. 20,9cm, v. 4.6cm.
6.	Dno lonca iz slabo prečiščene gline; trdota 7; barva 10 YR 3; r. p. 8,2cm, v. 3,5cm.
7.	Dno lonca iz slabo prečiščene gline, okrašeno z navpičnimi vrezi; trdota 4; barva 7.5 YR 5/3; r. p. 7,4cm, v. 3,5cm.
8.	Dno posode iz slabo prečiščene gline, okrašeno s plitkimi vodoravnimi vrezi; trdota 3; barva 5 YR 3/1; r. p. U,5cm, v. 4cm.
9.	Dno posode iz slabo prečiščene gline, okrašeno s plitkimi vodoravnimi vrezi; trdota 4; barva 5 YR 3/2; r. p. 7,3cm, v. 4,2 cm.
10.	Odlomek posode iz slabo prečiščene gline, okrašene s plitkimi kanelurami; trdota 4; barva 10 R 5/1; v. 4.9cm, š. 4,8 cm.
11.	Odlomek posode iz slabo prečiščene gline, okrašen z vrezi, trdota 3; barva 5 YR 5/2; š. 5,7cm, v. 6,6cm.
12.	Odlomek ramena posode iz slabo prečiščene gline, okrašene z valovnico; trdota 3; barva 7.5 YR 7/3; š. 4,5cm, v. 3,6cm.
13.	Rame posode iz dobro prečiščene gline, okrašeno z vodoravnimi kanelurami in valovnico; trdota 3; barva 7.5 YR 2; mere
14.	Ročaj posode iz slabo prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 5/6; š. 4,9cm. v. I.6cm.
15.	Lonec iz slabo prečiščene gline, okrašen z navpičnimi plitkimi vrezi; trdota 5; barva K) YR 3/1; v. 15,2cm, p. u. 9,7 cm.
16.	Lonec iz slabo prečiščene gline; trdota 4; barva 5 YR 4/2; r. p. I1.9em. v. 9,8cm.
17.	Ustje in rame lonca iz slabo prečiščene gline; trdota 4; barva 5 YR 2.5/1; r. p. I0,3cm. v. 4,5cm.
18.	Pokrov iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 vodoravnimi vrezi v pasovih; trdota 6; barva 5 YR 6/1; r. p. 10,2cm, v. 3,9cm.
19.	Rame lonca iz slabo prečiščene gline, okrašeno z vrezi in vdrtino; trdota 3; barva 10 YR 5/2; r. p. 12,9cm, v. 5cm.
20.	Rame lonca iz slabo prečiščene gline, okrašeno z valovnico. trdota 5; barva 10 YR 4/1; r. p. I0,4cm, v. 3.5 cm.
21 Rame lonca iz slabo prečiščene gline, okrašeno z navpičnimi in vodoravnimi vrezi; trdota 3; barva 2.5 YR 4; r. p. 12,2cm, v. 5,8cm.
Tabla 21
Gornji trg 15; steklo, kovina, kost.
1.	Noga steklene posode iz zelenega stekla; r. p. 5.5 cm. v. 0,6 cm.
2.	Odlomek rumenega stekla; r. p. 5,9cm. v. 0,9cm.
3.	Odlomek zelenkastega stekla; r. p. 7cm. v. I,3cm.
4.	Bronast ročaj; d. 7,8cm.
5.	Bronast prstan trikotnega preseka; p. 2,4em.
6.	Bronast pečatnik; d. 2,1 cm, v. I,7cm.
7.	Bronast pečatnik; d. l,7cm, v. I,8cm.
8.	Jagoda iz črnega in modrozelenega stekla; p. I cm, d. 2 cm.
10.	Bronast žebljiček; v. lcm.
11.	Odlomek brona; d. l,8cm.
12.	Bronast predmet; d. 3,8cm.
13.	Odlomek bronaste igle; d. 4cm.
14.	Odlomek brona; d. 4,4cm.
15.	Bronasta igla; d. 5,5cm.
16.	Bronast predmet: d. 6,6cm.
17.	Svinčen predmet; d. 6,4cm.
18.	Železen klin; d. 3,7cm.
19.	Železen žebclj; d. 3,5 cm.
20.	Železen žebclj; d. 5,5 cm.
21.	Železen predmet; d. 5,5cm.
22.	Železen predmet; d. 5,4cm.
23.	Železen klin; d. 5 cm.
24.	Železen žebclj; d. 5,3cm.
25.	Železen predmet; d. 19.8cm.
26.	Železen žebelj; d. 8,6cm.
27.	Železen predmet; d. 8.2cm.
28.	Železen žebelj; d. 7,3cm.
29.	Železen predmet; d. 9 cm.
30.	Železen žebelj; d. 9,5cm.
31.	Železen žebelj; d. 9,6cm.
32.	Železen predmet; d. 8cm.
33.	Železen predmet; d. 9,8cm.
Tabla 22
Gornji trg 15; pokrovi, uteži, grobovi.
1.	Pokrov iz slabo prečiščene gline; trdota 3; barva 10 YR 5/1; r. p. 17,8cm, v. 2,2cm.
2.	Pokrov iz slabo prečiščene gline, okrašen z vodoravnimi kanelurami; trdota 4; barva 7.5 YR 6/3; r. p. 12,9cm, v. 3,6cm.
