Številka 05 • Glasilo Občine Ig • Leto XXII • Junij 2016 • BESEDA UREDNIŠTVA /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Dragi bralci in bralke, V abimo vas k branju zadnje številke Mos­tiščarja pred počitni­cami. Veliko novic prihaja iz občinske hiše – Režijski obrat napoveduje gradnjo kanaliza­cije v Iški vasi in Tomišlju ter opozarja na upoštevanje ukre­pov v primeru varčevanja z vodo. Poletne novosti prinaša­jo spremenjen urnik Zbirnega centra v Mateni, medtem ko je UE Ljubljana sporočila, da čez poletje vrata zapira Krajevni urad Ig. V rubriki Aktualno obja­vljamo pogovor z bivšo rav­nateljico OŠ Ig Stanko Rebolj. Pripovedovala je o svojih za­četkih na OŠ Ig ter tudi o tem, kako je s šolo povezana danes. Naša občina je dobila še eno učno pot – Zapotoško učno pot, ki so jo v Društvu Zapotok razvijali več let, zdaj pa opremili še z informativni­mi tablami ter po njej ponov­no popeljali obiskovalce. Zelo dobro je bil obiskan pohod po novi Poti barjanskih oken, ki Rok za prihodnjo številko Julija in avgusta Mostiščar ne izhaja. Gradivo za septembrsko številko zbiramo do četrtka, 25. avgusta 2016. Šesta letošnja številka Mostiščarja bo predvidoma izšla v petek, 9. septembra. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostiščarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. Za prepozno oddane prispevke ne moremo zagotoviti objave. Mostiščar je uradno glasilo Občine Ig. Občina Ig sta ga organizirala SVS Pod­kraj in KP Ljubljansko barje. Izhodišče poti je v Podkraju, kaj vse so si pohodniki tokrat ogledali in doživeli, pa izveste v rubriki Turizem. Maja je potekalo tudi pestro kulturno dogajanje – odvijal je že 70. Govekarjev večer, pote­kala je vrsta dogodkov v okvi­ru Tedna ljubiteljske kulture, Mešani pevski zbor DU Ig pa je imel letni koncert. Rubrika Zgodovina naših krajev prinaša nadaljevanje zgodbe o Opekarni Draga, zgodbo o usodi ljudi z obno­vljenega spomenika NOB na Igu ter pričanje udeleženca osamosvojitvene vojne o oko­liščinah sestrelitve helikopter­ja nad barjem. V spomin na ta dogodek bo v bližini postavlje­no tudi obeležje. O svojih aktivnostih pišejo ižanski gasilci (ti vas mdr. va­bijo na tradicionalne gasilske veselice) ter župnije – novičke so nam poslali iz tomišeljske. Veliko novic prinaša naša športna rubrika – v ospredju je 3. memorialni turnir Vesne Rožič, ki se ga je Igu udele­žila vsa slovenska šahovska smetana, ter konec uspešne rokometne sezone ŠD Mokerc Ig. Javili so se tudi karateisti, mladi telovadci, plezalci, upo­kojenci pa vabijo na moški ba­linarski turnir. Poletje je pred vrati, nekaj predlogov, kako ga lahko obo­gatite z obiski prireditev, naj­dete na koncu časopisa, pred­vsem pa uživajte v počitniških dneh. Se beremo spet septembra! Uredništvo Mostiščarja Oglašujte v Mostiščarju Vabimo podjetja in samostojne podjetnike, da se z ogla­som predstavijo v Mostiščarju. Postanite prepoznavni - glasilo Mostiščar brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v Občini Ig. Ugodne cene oglasov! Oglas vam brezplačno oblikujemo. Informacije na: mostiscar@obcina-ig.si SLIKOVNO GRADIVO – navodila avtorjem prispevkov v Mostiščarju 1. Fotografij ne vstavljajte med besedilo, ampak jih pošljite vsako posebej v obliki, kot ste jih prenesli s fotoaparata. Primerni so npr. formati jpg, tif. 2. Za objavo so primerne fotografije velikosti najmanj 500 K. Manjše fotografije niso uporabne! 3. Ne pozabite pripisati avtorja fotografije in komentarja, ki ga želite imeti zapisanega pod njo. Slikovnega gradiva, ki ne bo ustrezalo zgornjim navodilom, žal ne bomo mogli objaviti. Naslov uredništva: Mostiščar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Telefon: 01 280 23 10 E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Izdajateljski svet: Janez Cimperman, Klemen Glavan, Zuhra Jovanovič, Anton Krnc, Franc Toni Naklada: 2.500 izvodov Ustanovitelj: Občinski svet Občine Ig Izdajatelj: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Maja Zupančič, odgovorna urednica, Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice, Gregor Bolha, Tina Škulj, Andreja Zdravje Lektoriranje: Katarina Mihelič Bajt Prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o. Naslovnica: Andreja Zdravje Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vračamo. Članki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja. Občinsko glasilo Mostiščar z občasno prilogo Uradne objave izdajatelja Občine Ig je na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 354. Mostiščar 05 | Junij 2016 12. redna seja občinskega sveta N a dnevnem redu 12. redne seje občinskega sveta, ki je potekala 18. maja 2016, je bilo šest točk. Po potrditvi dnevnega reda in zapisnika prejšnje seje (po po­trditvi so zapisniki dostopni tudi na občinski spletni strani) so sejo nadaljevali z drugim branjem in potrditvijo Statuta Občine Ig ter Poslovnika Ob­činskega sveta Občine Ig. Sledila je – kot se je izka­zalo – glavna točka dnevnega reda – obravnava prošnje za sodelovanje pri vzpostavitvi waldorfske šole v naši