Uprava: Nebotičnik, Gajeva ul. 1. Telefon 38-55. Cek. račun: Ljubljana itev. 14.614. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih In po praznikih. GLAS NARODA Naročnina na mesec je 12 Din. Za tujino 20 Din Uredništvo: Ljubljana Nebotičnik, Gajeva ulica št l. Telefon 38-55 Rokopisov ne vračamo Št. 124. Ljubljana, četrtek 4, junija 1936 Leto II. Pred vojno v Kitaju Shanglai, 3. junija, h. V Kantonu je tamkajšnji lokalni Kuomin-tang proklamiral potrebo vojne proti Japonski in pozval nankinško vlado, naj objavi vojno. Ta gesta pomeni torej odprt konflikt med Kantonom in Nankingom. Razgovori med vladami so se popolnoma razbili radi tega, ker je Nanking zahteval, da se južne province Kvantunga in Kvangsija vrnejo pod nankinško kogtrolo in da se razpusti kantonska vojska in pa finančna avtononuja Kantona. Ker so se razbili mirni pregovori, se sedaj obe strani tako Kanton kot Nanking pripravljata na vojno. Poveljnik nankinške vojske je že zbral okoli 350.000 vojakov v bližini Kv:e zahteva prilagoditve novemu času, to se pravi, da je pred odločitvijo, da se prerodi ali pa propade. Francoska socialistična stranka ima svoj načrt za reformo družbe, toda tega načrta ne moro sama izvesti, ker ni sama zmagala pri zadnjih volitvah, temveč skupno z vsemi levičarji v »narodni fronti«. Zaradi tega se ho morala nova vlada lotiti dela na podlagi programa »narodne fronte« pri reševanju socialnih in gospodarskih problemov Francije. Četudi ne bo mogoče tega načrta takoj v celoti izvesti. vendar bo osnova za vse bodoče delo na tem področju. Prehad v novo družbo Prehod od dosod i njih režimov in načina vodstva državnih poslov v nov in naprednejši način ne bo prehod s-krvoprelitjem in neredi, temveč bo potekel organsko. Kljub tem našim željam pa ostane odprto še glavno vprašanje, to pa jo, ali je mogoče po- Moskva, 2. junija. Z odlokom sovjetske vlade je odpravljeno neenako postopanje z državljani uvrščeni med delavski razred. Z odlokom je prepovedano tudi preganjanje oseb, ki imajo protirežimsko preteklost, kakor tudi tajno poročanje o delavcih. Odslej Ljubljana, 3. maja. Ljubljana postaja te dni pravo mednarodno središče. Nekaj je k temu pripomogel velesejem, svoje je pa tudi dodalo zbiranje mednarodnih poll- stopoma pretopiti ali preoblikovati dosedanjo obliko družbe v novo socialistično družbo? To vprašanje more rešiti samo čas in izkusi vo. V vsakem primeru pa mora socialistična stranka pripraviti ta prehod iz store družabne oblike v novo. Ta problem morajo doumeti zlasti delavske mase in morajo zaupati bodoči socialistični vladi, ako hočejo uspeti s tem, za čemer hrepene vsi prijatelji človeštva. Kerenski brez Lenina V tem delu debato so nekateri očitali Blumu, da hoče igrati vlogo francoskega Korenskega, ki mu !k> sledil francoski Lenin. Na to je Blum odgovoril, da v Franciji ni potrebno, da bi Lenin postal naslednik Korenskega, kakor v caristični Rusiji. Socialisti, je rekel še Blum, morajo ostati zvesti svojim idejam, da se mora doseči pravičen mednarodn mir, ki bo pravičen za vse. To pa 1m> le tedaj, če se bodo narodi razoroževali in ne oboroževali. kakor sedaj, kar vodi v neizbežno propast, vseh dobrin, ki si jih je človeštvo v stoletjih priborilo In