3.	Pokrov iz slabo prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 2; r. p. 14cm. v. 2,5cm.
4.	Pokrov iz slabo prečiščene gline; trdota 4; barva 7.5 YR 3/3; r. p. 20.7cm. v. 2,2cm.
5.	Pokrov iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 20,6cm, v. l,4cm.
6.	Pokrov iz slabo prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 2.5/2; r. p. 16.7cm, v. 1,3cm.
7.	Pokrov iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 5/4; r. p. 26,6cm. v. 2.3cm.
8.	Utež za statve iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 6/8; v. 10,8cm, š. 5.7cm.
9.	Utež za statve iz slabo prečiščene gline; trdota 3; barva 2.5 YR 5/8; v. 6,3cm, š. 5.5cm.
Žgan grob 1 (ŽG 1); prim. Vičič 1992 |10].
10.	Oljenka tip Loeschcke X. ukradena.
11.	Gubanka iz dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 4; v. 13,9cm.
12.	Lonec iz slabo prečiščene gline, okrašen s vodoravnimi in navpičnimi vrezi; trdota 3; barva 7.5 YR 4, 7.5 YR 6/2; v. 14,6 cm.
Žgan grob 2 (ŽG 2); prim. Vičič 1992 |ll|.
13.	Oljenka tip Loeschcke X iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/4. premaz. 10 R 5/8; d. 9,2cm.
14.	Gubanka iz dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 4; v. 13.3cm.
Tabla 2.1
Gornji trg 15; grobiščna faza; skodele.
1.	Skodela i/ dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 10 YR 7/3; r. p. 22,Sem, v. 3,3cm.
2.	Skodela i/ dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 10 YR 7/4. ožgano; r. p. 22,3cm, v. 5,7cm.
3.	Ustje skodele iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 8/4; r. p. 22,8cm, v. 2,8cm.
4.	Skodela iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7 Yl< 7/6, ožgano; r. p. 22,6cm, v. 3cm.
5.	Ustje skodele iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 10 YR 7/3; r. p. 22,8cm, v. 3,4em.
6.	Skodela i/ dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 6/6; r. p. 22,2cm, v. 4cm.
7.	Skodela iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/4; r. p. 23cm. v. 5cm.
8.	Skodela iz dokaj dobro prečiščene gline, z ostanki temnejšega premaza; trdota 2; barva 5 YR 7/4. premaz 6/4; r. p. 22,7cm. v. 3,7cm.
9.	Ustje skodele iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 25,8cm, v. 8cm.
10.	Skodela iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 6/3 (zunanjost). 7.5 YR 4/1 (notranjost); r. p. 9,9cm, v. 3,2 cm.
11.	Ustje skodele iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 6/6; r. p. 11.9cm. v. l,6cm.
12.	Ustje skodele iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/2; r. p. U.9cm, v. 1.5cm.
13.	Ustje skodele iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; r. p. ll.9cm. v. 1.6cm.
14.	Ustje skodele iz dobro prečiščene gline, okrašeno z vodoravno kaneluro; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4; r. p. 13cm. v. 2cm.
15.	Skodela iz dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 2.5 YR 5/8; r. p. 12.9cm. v. 3cm.
16.	Ustje skodele iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 10 YR 6/2; r. p. 15,5cm. v. l,6cm.
17.	Ustje skodele iz dobro prečiščene gline, z ostanki temnega premaza; trdota 2; barva 5 YR 7/6; š. 2.8cm, v. 1.8 cm.
18.	Skodela iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4; v. 3,7cm.
19.	Dno skodele iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 8,6cm, v. 3,2cm.
20.	Dno skodele iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4; r. p. 8,5cm. v. 2,2cm.
21.	Dno skodele iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4; r. p. 9cm, v. 2cm.
22.	Dno skodele iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4; r. p. 9,1 cm, v. 2,4cm.
23.	Dno skodele iz dokaj dobro prečiščene gline, s svetlim premazom na notranji strani; trdota 2; barva 5 YR 6/6; premaz 5 YR 8/1; r. p. 19.1 cm, v. 3cm.
Novčni najdbi
1.	As Augustus; 19.-4. pr. n. š. Rim RIC ?
Najden v kanalu v osrednjem delu izkopa skupaj s čašo (t. 2: 14).
2.	As Republika; 1. st. pr. n. š. Rim RRC ? Najden v naselbinski fazi.
1 Gradivo iz hiš Gornji trg 30, Stari trg 17 in Stari trg 32 je v pripravi za tisk.
: Antropološke analize je naredila T. Tomazo-Ravnik, za kar se ji najlepše zahvaljujem.
Oba novca je določil A. Šemrov iz Narodnega muzeja v Ljubljani, za kar se mu najlepše zahvaljujem.
4 Najlepše se zahvaljujem G. Piccottiniju in S. Zabehlicky - Scheffenegger. ki sta mi omogočila pregled gradiva s Štalen-
skega vrha. Moja zahvala velja tudi J. Horvatovi za številne nasvete pri študiju gradiva. Avtorica risb je T. Korošec.
5	Termin "črna" sigilata oz. keramika s črnim premazom je že tako uveljavljen, da ga po mojem mnenju lahko uporabljamo brez zadrege (Consp. 3 ss).