občini. Prošnjo je predstavil dr. Davo­rin Peršič, ki je na kratko orisal pobudo za delovanje waldorf­ske šole v Zapotoku v stavbi nekdanje šole oz. Doma bor­cev in mladine, ki je v lasti Ob­čine Ig. Gre za zasebno šolo, ki Ižanski sejem 2016 Ižanski sejem bo ponovno obudil sejemsko dogajanje na Igu v soboto, 17. septembra 2016. izvaja javno veljavni program. Kot prednosti šole v Zapotoku je mdr. izpostavil, da kraj in občina pridobivata novo kul­turno-izobraževalno ustano­vo. Župan je pobudo podprl, če je ta združljiva s programi, ki sicer potakajo v tej zgrad­bi (šole v naravi). Podobno je razmišljal tudi svetnik Zlatko Usenik (SMC), sicer tudi pred­sednik SVS Zapotok. Vprašal se je tudi, kako bo z višjimi razredi, saj v bivši zapotoški šoli ni prostora za devetlet­ko. Izpostavil je še usodo po­družnične šole na Golem, če bi prišlo do osipa učencev na račun vpisa v waldorfsko šolo. Podobno skrb je izrazil tudi Jože Virant (SLS), domačin z Golega, in orisal tudi zgodo­vino te podružnične šole, ki je bila pred leti že pred ukinitvi­ K sodelovanju vabimo že zdaj vse, ki bi se želeli predstaviti s svojimi iz­delki ali kakšnimi drugimi de­javnostmi. Vsak razstavljavec bo imel na voljo stojnico/mizo. Kdor želi razstavljati na sejmu ali prodajati, je lepo vabljen, predvsem domača društva in posamezniki, dobrodošli pa so tudi razstavljavci iz drugih občin. Prireditvi bi radi dali navdih prijetnega domačega vzduš­ ja, zato vabimo k sodelovanju vse, ki bi s svojo prisotnostjo ali predstavitvijo spominjali na nekdanje sejemske čase. Vabljeni tudi izdelovalci domače obrti ter pridelovalci zdrave hrane in dobrot s po­deželja. Vabljeni tudi gostinci s svo­jo ponudbo. Prijavnico dobite na sedežu Občine Ig in na spletni strani Občine Ig: www.obcina-ig.si. Izpolnjeno prijavnico poš­ljite do 8. septembra 2016 na naslov Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig, lahko po fak­su: 01/2802-322 ali po e-pošti: marica.zupan@obcina-ig.si. Za vse dodatne informaci­je smo vam na voljo na tel.: 01/2802-318. Tudi letošnji sejem bo po­nujal še dodatno popestritev, in sicer tekmovanje kuharjev za pokal Šefla in razstavo gob, pripravili pa bomo še marsikaj zanimivega. Dan bo živahen, vesel, oku­sen in zdrav. Pridružite se do­gajanju. Marica Zupan, občinska uprava jo. Davorin Peršič je pojasnil, da se zavedajo, da v tej stavbi – bivši šoli Zapotok – ni pros­tora za vse razrede, letos bi vpisali le prvi in drugi razred (lahko tudi kot kombinirani oddelek), v prihodnosti imajo namen poiskati investitorja in zgraditi novo šolo. Svetniki so potem o pobudi odločali za zaprtimi vrati, nato pa sporo­čili svoje pogoje za podporo: 1. vzporedno mora v stavbi po­tekati tudi 'občinski' program (šole v naravi), 2. prednost pri vpisu naj imajo otroci iz naše občine ter 3. pogodba o naje­mu se podpiše za dve leti. Sve­tniki so nato glasovali o pobu­di ter jo soglasno potrdili. Pod točko Razno je pred­stavnika SVS Iška mdr. zani­malo, kako bo letos s pobira­njem vstopnine v Iški vintgar. Občina Ig ima novega dimnikarja Vlada RS je izdala Odločbo o začasnem izvajanju koncesi­je za izvajanje gospodarske javne službe – dimnikarske službe za območje Občine Ig. Novi koncesionar za obdobje do 31. 12. 2016 je Dimnikarski mojster S.O.S. Ismet Okić s.p., Vodmatska ulica 18, 1000 Lju­bljana. Kontaktni telefoni: 01/542-56­98, 040/747-168, 040/747-169 (dimnikarski mojster), e-po­šta: dim.sos.okic@siol.net. Občinska uprava Župan je kot glavno težavo pri tem navedel uvedbo dav­čnih blagajn, je pa obljubil, da bodo v Iškem vintgarju aktivni medobčinski redarji. Zlatka Usenika je zanimalo, kako je s polaganjem optičnih kablov v hribih – župan je po­vedal, da bodo po zagotovilih Telekoma nove optične kable položili tudi v hribovskih de­lih občine. Toneta Krnca je zanimalo, kako se je razpletlo z imenovanjem novih ravna­teljev osnovne šole in vrtca. Župan je pojasnil, da je seda­nja ravnateljica OŠ dobila nov mandat, medtem ko Svet vrtca edine prijavljene kandidatke ni podprl ter bo potreben po­novni razpis. Maja Zupančič Mostiščar 05 | Junij 2016 Režijski obrat sporoča Gradnja kanalizacije v Iški dokazilo o legalnosti objekta, Uporabnik ne sme odvajati - Trdni odpadki (nogavice, vasi in v Tomišlju projekt za izvedbo kanaliza-v javno kanalizacijo odpadne čistilna volna, kosi tekstila, cijskega priključka (PZI) ter vode, ki povzročajo motnje drobni plastični predmeti, Na javnem razpisu, ki je bil soglasja, če priključek poteka pri odvajanju odpadne vode papir in embalaža) objavljen v mesecu maju, je bil po tujih zemljiščih. Poravnati ali pri postopku čiščenja na - Organski odpadki, kot so izbran izvajalec za gradnjo ka­ bo potrebno tudi komunalni komunalni čistilni napravi. ostanki hrane iz gospodinj­nalizacije v Iški vasi in kanali­ prispevek za kanalizacijo. Če upravljavec ugotovi, da stev zacije v Tomišlju. Dela se bodo je uporabnik odvajal v javno - Različni organski odpad­izvajala od junija do oktobra Kaj sodi/ne sodi v javno ka- kanalizacijo vodo, ki je skla-ki (pokošena trava, plevel, 2016. nalizacijo? dno s predpisi ne sme, obvesti deli živalskih trupel, ostan-V Iški vasi se bo zgradil ka­pristojno inšpekcijo, opravi ki sadja in zelenjave …) nal proti cerkvi sv. Mihaela, Na čistilni napravi in jav­ preiskave in tehnološke meri- - Vsebine greznic kanal na državni cesti od hišne nem kanalizacijskem omrežju tve, ugotovi zmanjšanje učin- - Gnoj (živalski iztrebki, po­ št. 34 do 39 v dolžini 180 m ter opažamo najrazličnejše snovi kovitosti čiščenja na komu-mešani s steljo) in gnojnica dva manjkajoča kraka I4 in in in materiale, ki jih uporabni­nalni čistilni napravi ter druge (seč živali in tekočina, ki se I5 (med gasilskim domom in ki odvajajo v kanalizacijsko posledice skladno s postop-izceja iz gnoja) ter gnojevka ulico na produ). omrežje, in sicer od oblačil, kom, predvidenim za takšne (živalski iztrebki – blato in V Tomišlju se bo zgradil ka-lesa, električnih kablov, sadja, primere. Upravljavec nastalo seč –, pomešani z vodo ter nal T1 od črpališča in do revi- večjih kosov zelenjave in dru­škodo oceni in od uporabnika ostanki krme in stelje) zijskega jaška 8 v dolžini 220 gih, tudi nevarnih snovi, ki ne zahteva povrnitev nastale ško­ m (od mostu čez Iško do hišne sodijo v kanalizacijsko omrež­ de. Upoštevanje ukrepov v številke Tomišelj 11a), tlačni je. Kaj je komunalna odpadna primeru varčevanja z vodo vod v dolžini 218 m od obsto-Prav tako je bilo na Čistil­ voda, ki se lahko odvaja v jav­ ječega kanala pri pokopališču ni napravi Ig in na kanaliza-Bliža se poletni čas. Če no kanalizacijo? do črpališča pri mostu čez Iško cijskih črpališčih ob analizah bodo poletni meseci sušni, bo Komunalna odpadna voda ter kanalizacijsko črpališče s odpadne vode, ki priteka iz potrebno na vodovodnem sis­ je voda, ki nastaja v bivalnem strojno in elektro opremo. omrežja, zaznati povišane kon-temu Golo Zapotok varčevati okolju gospodinjstev zaradi V času gradnje bodo delne centracije dušika, ki nastaja v s pitno vodo. Uporabnike na rabe vode v sanitarnih prosto­ in popolne zapore ter s tem gnojnih jamah v kmetijstvu. tem območju opozarjamo, da v rih, pri kuhanju, pranju in dru­ občasno oviran dostop do Odpadna voda oz. gnojev- primeru objave ukrepa varče­ gih gospodinjskih opravilih. objektov. Prosimo za razume- ka, ki nastaja v kmetijstvu, ne vanja s pitno vodo, upoštevajo Komunalna odpadna voda je vanje. sodi v javni kanalizacijski sis-ukrep. Zalivanje vrtov, pranje tudi voda, ki nastaja v stavbah Nad deli se bo izvajal stro-tem. Dušik v kombinaciji še z avtomobilov in polnjenje ba­ v javni rabi ali pri kakršnikoli kovni nadzor in nadzor DRI po drugimi snovmi povzroča na zenov v takih razmerah pripe­ dejavnosti, če je po nastanku soglasju Direkcije RS za infra- čistilni napravi smrad.lje lahko do tega, da bo vode in sestavi podobna vodi po strukturo. Izvajalo se bo arheo-Še enkrat torej opozarjamo: začelo zmanjkovati za pitje, uporabi v gospodinjstvu. loško spremljanje gradnje pri V kanalizacijsko omrežje se kuhanje in umivanje. gradnji kanalizacije v Iški vasi. sme odvajati odpadno vodo V primeru neupoštevanja Kaj ne sodi v odtok in ka- Po izgradnji kanalizacij-samo v količinah in z lastnost- izdanega ukrepa bomo primo­ nalizacijski sistem: skega omrežja bo možnost mi, ki so določene s predpisi, rani osebo, ki bo kršila ukrep, - Odpadna olja in naftni deri­ priključitve na omrežje. Pred in ni dovoljeno odvajati pada-kaznovati skladno z Odlokom vati fizičnim priklopom objekta vinske odpadne vode skladno o oskrbi s pitno vodo na obmo­ - Gradbeni odpadki na javni kanal bo potrebno s 36. in 37. členom Odloka o od-čju Občine Ig (Ur. list RS, št. - Barve, topila, dezinfekcij­ na Občini Ig vložiti vlogo za vajanju in čiščenju komunalne 41/2009). ska sredstva, kisline, lugi, priklop na kanalizacijo. Vlogi in padavinske odpadne vode fitofarmacevtska sredstva Režijski obrat bo potrebno priložiti: gradbe- na območju Občine Ig (Ur. list in zdravila no dovoljenje oziroma drugo RS, št. 41/2009, 24/2012). Nov urnik Zbirnega centra Matena Občanke in občane obveščamo o spremembi urni­ka odprtja Zbirnega centra Matena. Od 15. junija 2016 do predvidoma 31. avgusta 2016 bo Zbirni center Matena odprt samo ob sredah od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure. Če je ta dan praznik, bo zbirni center zaprt. Prosimo za razu­mevanje. Občina Ig Režijski obrat Vodovod, kanalizacija – 24-urna dežurna služba: 041/408-407 Stanje vodomernega števca lahko sporočite: - po telefonu: 01/2802-314 - po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si - prek elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si Mostiščar 05 | Junij 2016 Širitev optičnega omrežja na območju Občine Ig T elekom Slovenije v so­delovanju z Občino Ig gradi optično omrežje, ki bo prebivalcem območja omogočilo višje internetne hi­trosti in boljšo izkušnjo spre­mljanja televizije. V Teleko­mu Slovenije sicer načrtujejo, da bo gradnja v sodelovanju s krajani in občino potekala tekoče, tako da bi izgradnjo celotnega novega