ustvarilo Ob koncu so na kongresu brez glasovanja izrekli Blumu soglasno zaupnico. Izvoljen je bil spot za predsednika socialističnega poslanskega kluba. morajo biti vso informacije o delavcih javne. S tem odlokom sovjetskega vlade je formalno zaključen boj med buržuji in ruskim proletarskim razredom, ki je prevzel oblast po revoluciji in preobličil Rusijo po svoji ideologiji. cistov v naši Ljubljani. Ze včeraj je prišel v Ljubljano sloveči policist Jolianes Kraiberger iz Kopenhagna, prispel je pa tudi sam vice-šef slavnega Scollaud Varda, tako da si lahko te dni popolnoma brez skrbi v naši sredi. Danes zvečer bodo prispeli še mnogi drugi policisti. Če le malo pogledaš takole po kavarnah, se gotovo pojavi znana slika: v gube zarezan obraz, lokave oči in angleška pipica se guglje med ustnicami. To je eden znanih slavnih gostov. Policisti stoje nemirno po ulicah, žeparji imajo slabe čase, čeprav so šušlja, da so ravno naši uzmoviči specialiteta zase. če le malo prisluhneš pogovoru naših ulic, boš gotovo slišal opazko: Evo ga, to je pa drugi Holmes. Ponoči spimo mirno po svojih sobah v zavesti, saj pazijo gostje na nas (mesto da bi mi nanje)! Upamo, da se bodo počutili v naši sredi res ugodno in odnesli od na« čim boljše utise. Za svobodo domovine Gospod minister dr. Krek je na kongresu JRK v Beogradu izjavil: »Prvo. kar je posebno nam Slovencem milo In drago in na čemur se veselimo, je to. da je naša stranka enkrat za vselej prekinila z delitvijo poštenih jugoslovanskih državljanov v državne in pa protidržavne, v nacionalne in nenacionalne elemente«. Kdor govoriti kaj ne ve, on vreme hval' al toži, kdor pevcev peti kaj ne ve, o letnih časih kroži Sam se ponižuje, kdor krivici pritrjuje. Vsak državnik naj bi pomislit, da jezmaga krščanstva bila prav za prav zasluga tistih, ki so skušali nove nauke zatreti s krvjo... 36 milijonov za člane Zagreb, 3. junija. OUZD v Zagrebu je izdal poročilo o svojem poslovanju v preteklem letu. Zanimivo je, da je urad zaključil pe slovanje z majhnim — sufieitem. Vsa leta doslej je imel deficit. Za svoje člane je izdal v poslovnem letu nad 36 milijonov Din. Razmere v delavskem zavarovanju so se nekoliko popravile. Vendar dolgujejo delodajalci zagrebškemu OUZD okoli 12 miilijonov dinarjev. Članov ima urad 76.580. TTranarine je izplačal nad 9 milijonov Din. — Kad vi sedaj dresirate slone? — Seveda, prej sem dresiral bolhe, ker pa sem postal kratkoviden, mi je zdravnik svetoval. <1.t 'vy nnklic Kdor svojo premoč zlorablja nasproti šibkemu, je ničvreden slabič, ki ga bo nekoč lastna sila pogoltnila. Boj med komunisti in nasprotniki dobojevan Mednarodni policisti se zbirajo linniiBfi \ iliaielii O tem In onem Ljubljana, 3. junija. Dobrim prijateljem na dobrohotno opozorilo: Hvala vam, prijatelji, a da se nad naiimi grešnimi glavami že dolgo zbirajo črni oblaki, to vse dobro vidimo in tudi občutimo. Saj je že dvakrat treščilo v nas. Trikrat naj tre-ščL, pa. bo po nas. Bomo že pazili in se pravočasno umaknili v zavetje. Vemo, da nam konkurenca, ki ji danes žito tako gre v klasje, streže po življenju; saj se je zaklela, da nas bo strla, in ima danes tudi to moč. Dobro občutimo vso odkrito in skrito kampanjo proti našemu listu. Kmalu