6	Analize je opravil I. Nemec iz Restavratorskega centra RS, za kar se mu najlepše zahvaljujem.
ALBRECHT, C. 1942, Das ROmerlager in Oberaden und das Uferkastell in Beckinghausen an der Lippe, - Veroffcnt-lichungcn aus dem Stiidtischen Museum fur Vor- und Friih-geschichte Dortmund 2, 2.
ANDKRSON-STOJANOV1Č. V. R. 1987, The Chronology and Function of Ceramic Unguentaria. - Amer. Jour. Arch. 91/1. 105 ss.
ATLANTE II. Atlante delle I'ormc ccramichc II. ceramica fine romana nel bacino Mcditcrraneo (tardo ellcnismo e primo impcro). - V: Enciclopedia dell'arte arnica classica e orientate (1985).
BERTONCEL.I-KUČAR, V. 1979, Nakit iz stekla in jantarja.
-	Arli. vest. 30. 254 ss.
BOŽIČ, D. 1987. Keltska kultura u Jugoslaviji, zapadna grupa. - V: Praist. jug. zem. 5, 855 ss.
BRONEF.R. O. 1930, Terracotta Lumps. - Results of Excavations Conducted by the American School of Classical Studies at Athens 4/2.
CII'RIANO, M.T. in M.-B. CARRE 1989, Production et typologic des amphorcs sur la cote adriatiquc de I'ltalic. -V: Amphores romaines et histoire tconomique, Coll. de I'Ec. franf. de Rome 114. 67 ss.
CONSP.. Conspectus formarum terrae sigillatae Italico modo confectae. - Mater, z. rom.-germ. Ker., Heft 10, 1990.
CZURDA-RUTH. B. 1979, Die rdmischen (i laser vom Magdalensberg. - Kiirnt. Mussehr. 65.
DE1MEL, M. 1987. Die Hronzekleinfunde vom Magdalensberg. - Kiirnt. Mussehr. 71.
Dl FII.IPPO BALESTRAZZI, I-:. 1988. Lucerne del Museo tli Aquileia. - Aquilcia.
ETTLINGER, E. 1967. FrUhc Arrctina aus Neuss. - V; Studien zu den Milittirgrenzen Horns, Bcih. d. Bonner Jb. 19, 77 ss.
ETTLINGER, E. 1983. Die italische Sigillata von Novaesiwn.
-	Novaesium 9, Limesforschungen 21.
I ARKA, C. 1977, Die rdmischen Lumpen vom Magdalensberg. - Kiirnt. Mussehr. 61.
FINCiERLIN, G. 1986, Dungstetten I. - Forsch. u. Ber. z. Vor- u. FrUhgcsch. in Baden-Wllrtt. 22.
I RON I INI, P. 1985. l.u ceramica a vernice neru nei contesti tombali ilella Lornbardia. - Arch. dcll'It. Sell. 3.
GABROVEC, S.. O.-H. FREY in S. FOLTINY 1969, Prvo poročilo o naselbinskih izkopavanjih v Stični. - Arh. vest. 20, 177 ss.
GOUDjNEAU, C. 1968, La Ceramique Aretine Lisse. - Coll. de 1'Ec. franf. de Rome 6.
GREENE. K. 1979, The Pre-Flavian Fine Wares. Report on the Excavations at Usk. - Cardiff.
GUŠTIN, M. 1984, Die Kclten in Jugoslawien. - Jb. Rom. Germ. Zentmus. 31, 305 ss.
GUST IN. M. 1991, Posočje. Posočje in der jtingeren Eisenzeit. - Kat. in monogr. 27.
HESNARD, A. 1980, Un dčpot augustčen d'amphores & La Longarina, Ostie. - V: The Seaborne Commerce of Ancient Rome: Studies in Archaeology and History, Mem. Amer. Acad. Rome 36, 141 ss.
HORVAT, J. 1990, Nauportus (Vrhnika). - Dela I. razr. SAZU 33.
KNEZ, T. 1992, Novo mesto 2, Keltsko-rimsko grobišče Beletov vrt. - Cam. Arch. 2.
KOROŠEC, B. 1991, Ljubljana skozi stoletja. Mesto na načrtih, projektih in v stvarnosti. - Ljubljana.
KOROŠEC. J. 1955, Oris predzgodovinc Ljubljane. - Zgodovina Ljubljane 1, 243 ss, Ljubljana.
KOS, M. 1955, Srednjeveška Ljubljana. - Ljubljana.
KOŠČEVIČ, R. 1980, Antičke fibule s područja Siska. -Zagreb.
KOŠČEVIČ. R. 1983. O namjeni jednog antičkog upotrebnog predmeta. - Prin. Odj. arh. 1, 65 ss.
I.AVIZZARI PEDRAZZINI, M. P. 1987, Ceramica romana di tradizione ellenisticu in Italia settentrionale. II vasellame «tipo Aco». - Firenze.
LLORIS, M.B. 1990, Guladela Ceramica Romanu. - Madrid.
LOESCHCKE, S. 1909, Keramisclie Funde in Haltern, ein Reitrag zur Gescliichte der augusteisehen Kultur in Deutsch-land. - Mitt. d. Alt. komm. I. Westf. 5.
LOESCHCKE, S. 1919. Lumpen aus Vindonissa. - Zurich.
MAIDL, V. 1990, Die Inschriftcn auf den Amphoren vom Magdalensberg und ihre wirtschaftlichcn Aspekte. - Carin-thia I, 180. 63 ss.