optičnega omrežja na območju Iga kon­čali v nekaj letih. Ob tem na območju, kjer je že na voljo op­tično omrežje, Telekom Slove­nije to posodablja in si priza­deva, da bi zaradi tehnološke zastarelosti obstoječe bakreno kabelsko omrežje, ki poteka vzporedno, odstranili. Skladno s tem Telekom Slovenije kra­jane, ki uporabljajo bakrene priključke, naproša, da te pre­nesejo na priključek optične­ga omrežja. Na novo optično omrežje se lahko vključijo tudi ostali krajani. Glavna prednost optične­ga omrežja je velika pasovna širina, ki omogoča hitrejši, zanesljivejši in varnejši pre-nos podatkov, saj je optična povezava manj občutljiva za elektromagnetne motnje in udar strele. Optično omrežje zagotavlja kakovostno upo­rabo širokopasovnih storitev, kot so televizija, internet in internetna telefonija. Krajani bodo o možnostih uporabe in naročila storitev Telekoma Slovenije seznanjeni sproti, ko bo omrežje na posameznem oj Stena stanovanjskega objekta TK omarica Prehod cevi v obstoječo kabelsko omarico Naročnik ima obstoječo omarico Telekoma Slovenije. oj Stena stanovanjskega objekta Prehod cevi v objekt pod kotom 45° lastnik parcele Naročnik ima obstoječi zračni TK-kabel in nima TK-omarice. območju nadgrajeno in bo mo­žen vklop novih naročnikov. V Telekomu Slovenije priporo­čajo, da se krajani za prehod na optiko odločijo že v času iz­vedbe gradbenih del, saj bodo po tem dodatni izkopi za pove­zave do hiš potekali z daljšim časovnim zamikom. Po končani nadgradnji bodo imeli krajani na voljo najsodobnejše storitve Tele­koma Slovenije, ki vključujejo internet, televizijo in fiksno telefonijo. Gradbena in montažna dela bo za Telekom Slovenije izva­jalo podjetje GVO in njihovi podizvajalci. Do poletja bodo tako na optično omrežje pri­ključena naselja Strahomer, Vrbljene, Tomišelj (od hišne številke 21 do 36 c), Iška vas, Iška, Iški vintgar, Gornji Ig, Kot, Staje, Iška Loka in za­hodni del Iga. Jeseni 2016 se bodo dela izvajala v Zapotoku in na Visokem, na preostalih območjih pa v letih 2017 in 2018. Za podrobnejše infor­macije v zvezi z izkopom se lahko krajani obrnejo na vodjo izgradnje Roberta Peršina, na številko 031/681-984. Več in­formacij o ponudbi Telekoma Slovenije pa dobijo tudi v Te­lekomovih centrih, kjer lahko želene storitve tudi naročijo. Krajanom so za dodatne infor­macije svetovalci Telekoma Slovenije 24 ur na dan na voljo tudi na brezplačni številki 080 8000 ali na e-naslovu info@ telekom.si. Potek gradnje optičnega omrežja na območju Iga Telekom Slovenije je v apri­lu 2016 začel izvajati gradbena dela, ki so potrebna za gradnjo optičnega omrežja v naseljih: Strahomer, Vrbljene, Tomišelj (od hišne številke 21 do 36 c), Iška vas, Iška, Iški vintgar, Gornji Ig, Kot, Staje, Iška Loka in zahodni del Iga. Krajane, ki želijo v pri­hodnje uporabljati optično omrežje, vendar od glavne trase omrežja do svojih hiš še nimajo cevne povezave oziro­ma TK-kanalizacije, Telekom Slovenije obvešča, da je po­trebno izvesti izkope hkrati z izgradnjo glavne trase. Ker se na terenu večinoma pojavljata dva tipična primera izgradnje hišnega TK-priključka, sta pri­loženi skici izvedbe. Telekom Slovenije bo brez­plačno poskrbel za izgradnjo TK-priključka s stigmaflex cevjo (premer: 50 mm), v fazi gradnje glavne trase optič­nega kabelskega omrežja po­zneje pa tudi za kable in dru­go opremo, ki je potrebna za priklop. Telekom Slovenije d. d. Mostiščar 05 | Junij 2016 V šolskem letu 2016/17 bosta prvi razred v nekdanjem vrtcu obi­skovala dva razreda prvošol­cev. V pomladnih mesecih so zato v enem izmed traktov potekala obnovitvena dela. Dva razreda prvošolcev OŠ Ig v nekdanjem vrtcu na Igu Ponovno je bilo vzpostavlje­no ogrevanje, zamenjani ne­kateri radiatorji, v sanitarijah so bili izvedeni višji WC-ji in umivalniki, prebeljeni prosto­ri, prebarvana vrata, izvedena predelna stena z vrati, manj­ša električna dela, nabavljene mize, stoli, table. Ureja se tudi okolica nekdanjega vrtca. Polona Skledar Nove učilnice za ižanske prvošolce Šolski sklad OŠ Ig O b koncu šolskega leta se želimo ponovno zahvaliti vsem našim letošnjim darovalcem, ki ste pomagali socialno šibkejšim družinam naših učencev oz. prispevali za nadstandardne dejavnosti naše šole. Jeseni smo prejeli 500 evrov od podjetja MVA, spomladi pa 400 evrov od podjetja Pri­jatelj&Prijatelj, 90 evrov smo pridobili z zbiranjem starega papirja in odpadnega tekstila. Na novoletnem bazarju ste z nakupom voščilnic, ki so jih izdelali naši učenci, darovali 436 evrov. Aprila smo na naši prireditvi Dan odprtih vrat OŠ Ig z Vašimi prostovoljnimi pri­spevki v skladove želvice (da­rovi so prišli tudi s PŠ Golo, od 9. a ter iz šolske zbornice) ter za pecivo na stojnicah zbrali kar 1.028 evrov, dodatnih 430 evrov pa ste darovali še prek položnic. Za pecivo se najlep­še zahvaljujemo našim učen­cem z učiteljico Vilmo, našim šolskim kuharicam, staršem in starim staršem naših učencev, trgovinama Pečjak z Iga in Sonček iz Bresta ter mlekarni Krepko. V tem šolskem letu smo do konca maja namenili 369 evrov