si ga ne bo upal nihče več držati, ki je od te konkurence količkaj odvisen. Pregrešili smo se, ker se proti farizejstvu in licemerstvu borimo z odkritim krščanskim vizirjem. A kje neki imamo mi legitimacijo za krščansko moralo?! Mi smo samo krščanski tihotapci. In zato smo mi tisti pobeljeni grobovi, o katerih govori sv. pismo; Farizeji so pa čisti. Vemo tudi, da: pada na nas senca dr. Marušiča. Ampak svoj čas so padale na nas pa ravnotake sence dr. Korošca, dr. Kulovca, dr. Natlačena, ko se živeli v konfinaciji, mi pa smo pogumno lomili kopja zanje in nas je cenzura pod režimom g. Uzuno-vičn tako preganjala, da smo morali pobegniti. Posvečaj večjo pažnjo svojim zobem: neguj jih s Chlorodontom izkušeno kakovostno zobno pasto Jugoslovanski proizvod Kvaternlkovo posestvo prodano Celje, 3. junija Kvaternikovo posestvo je končno le postalo last mestne občine celjske. Mestni očetje pravijo, da je bila kupčija dobra in si prednosti te kupčije najbrže razlagajo takole: Kupnina zna 5a 1.390.000 Din in je treba ta denar plačati v gotovini, ki pa je dandanes precej redka stvar in bo zato mestna občina najela posojilo. Od kupnine bo dobila Ljudska posojilnica nad 800.000 Din in bo mogla s tem denarjem izplačati svoje vloge v večjem obsegu; S tem bo prav gotovo oživljen denarni promet v našem, šmarskem in ko- njiškem okraju. — Pri tem bodo imeli zasluge gospodje iz občinskega sveta, posebno njegov finančni referent g. Prelog, ki je sicer uradnik Ljudske posojilnice, g. župan Mihelčič-, ki ima tudi privatne uradne prostore v Ljudski posojilnici, pa tudi g. prof. Cestnik kot ravnatelj Ljudske posojilnice, ne bo ostal brez zaslug. V počastitev spomina ponesrečenega kolege Bojana Lovša je Akademski klub montanistov na mesto venca naklonil Jugoslovanskemu akademskemu podpornemu društvu znesek 100.-Din. Anglija hoče črno na belem Zastrta Ribbentropova misija v Londonu ZNIŽANJE INDEKSA pride s padcem vrednosti stvari, katere so potrebne za življenje. Obutev postaja cenejša s PALMA gumijastimi pod-petniki In PALMA OHMA gumijastimi podplati, ker pete mnogo dalje trajajo. Razpust zbornice TOI Ljubljana, 3- junija. Minister za trgovino in industri. jo je razrešil vodstvo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Zbornici je postavil za komis airja inšpektorja banske uprave Franca Logarja. Razreše. ni so predsednik Ivan Jelačin, podpredsednik Konrad Elsbacher, Jtosip Rebek in Ciril Majcen ter vsi zbornični svetniki. i London, 3 junija, n. Diplomatski krogi menijo, da se bosta angleški zunanji minister Eden in italijanski poslanik v Londonu Grandi sestala še pred 16. L m., da pretreseta Položaj, ki trenotno obvlada Evropo. Sestanek med von Ribbentropom in Edenom pa ni predviden. Nitj se ne misli, da se bo Ribbentrop sestal s kakšnim drugim visokim angleškim funkcionarjem zunanjega ministrstva. Mislijo pa, da bo von Ribbentrop le iskal pri- j belem, liko, da se v okviru navadnih dru- štvenih sestankov, porazgovorj z angleškimi odločilnimi osebnostmi Ne veruje pa se, da bi se glavne osebnosti angleške vlade spustile v razgovor s von Ribbentropom, posebno še zato ne, ker je Nemčija dobila od Anglije pismena vpra, Sanja in bo morala tudi na ta vprašanja pismeno