MAI.. J. 1926-1927, Muzejska kronika. - Glas. Muz. dr. Slov. 7-8. 20 ss.
MARABINI MOEVS. M. T. 1973, The Roman Tliin Walled
Pottery. - Mem. Amer. Acad. Rome 32. MARTIN-KILCHER, S. 1990, Le vin et la Suisse romaine.
-	V: Archeologie de la Vigne el du Vin, Caesarodunum 24, 175 ss.
MAYET. F. 1975, Les ceramiques a parois fines dans la
Peninsule Iberique. - Publ. du Ccn. Pierre Paris 1. MELIK. A. 1946. Ljubljansko mostiščarsko jezero in dediščina
po njem. - Ljubljana. MIKL-CURK. I. 1979a. Terra sigillata iz emonskih grobišč.
-	Arh. vest. 30, 339 ss.
MIKL-CURK. I. 1979b, Rimska lončenina z nekaterih emonskih najdišč. - Arh.vest. 30, 372 ss. MIKL-CURK, I. 1987, Rimska lončena posoda na Slovenskem. - Ljubljana. MOREL, J.P. 1981. Ceramique campanienne: les formes. -
Bibl. d. Ec. franf. d'Ath. ct de Rome 244. MRATSCHECK. S. 1987, Fragment eines Acobechers aus
Nauportus. - Arh. vest. 38, 207 ss. MULLNER, A. 1899, Neue Inschrift aus Laibach. - Argo 7, 168 s.
MULLNER. A. 1900, Neue Funde in Laibach. - Ar go 8, 78 s. MULLOR. A. L. 1989, Las cerdmicas romanas de paredes
finas en Cataluna. - Barcelona. OXE, A. in H. COMFORT 1968, Corpus Vasorum Arretino-rum. A Catalogue of the Signatures, Shapes and Chronology of Italian Sigillata. Antiquitas 3, 4. PANCIERA. D. 1985, Sei coppe "tipo Sarius" dall abitato
romano di Altino. - Aquil. Nos. 56. 146 ss. PASSI PITCHER. L. 1987, Sub ascia, una necropoli romana
a Nave. - Modena. PEACOCK. D P S. in D. F. WILLIAMS 1986. Amphorae
and the Roman economy. - London. New York. PETRU, S. 1972, Emonske nekropole. - Kat. in monogr. 7. PLESNIČAR-GEC, L. 1972. Severno emonsko grobišče. -
Kat. in monogr. 8. PLESNIČAR-GEC, L. 1977. Keramika emonskih nekropol. -
Diss, ct Monogr. 20. PLESNIČAR-GEC, L. 1980, Rimski grob z Dolenjske ceste.
-	Situla 20/21, 459 ss.
PLESNIČAR-GEC, L. 1984, Arheološka obdobja Ljubljane.
-	V: Zgodovina Ljubljane. Prispevki za monografijo, 11 ss.
-	Ljubljana.
PLESNIČAR-GEC, L. 1992, Emona, il vasellame tipo ACO.
-	Acta Rei Cret. Rom. Faut. 31/32, 383 ss.
PUŠ, L 1971. Žarnogrobiščna nekropola na dvorišču SAZU
v Ljubljani. - Razpr. I. razr. SAZU 7/1. PUŠ. I. 1982, Prazgodovinsko iarno grobišče r Ljubljani. -
Razpr. 1. razr. SAZU 13/2. REDLICH, C. 1977, Zur Trinkhornsitte bei dcn Germanen
der alteren Kaiserzeit. - Praehist. Ztschr. 52, 61 ss. RICC1, A. 1981, I vasi potori a parcti sottili. - V: Afera,
mercati e scambi nel Mediterraneo, 123 ss. - Bari. RIECKIIOFF, S. 1975, Miinzcn und Fibcln aus dem Vicus dcs Kastclls HUfingen (Schwarzwald-Baar-Kreis). - Sualb. Jb. 32. 5 ss.
R1HA. E. 1990. Der romische Scltmuck aus Augst und Kaiser-augst. - Forsch. in Augst 10.
ROTH-RUB1. K. 1979. Untersuchungen an dcn Kriigen von Avenches. - Acta Rei Cret. Rom. Faut. Suppl. 3.
RUTTI. B. 1990. Die Glaser. - Zurcher Denkpfl. Monogr. 5.
RUTTI. B. 1991. Die romischen Glaser aus Augst und Kaiser-augst. - Forsch. in Augst 13.
SARI A, B. 1937, Novi napisi. - Glas. Muz. dr. Slov. 18, 133.
SCHINDLER. M. 1967. Die "Schwarze Sigillata" des Magda-lensberges. - Karnt. Musschr. 43.
SCHINDLER. M. 1986, Die "Schwarze Sigillata" des Magda-lensbcrges 2. Neufunde seit 1965. - V: Die Ausgrabungen auf dem Magdalensberg /975 bis 1979. Magdal. - Grabber. 15, 345 ss.
SCHINDLER. M. in S. SCHEFFENEGGER. 1977, Die glatte rote Terra sigillata vom Magdalensberg. - Karnt. Musschr. 62.
SCHINDLER-KAUDELKA. E. 1975. Die dunnwandige Ge-brauchskeramik vom Magdalensberg. - Karnt. Musschr. 58.
SCHINDLER-KAUDELKA, E. 1980. Die romische Modelke-ramik vom Magdalensberg. - Karnt. Musschr. 66.