pomoči učencem iz material-no ogroženih družin (plačilo položnic, zlasti stroškov šole v naravi), za nadstandardne de­javnosti (socialne delavnice, delavnice varne rabe interne­ta, servis smuči, načrtovano je še plačilo nagradnega izleta za izbrane učence) pa 835 evrov. Ob tej priložnosti ponovno va­bimo starše naših učencev, ki so v materialni stiski, naj pri šolski svetovalni delavki vloži­jo vlogo za pomoč iz šolskega sklada – zagotavljamo, da se vsaka vloga skrbno in diskre- V bivši vrtec na Igu jeseni prihajajo prvošolci. tno obravnava. Člani odbora šolskega skla­da se v imenu prejemnikov Vaših darov iskreno zahvalju­jemo in Vas vabimo k sodelo­vanju tudi v prihodnjem šol­skem letu! Odbor šolskega sklada OŠ Ig Poleti Krajevni urad Ig zaprt Obveščamo vas, da bo v času letnih dopustov, v obdobju od 1. julija 2016 do 31. avgusta 2016, spremenjen razpored uradnih ur na krajevnih uradih Upravne enote Ljubljana, in sicer bo Krajevni urad Ig v tem času zaprt. Vse upravne storitve, ki se opravljajo na krajevnih uradih, kjer ne bo uradnih ur, bodo zagotovljene na Upravni enoti Ljubljana, Sektor za upravne notranje zadeve, Tobačna uli­ca 5, 1000 Ljubljana v času uradnih ur, in sicer: ponedeljek od 8.00 do 18.00 ure torek od 8.00 do 18.00 ure sreda od 8.00 do 19.00 ure četrtek od 8.00 do 18.00 ure petek od 8.00 do 14.00 ure Od 1. septembra. 2016 naprej bo Krajevni urad Ig odprt ob ponedeljkih od 8.00 do 12.00 ure in od 13.00 do 15.00 ure. Upravna enota Ljubljana 50 let OŠ Ig skozi oči dolgoletne ravnateljice mag. Stanke Rebolj Stanka Rebolj, domačinka občine Ig, je obraz, ki ga v naših krajih prepozna skoraj vsak otrok, mladostnik, starš ali krajan. Njeno dolgoletno delo z otroki, učitelji in starši je na OŠ Ig pustilo prav poseben pečat tako šoli kot vsem, ki so jo obiskovali in z njo sodelovali. Njena pot ni bila lahka. Začela je kot učiteljica matematike in fizike, končala visoko šolo, magisterij pa nadaljevala ob delu in bila ravnateljica OŠ Ig kar dolgih 22 let. Pokazala je svojo izredno predanost delu, skrbi za učence in zaposlene ter vedno verjela v uspeh, dobre odnose in spremembe. Prihajate iz vasi Iška Loka iz številčne sedemčlanske družine. Bi nam za začetek zaupali kaj več o sebi in svojem otroštvu ter mla­dostništvu? Rodila sem se kot drugi ot­rok v delavski družini. Nismo živeli v izobilju pa tudi v po­manjkanju ne. Mama ni bila zaposlena, skrbela je za druži­no, se z nami igrala in nam po­magala pri učenju. Oba starša sta nas z zgledom navajala na spoštljiv odnos do vseh ljudi. Delo in znanje sta bili temelj­ni vrednoti naše vzgoje. Da, imela sem lepo otroštvo in mladost. Preden ste postali ravna­teljica, ste bili učiteljica matematike in fizike. Kdo oz. kaj vas je navdušilo, da ste se odločili za učiteljski poklic? Že kot otrok sem želela postati trgovka, vzgojiteljica ali učiteljica. Matematiko sem imela zelo rada že v osnovni šoli. Rešila sem ogromno nalog, predvsem tekstnih, pro­blemi smo jim rekli. Pogosto sem pri učenju pomagala tudi sošolcem tako na osnovni kot na višjih ravneh šolanja. Mnogi učitelji se spomnijo kakšne take ali drugačne anekdote iz razreda. Se tudi vi spomnite kakšnega izje­mno zanimivega dogodka in bi ga delili z nami? Anekdoto iz razreda? Bilo jih je veliko. Mogoče mi je naj­bolj v spominu ostala tista iz začetka službovanja, ko sem kot razredničarka spremlja­la učence na zdravniški pre­gled. Na koncu pregleda se je zdravnica želela pogovoriti še z mano. Ko sem vstopila v am­bulanto, me je zdravnica začu­deno pogledala in rekla: »A še ti si za pregled?« Zamenjala me je za učenko, kar mi je bilo všeč, pozneje se mi to ni več dogajalo. OŠ Ig ste obiskovali kot učenka v šolskih klopeh. Prvih pet let ste najprej poučevali na drugi šoli, pozneje pa ste se spet vrnili na domačo osnovno šolo. Matematiko in fiziko ste poučevali 11 let in nato leta 1989 postali ravnateljica. Kakšna je bila podoba šole ob vaših začetkih? Šolo je pred mano vodila Ema Durjava. Zelo se je trudi­la, da je bila šola kot zgradba primerna in prijetna za pouk. Toda število učencev se je prav tisto leto izjemno poveča­lo, zmanjkale so štiri učilnice. Pred mano je bila prva orga­nizacijsko zelo težka naloga – uvedba dvoizmenskega po­uka. Na pedagoškem področju je moja predhodnica uvedla številne spremembe in novo­sti, ki so popestrile pouk in poučevanje. Bila pa je stroga voditeljica, zahtevna do sebe in drugih. Veliko sem razmi­šljala o tem, kako s sodelavci zgraditi odprte, bolj sprošče­ne, a hkrati delovne in ustvar­jalne odnose. Se vam zdi biti učiteljica in ravnateljica v svojem kraju zahtevna naloga in zakaj? Biti učiteljica učencem, s katerimi starši smo bili znanci ali celo sorodniki, ni bilo lah­ko. Uspelo mi je, da so starši takoj spoznali, da se o učencih in njihovem napredku pogo­varjamo le v šoli. Ko sem že učila na OŠ Ig, je šolo še vedno obiskovala moja mlajša sestra. Mama je morala, tako kot vsi drugi, po informacije o njenem delu v šolo na govorilne ure. To je zelo težko sprejela in ra­zumela. Biti