dati odgovora. Radj tega smatrajo, da se ne more upoštevati von Ribbentropevih ustmenih izjav- Anglija želi imeti v rokah dokument pisan črno na I v.VV v 6 mesecih mora izve. Bti volitve v zbornični svet. NACE NAROBE, tapetnik In dekorater, Ljubljana, Celovška cesta 41, se priporoča! Prepovedan hitlerjevski list v Avstriji Dunaj, 3. junija, u. Po odločbi ministrskega sveta je v Avstriji prepovedano širiti za eno leto praški list »Die Zeit«, Id je organ Heinlefna, t- j. stranke sudetskih Nemcev. Grozna avtomobilska nesreča Beograd, 3. junija. Smrtna žrtev hude avtomobilske nesreče je postal včeraj znani nogometaš »Jugoslavije« Dragan Jovanovič, imenovan tudi »Zena«. Peljal se je v avtomobilu industrijalca inž. Vojislava Nikoliča z banketa ob proslavi 25-letnice BSK s šestimi tovariši. Šofiral je sam inž. Nikolič. Pred ministrstvom vojske je nenadoma stekla čez cesto služkinja Tereza Mlinarec. Avto je dirjal z največjo brzino. Šofer je zavil, da ne bi povozil služkinje,. tedaj pa je izgubil oblast nad volanom. Avto je zadel v drevo s tako silo, da ga je izruval. Pod seboj pa je pokopal vse potnike. Smrtne poškodbe je dobil Jovanovič, ki je kmalu nato umrl, ostali so pa bili lažje ranjeni. Težje poškodbe je dobila tudi služkinja, zaradi katere je po naključju nastala katastrofa z avtom. Abesinski Rdeči križ razpuščen Addis A beba, 3. junija, tg Namestnik podkralja Abesinije je danes odločil, da se takoj razpusti abesinski Rdeči križ. Vse njegove funkcije na etiopskem ozemlju prevzame italijanski Rdeči križ- V zvezi s tem se pričakujejo 8. t. m. v Addis A bebi prihod dr Zinoa, poslanika mednarodnega Rdečega križa, ki se trenutno mudi v Dži-butiju. Najvišja gora kljubuje London, 3. junija- Angleška znanstvena skupina, ki je precej časa z največjo natančnostjo pripravljala ekspedicijo na najvišji vrh sveta v Himalaji, je morala opustiti svoj načrt radi močnega m on suma, ki je popolnoma onemo. gočil vzpenjanje na Mont Everest. Ekspedicija to leto sploh ne bo poskušala premagati vrh. milil iiim Vedno več ljudi pije ROGAŠKO MINERALNO VODO, ker so se prepričali o njenem prijetnem učinkovanju na njihov organizem Pravi trgovec je že zdavnaj spoznal pomen reklame, zato pa tudi uspeval Trgovec brez reklame sploh ni trgovec, pravi Ford. Obračun z življenjem Sarajevo, 3. junija. Na železniški postaji Visoko se je pred občinstvom vrgel pod vlak zunanji profesor matematike frančiškanske gimnazije na Visokem Stanislav Borkovič-Vlak je samomorilca strašno razmesaril. Po odrezani glavi so spoznali, kdo je samomorilec. Kaj le profesorja nagnilo k obupnemu dejanju, se ne ve, bil pa je živčno bolan. Prijateljem je pravil za0 dostonia tako velike države! b* loko so 14. maja 1825. poškili 1111 kaznejencev iz Auburna pod spremstvom 50 do zob oboroženih Pazu kov v Tappan-Zee, In v treh letih je bilo prvo poslopje dograjeno: imelo je tri nadstropja s 600 celic. Toda že naslednje leto so mo rali stavbo zvišati še za eno nadstropje in kmalu nato še za dve nadstropij, tako da je imelo poslopje 1. 