SCHINDLER-KAUDELKA, E. 1989, Die gewiihnliche Ge-brauchskeramik vom Magdalensberg. - Karnt. Musschr. 72.
SCHM1D. W. 1913, Emona. - Jb. Altkde 7. 61 ss.
SCHNURBEIN. S. v. 1991. Zur Datierung der augustcischcn Militarlager. - V: Die romische Okkupation nordlich der Alpen zur Zeit des Augustus, Bodcnalt. Westfal. 26. 1 ss.
ŠAŠEL, J. 1968. Emona. - V: RE Suppl. II, 540 ss.
ŠAŠEL. J. 1975, - Ljubljana. - V: Arheološka najdišča Slovenije, 187 ss.
ŠASEL-KOS. M. 1990, Nauportus: antični literarni in epigraf-ski viri. - V: Horvat 1990, 17 ss.
TCHERNIA. A. in F. ZEVI 1972, Amphores vinaires de Campanie et de Tarraconaise ž Ostic,- V: Recherches suites ampliores romaines. - Coll. de I'Ec. fran^'. de Rome 10. 35 ss.
TCHERNIA, A. 1986, Le vin de lltalie romaine. - Paris.
ULBERT. G. 1965, Der Lorenzberg bei Epfacli. - Munch. Beitr. z. Vor- u. Fruhgesch. 9.
ULBERT, G. 1984. Cdceres el Viejo. - Madr. Beitr. 11.
ULBERT, T. 1981. A d Pirum (Hrušica). - Miineh. Beitr. z. Vor- u. Fruhgesch. 31.
URLEB, M. 1979. Arheološke najdbe iz Stare Sušicc pri Košani. - Arh. vest. 30, 151 ss.
VA1IEN, D. 1986, Prispevek k poznavanju komunalne ureditve antične Emone. - Arh. vest. 37. 217 ss.
VA1.ENČIČ. J. 1989. Zgodovina ljubljanskih uličnih imen. -Ljubljana.
VEGAS, M. 1973. Ceramica comun Romana del Mediterraneo occidental. - Publicaciones eventualcs / Univcrsidad de Barcelona 22.
VIČIČ, B. 1992. Gornji trg /5 v Ljubljani - 2000 let poselitve. - Ljubljana.
WIBERG, E. 1967. Anorganska kemija. - Zagreb.
ZABI III ICKY-SCHEI I I NEGGER, S. 1992, Terra Sigillata aus dem Griiberfeld Beletov vrt. - V: Knez 1992, 75 ss.
Friihromische Siedlung unter dem SchloBbcrj; in Ljubljana. Gornji lr>> 15
Zusammenfussung
Am sUdlichcn FuB des SchloBbcrges, einer Anhohe, auf der heutc die Ljubljanaer Burg steht, liegen die Pliitze Stari und Gornji trg. Der Bcrcich ist gezwiingt zwischen einer FluB-schlingc der Ljubljanica im Westen und einem ziemlich stcilen I lang des SchloBbergcs im Norden, in Richtung Slide n begren-zen ihn die nordlichstcn Auslilufer des Moorgcbietes I .jubljan-sko barje. Wic weit der Morast in der Gcschichtc reichtc, ist zwar heutc schwcr zu sagen, von der Vcrsumpfung zeugen aber noch jetzt die Toponymc Prule (altdeutsch bruci, nasscs, sumpfiges Gcbict), Žabjak (von slowenisch tuba, Frosch) und Krakovo (von slowenisch krak, Froschlaich). Das Viertel war, infolge der filtcrcn Parzcllierung, spatestens im 16. Ih. dicht bebaut. Die gcgenwiirtigen archiiologischen Erlbrschungen
hesehriinken sich so nur auf kleine, noch frcic OberllUchcn bei der Renovierung statisoh bedrohter Objekte. Die Pliit/e h alien cine liingliche Form, so datt die beidseitige Bcbauung eher den Eindruck einer Stralic als dcn eines Platzes erweckt. Nur die l ahrbahn wurde schon unzShligc Male umgegrabcn, und die Aufsicht bei lirdarbciten in den letzten Jahten hat keine archiiologischen Rcsultatc ergeben.
In dem behandellen Bcrcich gab es, besonders wenn wir ihn mit dem Areal I monas am anderen Ufer der Ljubljanica vcrglcichcn. in der Vergangcnhcit keine umfangrcichcrcn archiiologischen Untersuchungen. l- inzelne jiriihistorisehe l unde deuten auf einc Besiedlung schon vom Aneolithikum an, die I'orsehungen in den letzten Jahren haben indes die schon
zuvor vermutete Siedlungsagglomeration am SchloBberg be-statigt. Unwiderlegbar wurde die Existenz einer eisenzeitlichen Siedlung bewiesen, deren Graberfeld schon vor Jahren im Hof der Slowenischen Akademie der Wissensehaften und Kiinste erforscht wurde.