ravnateljica šole v kraju, kjer živiš, ni le zahtevno, ampak predvsem odgovorno delo. Zelo težko je ločiti svoje osebno in javno življenje. Kot ravnateljica ste OŠ Ig spremljali pri mnogih pomembnih mejnikih. Leta 1992 se je šola preimeno­vala iz OŠ Ljubo Šercer v OŠ Ig, leta 1995 je dobila nov znak, leta 1996 je bil zgrajen prizidek, 2002 pa porušena telovadnica in zgrajena športna dvorana. Kaj vam je dajalo motivaci­jo in zagon pri vašem delu in vseh spremembah? Ob delu sem se veliko do­datno izobraževala ter spre­mljala vse spremembe in novosti, predvsem na peda­goškem področju. Veliko po­zornosti sem usmerila v dobre odnose tako v kolektivu kot z učenci, starši in okolico. Če bi lahko izbrali enega ali dva večja projekta šole, na katerega ste ponosni, kate­rega bi izbrali in zakaj? Kaj pa vam je bil največji izziv oz. trd oreh pri delu? Projektov, in to dobrih, je bilo veliko. Sodelavci so bili zelo inovativni in ambiciozni, tako da sem jim včasih komaj sledila. Težko bi izbrala le enega ali dva večja projekta. Pomemben je bil cilj vseh pro­jektov: odpreti vrata naše šole navzven in šolo postaviti na vidno mesto v širšem okolju. Kako ste bili v času rav­nateljevanja zadovoljni s sodelovanjem občine? Ste se veliko povezovali tudi z lokalno skupnostjo in društvi (npr. Mokrc Ig, Dru­štvo Fran Govekar, Turistič­no društvo …)? V času ravnateljevanja smo z Občino Ig dobro sodelovali. Tudi z društvi, teh je bilo zelo veliko, je sodelovanje potekalo dobro, včasih bolj, drugič manj intenzivno. V članku za naj ravnateljico leta 2009 meseca avgusta ste povedali: »Če najdeš prave ljudi in jih ustrezno motiviraš za delo, to otroci začutijo. Manj je disciplin­skih problemov, bolj sproščeni so, in kajpak – uspešnejši!« Imate kakšen 'as v rokavu' ali nasvet za starše in učitelje? Še vedno menim, da so najpomembnejši odkriti in pošteni odnosi. Besede, kot so: oprosti, zmotila sem se ipd., ne 'zbijajo' avtoritete, ampak jo krepijo. V letošnjem letu praznuje­mo 50. obletnico začetka pouka na novi šoli. Temu jubileju je bil 2. 4. 2016 pos­večen odprti dan šole, ki ste se ga udeležili tudi sami. Kakšni so bili vaši občutki, kako ste začutili utrip šole? Bila sem na odprtem dnevu šole. Zelo težko opišem, kako prijetno mi je bilo, ko sem opazovala učence in učitelje, ki so kar kipeli od želje, da po­kažejo, kaj vse so se naučili in ustvarili. Vsi šolski prostori so bili čisti, stene pa estetsko opremljene s prečudovitimi izdelki učencev. Šola je lepša, kot sem jo zapustila. Vesela sem in mirna. babica? Opažate, da se je od časa, ko ste bili še zaposleni na šoli, veliko spremenilo? Kot babica sem najbolj za­ dovoljna, ker vnuk in vnukinja Kako vaše življenje poteka odhajata v šolo skoraj vedno zdaj, ko ste zunaj šolskega nasmejana in dobre volje. To poslopja. S čim se najraje pomeni, da je šola dobra. ukvarjate? Se še kdaj sreča-Opažam tudi, da se šolski te in poklepetate z bivšimi prostori lepo vzdržujejo in ob­sodelavci? navljajo. Tudi programsko se šola razvija in širi ter dosega In kaj počnem zdaj? V miru zelo dobre rezultate v znanju in počasi spijem jutranjo kavo, učencev. Celotnemu kolektivu kaj preberem, rešim kakšno čestitam za dosežke, še pose­križanko, vrtnarim. Več časa bej za prejeto občinsko prizna­preživim z vnukom in vnuki­nje ob petdesetletnici pouka v njo. Tudi matematika mi še novi šoli. vedno pomeni izziv. S sodelavci in gospo ravna­teljico se še srečam in z vese­ljem poklepetam z njimi. Kako spremljate OŠ Ig z druge perspektive, kot V vaših letih učiteljevanja in 22 letih ravnateljevanja se vam je nabralo obilo izkušenj in modrosti. Kako vidite razvoj šolstva v prihodnje? Da, na Osnovni šoli Ig sem delala kar 33 let, od tega sem bila 22 let ravnateljica. Kako vidim razvoj šolstva v prihodnje? Menim, da je po­membno preprosto dejstvo, da je znanje vrednota, ki se prido­bi z učenjem. Učenje ne more biti le igra in zabava, ampak je predvsem delo. Rezultati dela pa so vedno boljši, če delamo v skupini, katere člane pove­zujejo pošteni, odkriti in sode­lovalni odnosi. Najlepša hvala, da ste si vzeli čas za ta pogovor in veliko uspeha in zdravja še naprej. Hvala tudi vam. Nataša Uršič Osebni arhiv Stanke Rebolj • IZ ŽIVLJENJA STRANK /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Strokovna ekskurzija — Goli otok in Sv. Grgur V soboto, 2. julija 2016, vas vabimo na strokovno ekskurzijo na Goli otok in Sv. Grgur. Na pot se bomo podali ob 7. uri. Avtobus nas bo čakal pred Pošto Ig. Cena je 35 eur za člane SDS, za nečlane pa 45 eur in vključuje avtobusni prevoz, cestnine, mostni­no na Krk, prevoz z ladjo do Golega otoka in Sv. Grgurja, vodstvo na avtobusu in po otoku ter kosilo v gostišču (mesni ali ribji menu). Vzemite kopalke, saj bo na Sv. Grgurju možno tudi kopanje. Na Ig se bomo vrnili okoli 20. ure. Z nami bo nekdanji taboriščnik Andrej Aplenc, ki je bil zaprt dvakrat in bo povedal, kako je na lastni koži občutil krutost politične­ga zapora na Golem otoku. Prijave na GSM: 051/374-475 ali po e-pošti na: alenka.jeraj@sds.si, najpozneje do 25. junija 2016 oziroma do zapolnitve mest! Goli otok, otok, ki leži v Kvarnerskem zalivu med Ra­bom in celino, je bil zaradi svoje neprijazne gole narave nenaseljen vse do prve svetovne vojne, ko je tam Avstro-Ogrska zgradila taborišče za ruske zapornike z vzhodnih bojišč. Po drugi svetovni vojni pa so ga jugoslovanske oblasti spremenile v strogi zapor političnih zapornikov. Taborišče je bilo predvsem namenjeno informbirojevcem, tj. tistim članom komunistične partije in drugim Jugoslo­vanom, ki so po razkolu med Titom in Stalinom leta 1948 ostali zvesti Sovjetski zvezi. Obsojenci so bili zaprti v ne­mogočih razmerah, kjer je pozimi pihala burja, poleti pa žgala vročina. Med njimi je bilo blizu 600 Slovencev. Zapor je bil ukinjen leta 1988, dokončno izpraznjen pa leto zatem. »Drevo slovenstva raste tisoč let in zdaj je prišla velika pomlad, ko odcvetel je hrepenenja cvet in že zori svobode zlati sad.« Janez Menart Spoštovani! Letos naša domovina Slovenija praznuje 25 let. Ob tem jubileju in dnevu državnosti vam iskreno čestitamo ter želimo veliko ponosa in domoljubja tudi v prihodnje. Ob tej priložnosti vas vabimo na PIKNIK, ki bo v soboto, 25. junija 2016, od 12. ure dalje pri Kuharjevi kapelici. (Na cesti Ig-Matena ob koncu Gorice zavijete levo proti polju in se pripeljete do kapelice.) Ob 14. uri bo krajši kulturni program, s katerim bomo počastili naš praznik. Poskrbljeno bo za pijačo in hrano in veseli bomo, če se nam boste pridružili. Piknik je namenjen vsem ljudem dobre volje, vsem, ki imate radi Slovenijo. Prosimo vas le, da se najavite na GSM: 031/235-982 (Tone). Pridite, skupaj bomo preživeli prijetno popoldne! OO SDS Ig Zapotoška učna pot Čeprav je bil voden sprehod po Zapotoški učni poti organiziran že šestič po vrsti, je bila letošnja učna pot za Društvo Zapotok še posebej pomembna. Učna pot je bila letos 21. maja uradno odprta. Z razkritjem informativnih tabel Zapotoške učne poti, ene na zgradbi RTC Zapotok in druge na zeliščnem vrtu, je bila pot dana ljudem v uporabo, za rekreacijo, spoznavanje, raziskovanje in okoljsko izobraževanje. Odprtje Zapotoške učne poti Zahvala vsem sodelujočim Po dolgem deževnem ob­dobju je bilo sončno sobotno dopoldne 21. maja kot nalašč, da smo se odpravili v naravo. Skupino udeležencev Zapo­toške učne poti je pred RTC Zapotok pričakalo jutranje sonce, znotraj pa so se pogre­li s toplim čajčkom. Preden so se podali na pot in se pre­pustili lepotam narave ter raz­lagi vodnikov, so prisluhnili par besedam o projektu učne poti. Zahvala je šla vsem, ki so sodelovali in kakorkoli pri­pomogli k uspehu projekta: lastnikom parcel, kjer poteka učna pot, vodnikom, obliko­valki in preostalim sodelujo­čim pri nastajanju zloženke in informativnih tabel. Vlože­nega je bilo veliko dela in tudi vnaprej projekt zahteva obve­znosti, saj je vseskozi živ in se pravzaprav nikoli ne konča. Zahvala gre vsem, ki skrbijo za urejanje učne poti, za urejanje zeliščnega vrta, za domiselne kamne z napisi zelišč, za ureja­nje Stana, drevoreda miru pri RTC Zapotok, za košnjo trave. V veselje in ponos Društvu Zapotok pa je sodelovanje ne samo članov Društva Zapo­tok, pač pa tudi drugih, ki se vključujejo v projekt. Dijaki BIC-a, Gimnazije in srednje veterinarske šole iz Ljubljane, ki vsako leto prihajajo na nara­voslovne tabore v Zapotok, na- Udeleženci na učni poti prisluhnili vodnici. menijo dan, ki ga preživijo na učni poti. Vsakič je posajeno kakšno novo zelišče, očiščena pot, oribano korito v Stanu in urejena okolica. Zahvaljujemo se dijakom, profesorjem, ki jih spremljajo kot njihovi mentor­ji, in vodstvu šole za sodelova­nje. Hvala za čudovito ptičjo hiško, ki so nam jo za učno pot letos podarili ustvarjalci Eko šole – projekt Pojte, pojte, drobne ptice, CUDV Draga pri Igu. Svoje mesto je našla na drevesu ob zeliščnem vrtu. Povabilo na sprehod po učni poti S prerezom traku in odkritjem informativnih tabel sta Marija in Janez Pozde­rec uradno odprla Zapotoško učno pot. Vabimo vas, da jo obiščete in se sprehodite po njej. V Stanu se boste poleg okušanja izvirske vode lahko energetsko okrepili s knajpa­njem in se seznanili s teorijo petih elementov. Na poti pri Marijinem kamnu si boste nabrali zdravilnih energij v odkritem megalitskem krogu, ki ga še urejamo s Turističnim društvom Kurešček. Na zelišč­nem vrtu boste morda spoz­nali kakšno novo rastlino, se sprostili na energijskih točkah ali pa se preprosto zleknili na klopce. Spoznali boste še dru­ge zanimivosti zunaj v naravi in morda tudi znotraj v vas. Odlomek iz brošurice Hiški na pot … Ne pozabimo, da tudi našo palačo – naš svet – gradimo skupaj in da ni pomembno, kako velik je naš prispevek, če je dan iz srca. Ko bomo nasle­dnjo pomlad zaslišali žvrgole­nje in bomo s pogledom sledili frfotanju med vejevjem, bomo vedeli: naš svet je edinstven, pisan in popoln, ker ga ustvar­jamo skupaj. Darja Mlakar, Društvo Zapotok, Sekcija za zdravo življenje 2. Špargijada telovadk DU v Loparju L eto je hitro prišlo na­okoli, kar naenkrat smo se znašli v maju, torej mesecu, ko se odpravimo na špargijado. Tako smo se telo­vadke zbrale v soboto, 7. 