1832. že 1200 celic. Guverner je prišel in pohvalil jetnike m smeli so Si za »plačilo« izbrati celico, v kateri bodo preživeli ostanek svoje kazni. Seveda so bile te celice takrat pred 100 leti vse prej kot udobne. Vsak je imela obseg 2.50 m dolžine in višine, ter 1.20 m širine. Stene so bile, kakor rečeno, iz ogromnih marmornih klad, kar je bilo zelo ellegantno, a tudi zelo mrzlo. Poleg tega ni bilo oken, dnevna svetloba je prihajala iz hodnika odnosno galerije pred celicami in ie bila dokaj slabotna. Sestnajstisoč kaznjencev ie zbasanih v teh 1200 celicah. In od sobote do ponedeljka ne smejo iz celice zaradi nedeljskega počitka, ampak morajo tičati v svojih smrdljivih luknjah, kjer sta edina oprema dve popolnoma enaki posodi: ena za jed. druga za... Popolnoma pravilno! Zjutraj, ko zapustijo jetniki celice, držijo v vsaka roki skledo: v eno dobijo riž, drugo izpraznijo v kanal... Čitatelj je opazil, da govorim o tej uredbi iz L 1832. kot o sedando-njosti. To pa je popolnoma pravilno, ker so do 1. 1920. v Sing-Singu ni prav nič spremenilo. Oprema celic je ostala ista, kot je bila pred 90 leti in kultura 19. in 20. stoletja je šla mimo njih brez sledu. Šele ko ie jetnišnico obiskal guverner Al Smith, so se razmere zboljšale. Država je dovolila kredit več milijonov dolarjev, tako da ie danes Sing-Sing naravnost razkošna jetnišnica. Ima zdaj vzorno bolnišnico, kn-hinje kot prekooceanski pa miki. tridelno kapelo, ki omogoča katolikom, protestantom in judom istočasno službo božjo. Nova postenja imajo moderne celice, vsaka z lastnim straniščem, in so tako razporejene, da zadostuje za vsako nadstropje en sam paznik, ki nadzira jetnike. Toda stare poslopje, marmornata palača, še vedno stori in v tem prebiva 400 jetnikov tako kot pred sto leti... Ovratnik, bič in haiot • •. Kaznilniška uprava je vsako celico preskrbel z biblijo za duhovno povzdigo jetnikov. Ker pa ni o tem prepričana, da bo sveto pismo vplivalo na jetnike dovolj blagodejno in jih storite pohlevne, kolikor ie potrebno, da ne pridejo v navzkriž s hišnim redom, ima v zalogi Še nekatere druge pripomočke, namenjene, da umetno ustvarjajo potrebno kratkost. Ti pripomočki so: ovratnik, bič in kašot. Ovratnik je kpo poniklana jeklena plošča, ki ima na sredi okroglo odprtino, skozi kotero vtaknejo glavo kaznjenca. Okrog odprtine je vrsta jeklenih palčic, ki se dajo več ali mani izvleči tako, da te delik-vent prisiljen ubogniti glavo naprej ati nazaj ali proti rami. In 24 ur v tem stanju prebiti, — to nekaj pomeni v človeškem živ-lieniu 1 Spoii«'*-' dobre ve, da si bo obvarovat noge in da bo odpornejši, ah nosi, PALMA GUMI-PODPETNI KI UUGO&L IZDELEK. Dobe se pri vsakem čevljarskem mojstrul ,PALA\A-OKMA .GUMI PODPLATI ■ o*, o-. Bič, narejen iz kože vodnega konja, uporabljajo takole: S stropa posebne celice, ki n pazniki pravijo oratorij, (molilnica), visi vrv z zanko, ki teče čez škripec: točno pod škripcem sta dve jekleni sponi, pritrjeni v tleh. Zdaj slečejo do nagega jetnika, ki se je kaj pregrešil, in pritrdijo njegove noge v obe sponi roke zvežejo in zadrgnejo v visečo zanko. Poitem vleče kakšen posebno močan paznik za vrv, dokler se kite grešnika ne nategnejo do skrajnosti. Na to pa mu naštejejo z bičem 10 do 15 udarcev čez hrbet. število udarcev ne prekorači nikdar 15. Pa ne morda iz človekoljubnih ozirov, ampak ker je praksa pokazala, da so bili kaznjenioi tako »nesramni«, da