Die Besiedlung nahm in der antiken Epoche zu, was fiir Emonas Vorstadt durehaus verstandlich ist. Bezeugt werden sowohl die StraBe in Riehtung Neviodunum als auch das entlang der StraBe liegende Graberfeld. Auf StraBenreste stieB man beim Bau der Hauser und der Schule am Šentjakobski trg (heute Levstikov trg 7 und 8 und J. Levec-Grundschu-le). Die Romerbriicke liber die Ljubljanica suchte in unmittel-barcr Nahe des Stičnaer (Sitticher) Hofes (heute Musikakade-mic - Stari trg 32) schon Schmid, doch ist ihr Bestehen bzw. die genaue Lage bis heute noch nicht bewiesen. Auch ist die Fortsetzung der StraBe bis zum westlichen Emonaer Tor am heutigen Trg francoske revolucije (Platz der franzosischen Revolution) nicht gekliirt. Einzelne friiromische Funde am Levstikov trg und in Zabjak deuten auf den Siedlungscharakter dieses Vicrtels, das bestatigt auch die Trasse der Wasserleitung in der Streliška ulica und am Ciril-Mctodov trg.
Ebenso wenig bekannt ist das antike Graberfeld entlang der StraBe Emona - Neviodunum bzw. entlang der heutigen Karlovška cesta. Die Funde sind bescheiden und mit Aus-nahme der Sarkophage in der Nahe des Tunnels (Samassa-Vil-la) am FuBe des SchloBberges erreichen sic bei weitcm nicht die Graberdichtc und den Reichtum der anderen Grabcrfclder von Emona. Zweifellos wurde ziemlich viel archaologisches Material schon beim Bau der mittelaltcrlichen Stadt zerstort, geradc die Ictzten Ausgrabungen haben abcr gezeigt. daB alles doch noch nicht verloren ist.
In den letzten Jahren haben wir bei der Renovierung einzelner Objekte einige sehr begrenzte archaologische Ret-tungsgrabungen durchgefiihrt. So haben wir die Erdschichten im Haus Gornji trg 15 untersucht (im Hinblick auf die Forschungsmdglichkeitcn - wegen statischer Gefahrdung -ganz), Gornji trg 30 (zum Tcil), Stari trg 17 (Schnitt) und Stari trg 32 (stark begrenzt, nur im Atrium). In der Fortsetzung werden wir die Resultate der Forschungen im Haus Gornji trg 15 anfiihren, das iibrigc wird dcmnachst folgen.
Die Schichten in den Riiumcn 1 (Raum am Hauseingang) und 2 (zentraler Raum des Gebaudcs) waren verhaltnismiiBig einhcitlich (Abb. 3). Die oberc Humusschicht (Schicht 1) war ziemlich festgepreBt. Darin befanden sich einzelne. der Datie-rung nach gemischte Funde. In dieser Schicht bzw. am Uber-gang zur nachsten untersuchtcn wir zwei Brand- und drei Skelettgrabcr (Abb. 4).
Schicht 3 war lehmig-humos mit ausgesprochenen Lehmein-lagcn und zahlreichen, nur Iriihantiken Funden. Zweifellos war dies die Aufscluittungssehicht eines friiromischen Hauses. Ihr folgte cine ausgesprochen festgepreBte Lehmschicht (Schicht 4) - ohne Zweifel die Gehlliiche des Objcktes (Planum I. Abb. ft). Darauf befand sich im Nordteil der Ausgrabung cine dickc Schicht von Brandrestcn und angebranntem Lehm mit viel Ichmigcm Hausvcrputz. Das waren gewiB Reste einer mit Balken, Brcttern und Gestraueh verstiirkten Lehmwand, die durch Brand vernichtct wurde. Die Schicht des Ichmigen Maucrvcrputzcs war auch bis 15 cm breit. Auf der Nordscitc wurde die Vcrputzschicht durch ein bis 20 cm holies und bis 5 cm dickes Brett abgcschlosscn. Auf seiner Nordscitc fanden wir cincn in sterile gclbc Sand-Lchm-Schicht cingcgrabcncn Pfahlpfostcn. Am westlichen Profil der Ausgrabung in Raum I haben wir ein Objekt mit einer sandig-lchmigcn Fullung und einem wannenlormigcn, lehmUberzogcncn Boden ausgegra-ben. Auf der Nordscitc ragte der Rand ziemlich hoch empor. Untcr dem gegliitteten Lchmboden befand sich cine dickc Schicht Keramik, die als Ausglcich oder als Isolationstampon (7a/. 5: 10-26; 6,7) dienen konnte.
Was das crforschte Objekt darstellt. konnen wir nicht mit Sicherheit behauptcn, doch sind wir der Ansicht, cine einfache Hcrdstclle oder einen Tcil eines iiuBerst cinfachen Kalotte-ofens untersucht zu haben. NOrdlich der erwiihnlen Ausgrabung haben wir cine rundc Grube (Grubc 2) mit sandigcr FUllung und lchmUbcrstrichener Wand erlorscht. Hinsichtlich ihrer Lage und FUllung sind wir der Mcinung, daB sic als Speisekammer dicnte (Taf. 2: 1-13). Der Raum zwischcn der Grube und der holzcrncn Nordwand des Hauses. am Uber-
gang von Raum 1 zu Raum 2 des heutigen Gebaudes, war voller angebrannten lehmigen Hausverputzes, verkohlter Reste einer Wandkonstruktion und kleinen archaologischen Materials. Dieses Material (7a/. 3) dient uns als wertvolles Hilfsmittel zur Datierung des Hauses und vor allem ihrer Zerstorung durch Brand. Eine noch groBere Grube (Grube 1) als zwischen den Raumen 1 und 2 befand sich unter dem sog. Ofen. Auch diese enthielt einiges aussagekraftiges Klein-material (Taf. 1: 1-21). Angefullt war sie mit sandig-lehmiger Fullung (Schicht 5). Im Hinblick auf die stratigraphischen Umstiindc ist das vorlicgende Material vor allem fiir die Datierung der Entstehung des Hauses bedeutsam, die Grube selbst hatte indes wahrscheinlich keinen utilitaren Charakter. Wegen der statischen Bcdrohung des heutigen Objektes kon-nten wir sie leider nicht vollstandig erforschen. Wie es aus den gegeben stratigraphischen Angaben und ihren Beziehun-gen ersichtlich ist, konnen wir das archaologische Kleinmate-rial aus den Forschungen im Haus Gornji trg 15 in Ljubljana in zwei Teile gliedern: I. Grabbeigaben aus den beiden Brandgrabern. ein Sarkophag und relativ beschcidenes, vers-treutes Material aus der Graberfeldphase des behandelten Bereiches. II. Kleine Funde aus der Besiedlungsphase des Bereiches. Ad I. Brandgraber 1 und 2 (Taf. 22: 10-14). Das Material beider Graber ist zeitlich einhcitlich und hat unter den Grabcrn Emonas geniigend Parallclcn. Beide Faltenbe-cher weichcn nach Keramikzusammensetzung und Farbe von anderen Bcchcrn dieses Typs nicht ab. Sie treten Ende des 1. Jh.s n. Chr. auf und sind das gesamte 2. Jh. zu finden. Die Datierung in diese Zeit bestatigen auch die beiden Ollam-pen des Typs Loeschke X. Die Skelcttgraber hattcn keine Beigabcn. Im Hinblick auf die Fundumstande und die Paral-lelen aus Emonas Graberfcldcrn konnen wir sic in die spatro-mische Zeit datiercn. Dasselbe gilt fiir den leider leercn Sarkophag.
Grubc 1 (Taf. /). Die kleinen Funde aus Grubc 1 sind insbesondere fiir die Datierung der Hausentstehung von Be-deutung. Den stratigraphischen Umstandcn zufolge war die Grubc zur Zeit des Hausbaus mit einer Fullung angefullt und danach gcschlossen (im Gegensatz zu Grube 2, die unscrer Ansicht nach als Aufbcwahrungsort diente und langere Zeit in Gebrauch war). Der fiir die Datierung wichtigste Gegen-stand aus dieser Grubc ist die Ollampc des Typs Locschkc I bzw. IA. die in Magdalcnsbcrg in die augustcischc Zeit datiert ist (Taf. 1: 11). Aufgrund der unvollstandigen Erhaltung konnen wir die Nascnform leider nicht genau bestimmcn. Verweisen wir an dieser Stcllc auf die Ollampc aus Dangstct-tcn. die der unsrigen der Ornamentik nach iihnlich sieht. Die friihestcn Rclicfollampcn treten in Novo mesto - Bcletov vrt (Bele-Garten) in den Grabern Nr. 5 und % zusammen mit einer stark profilierten Fibcl auf. Auch das iibrigc Kleinmate-rial aus dieser Grube (diinnwandige Gcbrauchskcramik. Terra Sigillata. I'onflaschchen) wcist die Charakteristika des Materials aus der augusteischen Zeit auf. Die Zuschuttung der Grube und im Zusammcnhang damit den Hausbau datieren wir in die spataugusteischc Zeit bzw. sogar schon in das letzte Jahrzehnte v. Chr.
Grube 2 (Taf. 2: 1-13). Das Material aus dieser Grubc umfaBt eine langere Zeitspannc. Fiir die Datierung am bedeu-tendsten ist die Platte aus Terra Sigillata, die wir mit den Formen 11 und 12 nach Consp. vergleichen konnen. Ahnlichcs Material linden wir auch in Novo mesto - Bcletov vrt. Grab Nr. 55 an, das in die friih- bzw. mittelaugustcischc Zeit datiert ist. In diese Zeit paBt auch die zylindcrformigc Tassc, die wir mit Form 50 aus Magdalcnsbcrg vergleichen konnen, wo sic in den augusteischen Schichten am hiiufigsten vorkommt. In der Grubc wurden auch zwei Amphorenfragmcntc gefunden: Dressel 6B (Produktion von der augusteischen Zcil bis zur erstcn Halite des 2. Jh.s) und Dressel 2-4 (zweite Hiilftc des I. Jh.s v. Chr. bis zum Ende des I. Jh.s). Aus den stratigraphischen Bcobachtungcn schlieBcn wir, daB Grubc 2 utilitaren Charakter hatte. Ihre Dauer datieren wir nach dem gesamten ausgegrabenen Material der Sicdlungsphasc in die Zeit von der Hausentstehung bis ungefShr dreiBig Jahre n. Chr., als sie hochstwahrscheinlich zerstort wurde.
Das iibrigc Klcinmatcrial haben wir typologisch aufgeteilt:
A: ltalischc Keramik.
I. "Schwarze" Sigillata.
2.	Terra Sigillata.
3.	Ollampen.
4.	ACO Becher und dunnwandige Gebrauchskeramik.
5.	Gewohnliehe italisehe Keramik.
6.	Amphoren und Deckel, Reibschale.
B: Einheimische Keramik.
1.	Feine latenezeitlichc Keramik.
2.	Grobkeramik.
C: Sonstigcs (Glas, Metali. Knochen).