so se no 16. udarcu navadno umaknili v — večnost. Tn ker je smatrati smrt kot pobeg pred kaznijo, tega kaznilniška uprava seveda ne more dopustiti... Kar pa zadeva kašot. obstala ta iz kocke, ki meri od roba do roba po en meter in je tesno zaprta, da svetloba ne more vanjo, zrak pa le skozi tri male luknjice. Sedeti ali ležati je v kocki nemogoče in če kaznjenec prečepi tu notri 2 do 8 dn, torej je ko ga izpustijo iz ka-šota. ie najkrotkejše bitje na svetu. Vsekakor pa sem doživel primere, ko so ljudje po osmih dneh zblazneli... Astrološka napoved za 4. junij Lice neba je zopet mrko. Kritičen dan, po svojih slabih vplivih enak predvčerajšnjemu. V ljudeh se zbujajo nizki nagoni. Za vladajoče osebe slab dan. Postovno življenje je v neugodnih aspektih; dc-narstvo je ogroženo, pojavljajo se sleparji in bohštaplerji. — V rodbinskem in ljubavnem življenju motnje in vznemirjenja. Ženske naj pazijo danes na svoj dobri glas. — Mogoče so potresne m požarne katastrofe. Za 5. junij Dan je boljši od prejšnjega, vendar še prevladuje splošna depresija. Za decembrovce je razmeroma dober dan. Pod ugodnim; vplivi teh dni je najbolje vse važnejše odločitve po možnost! odložiti in počakati boljših aspektov. — Splošna tendenca kaže še vedno na slabo. ————<05-- — Kakšen pa si, dragi moj? Ves potolčen in razbit. — Bil sem na kostimiranem plesu. — Pa za to ne boš tako zbit? — Seveda. Bi sem v maski nogometne žoge. Iz domačih gajev MARA J. TAVČARJEVA: Mladosti Pozdravljena tisočkrat, zlata mladost, rojena iz jasnih, ožarjenih dni, sem mislila, kviiku boš romala, k [soncu. in nikdar v temino brezzvezdnih noči. Pozdravljena tisočkrat, zlata mladost, prepolna ponosnih si upov bild in kot golobica pred jastrebom ljutim. Iz sončne višave si padla na tla. * Mara Jamiek-Tovčarjeva živi kot iolska upraviteljica v p. v Ljubljani. V tisku se je prvič vglasila 1. 1905. Srečujemo jo v vseh naših listih. Njene pesmi, povesti in črtice so prinašali »Slovenski Narod«, »Dan«, »Domači prijatelj«, »Jutro«, Slovan«, »Ljubljanski Zvon«, »Lovec«, »Osa«, »Rdeči Prapor«, Slovenski Dom«, Slovenske Gospodinja«, »Slovenska žena«, »Učiteljski Tovariš«, »Zvonček« m drugi. Ponatise sta priobčeva la amerikanska lista »Glas Naroda« m »Ave Maria«. Njena dela so izvirna, polna svežosti in naravnega hu morja. Njene pesmi so melodijozne ter je nekaj uglašenih, med temi »Očka poje uspavanko«, katero so peli Trboveljski slavčki v »Unionu« v Ljubljani in v Pragi. Zdaj se bavl a dramatiko. Naša pesem je vzeta Iz »Ljubljanskega Zvona« 1. 1912. Nova pogodba čudežnega otroka Njttjork, 1. junija. Iz Hollywoo Najfinejši cvetlični med 30 kg Din 320.—, 10 kg Din 130.— razpošilja franko postaja — G. DRECHSLER, Tuzla. POZOR! POZOR! Za časa velesejma zelo znižane cene. NOVA KOLESA že od Din 750.— naprej s svetilko vred dobite pri Pepi Krmelj, Celovška cesta 115. Birmanska darila Zlate vratne verižice od Din 80.—. Grajski urar, Maribor. NA3VEČ3A IZBIRA BLAGA ZA ŠPORT IN TURISTIKO PRI A. & E. SKABERNE, LJUBLJANA številk«, ero pokličite pri naro-čevsnln svoilb v „01***" narod*** Izdajatelj: Josip Fr. Knafllč. — Urednik: Ivan Albreht. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnarja Frane Jezeršek. — Vsi v Ljubljani.