Die Mehrzahl des Kleinmaterials gehort in die Sicdlungs-phase des erforschten Bereiches. cinige Funde ordncn wir auch in die Zeit der Nekropole ein.
Das zum Teil erforschte friihromische Haus stcllt eine Neu-hcit in der Erforschung der romischen Besiedlung des heutigcn Ljubljana dar (Abb. 11). Einc Analyse des Kleinmaterials hat crgeben. daB es sicherlich in der spataugusteischen Zeit bzw.
vielleicht sogar schon im letzten Jahrzehnt v. Chr. entstanden ist. Es bestand teilweise aus Holz. seine Wande waren aus Lehm und Reisig hergestellt. der Boden hingegen aus gegliit-tetem Lehm. Es wurde zweifellos durch Feuer zerstort.
Neuere Untersuchungcn haben ergeben. daB am rechten Ljubljanica- Ufer im Schutz des SchloBbcrges gewiB schon die gesamte zweite Halfte des letzten vorchristlichen Jahrzehnts eine Siedlung mit starker romischcr Pragung stand. Sicherlich handclt es sich um ein der von Tacitus erwahnten Dorfer in der Nahe von Nauportus. das nach der Griindung des nur einige hundcrt Meter davon entfernten Emonas auf der ande-ren Seite der Ljubljanica ausgestorben ist. Mit diesen Entdck-kungen vervollstandigcn wir das Bild einer kontinuicrlichen Besiedlung im Raum des heutigen Ljubljana von der prahisto-rischen Siedlung auf dem SchloBberg. iiber das romische Emona bis zur modernen Stadt.
Boris Vičič
Ljubljanski regionalni zavod dediščine Tržaška 4 SI-6KXK) Ljubljana
za varstvo naravne in kulturne
T. 2: Ljubljana, Gornji trg 15. Jama 2: 1-13; v vkopu: 14; na tlaku v južnem delu izkopa: 15-22. 9 bron, 10 in 16 železo, drugo keramika. M. = 1:3; 11-13 = 1:6.
Taf. 2: Ljubljana, Gornji trg 15. Grube 2: 1-13; im Einschnitt: 14; am Hoden in stldlichem Tcil des Ruumcs I: 15-22. 9 Bronze, 10 und 16 Eisen, das Ubrige Ton.	>
/'. Ljubljana, Gornji trg 15. Med glinenim hišnim ometom in na tlaku severnega dela hiše. 24 steklo, 25, 28 in 29 bron, 26 in 27 Železo, drugo keramika. M. = 1:3; 25 in 28 = 1:2.
Taf. 3: Ljubljana, Gornji trg 15. Im Hausvcrputz und auf dem FuBbodcn des nordlichen Toils des Hauscs. 24 Glas, 25, 28 und 29 Bronze, 26 und 27 Eisen, das Ubrige Ton.
T. 4: Ljubljana, Gornji trg 15. Za severno steno hiše. 9 steklo, drugo keramika. M. 1:3; 10 1:2; 1,2 - 1:6. Taf. 4: Ljubljana, Gornji trg 15. Hinter der Nordwand des Hauscs. 9 Cilits, das Oblige Ton.
7
u
N
N/r
\ \
/V
10
I 14

\ J vi
O

n
- o
r\
U
\ \
CD 20
^ U
--en \
'/'. 5: Ljubljana, Gornji lig 15. Za severno steno hiše 1-9; tampon pod "pečjo" 10-26. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 5: Ljubljana, Gornji trg 15. Hintcr der Nordwand 1-9; Tampon unter dem Ofen (?) 10-26. Alios Ton.
T. f>: Ljubljana, Gornji trg 15. Tampon pod "pečjo". 30 bron, 31 železo, drugo keramika. M. 1:3; 30 1:2. Taf. 6: Ljubljana, Gornji trg 15. Tampon unter dem Ofen (?). 30 Bronze, 31 Eisen, das Oblige Ton.
T. 7: Ljubljana, Gornji trg 15. Tampon pod "pečjo". Vse keramika. M. = 1:3 Tuf. 7: Ljubljana, Gornji trg 15. Tampon unter dem Ofcn (?). Alles Ton.

)1
r U
23
1 ^ J_sr*
v
N	o
t_I
h--?'.

\_
18
\	U
II

C/
U
27
i-J

/y	\
//
v \
v
22
ti
32
T. 18: Ljubljana, Gornji trg 15. Vse keramika. M. 1-4,6 = 1:6; 5,7-16 = 1:3. Taf. 18: Ljubljana, Gornji trg 15. Alios Ton.
T. 21: Ljubljana, Gornji trg 15. SG 5t. 2 (skelet 3): 30-34. 1-3 in 8 steklo, 4-7 in 10-16 bron, 9 kost. 17 svinec, drugo /ele/o. M. 1-17 = 1:2; 18-33 = 1:3.
Taf. 21: Ljubljana, Gornji trg 15. SG 2 (Skeleti 3): 30-34. 1-3 und 8 Glas, 4-7 und 10-16 Bronze, 9 Bcin, 17 Blei, das Ubrige Eisen.
T. 22: Ljubljana, Gornji trg 15. ŽG št. 1: 10-12; ŽG št. 2: 13,14. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 22: Ljubljana, Gornji trg 15. Brandgrab 1: 10-12; Brandgrab 2: 13,14. Alios Ton.