5., na Igu, kamor je pripeljal vozilo prijazen mladi šofer Marko. V odličnem vzdušju smo se vkrcale in pot nas je spet po­peljala na začetek Šavrinskega hribovja, natančneje v vasico Lopar, kjer so nas že pričako­vali gostitelj Marino z ženo in hčerko ter naša vaditeljica Milojka. Pozdrav je bil prisr­čen, saj pristne vezi, ki smo jih stkali že lani, še niso bile po­zabljene. Po dobri marendi nas je gospod Marino popeljal na te­ren, kjer rastejo divji šparglji. Ko začneš nabirati šparglje, se te poloti ista vročica kot tak­rat, ko nabiraš gobe. Gobarji bodo že vedeli, o čem govo­rim. Čas, namenjen nabiranju, je prehitro minil in vsaka s svojim dragocenim šopkom smo se vrnile na plano. Tokrat padcev sicer ni bilo, sta se pa dve nabiralki v silni vnemi, da najdeta čim več, oddaljili in smo ju le s težavo priklicali. Pa je bilo spet veliko smeha na ta račun. Zadovoljne smo se vrnile nazaj v 'štab', kjer smo nabra­no stehtali ter določili prvo, drugo, tretje in četrto mesto. Nagrade je, kot že lani, tudi tokrat izdelala naša Milojka, ki • KULTURA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Slikarska kolonija na Jezeru pri Podpeči V soboto, 28. 5. 2016, so se družili slikarke in slikarji Likovne sku-pine Društva Fran Govekar in Likovnega društva 2002 s Škofljice, ki so bili tudi pobudniki srečanja. Društvi prijateljujeta že več let, dru­ži ju likovna tematika, iz­menjava izkušenj in znanj. Člani obeh skupin občasno prirejajo skupinske razstave in likovne delavnice. V čudovitem poletnem vzdušju so ob obali jezera udeleženci kolonije raz­postavili slikarska stojala in ustvarjali. Na papirne pod­lage in platna so upodabljali v tehnikah akvarela in akrila elemente narave in utrinke ob jezeru. Naključni obisko­valci različnih starosti so bili navdušeni. je resnično inovativna. Zma­govalkam je pripadla čast, da so iz nabranega pripravile okusno jed frtaljo. Poleg tega so nam gostitelji pripravili še druge dobrote, miza se je šibi­la, vse pa smo zalivali z dobrim domačim vinom. Po pojedini smo si še v spremstvu kusto­sinje ogledali loparski vaški muzej, za katerega vaščani vzorno skrbijo. Kustosinja nas je simpatično popeljala v stare čase, ko se je kuhalo v črnih kuhinjah, oblačilo v oblačila, krojena doma, stiskalo vino v velikih lesenih kadeh in še in še bi lahko naštevala. Moram povedati, da so domačini zelo ponosni na svojo zgodovino, na ljudi, ki so jo krojili in pisali.  Ponovno smo preživele prek­rasen dan v Šavrinih, ki jih upravičeno imenujejo sloven­ska Toskana. Idilična lepota vasice Lopar ter prijaznost in ljubeznivost vaščanov nas vedno znova očarata. Hvala naši vaditeljici Milojki, ki nam je omogočila, da smo spoz­nali družino gospoda Marina in z njimi navezali že kar pri­jateljske stike. Hvala za vso postrežbo in prijaznost. Še se bomo vračali k tem odličnim ljudem, če nas bodo seveda le še sprejeli, in veselimo se ponovnega srečanja ob letu osorej. Jožica Šut Milojka Černeka Slikarske razstave v gostilni Gerbec na Igu S likarke in slikarji Li­kovne skupine Društva Fran Govekar že precej časa opremljajo stene gostil­ne Gerbec s svojimi likov­nimi deli. V maju in juniju razstavlja Marjana Dimec, v juliju in avgustu bosta razstavljali Minka - MarijaŽagar in Irena Gašperič. Zdenka Vinšek Opravičilo Minki- Mariji Žagar V prejšnji številki Mostiščarja sem v članku Slikarke in sli­karji razstavljajo na Škofljici s seznama sodelujočih pomoto­ma izpustila slikarko Minko - Marijo Žagar, ki je na razstavi sodelovala s tremi deli. Se opravičujem. Zdenka Vinšek 70. Govekarjev večer Gost večera Tone Kuntner G ovekarjev večer je po­pestril Ženski pevski zbor Ig, ki ga eno leto vodi perspektivna zborovod­kinja Kristina Cotič. Zbor je zapel v kanonu Pesem osreču­je, istrsko ljudsko Dajte, dajte, ljudsko Tam na vrtni gredi ter Življenje avtorjev Nika Grafe­nauerja in Damjana Močnika. Toneta Kuntnerja, gosta večera, je predstavila modera­torka Alenka Jeraj. Tone Kun­tner, pesnik, igralec, je inter­pretiral z vso igralsko vnemo domoljubne izseke Cankarje­vih del, saj letos Slovenci obe­ležujemo 140-letnico rojstva Ivana Cankarja. Tone Kuntner je v predstavitvi prepletel spo­ročilnost literarnih del Ivana Cankarja in Franceta Prešerna ter boleče potrkal na domo­ljubno zavest. Ostajajo večna vprašanja slovenstva: Cankar danes? Besedni pomen hlap­cev? Razseljen narod? Žrtvo­vanje za slovensko zemljo? Slovenski ponos? Sprava? Zgodovinski ponos za boljši jutri? Ob 25-letnici samostoj­ne Slovenije je Tone Kuntner izdal novo pesniško zbirko Slovenska pomlad, ki bralca napelje v kritična razmišljanja odnosa do slovenske identite­te, zato nam je predstavil ne­kaj pesmi. V drugem delu večera je pogovor stekel s predsedni­co Likovnega društva 2002 s Škofljice Majo Novak. Likov­na skupina je od 2002 delova­la pod okriljem Turističnega društva Škofljica, od 2010 pa deluje kot samostojno likov­no društvo. Šteje 30 članov. Društvo se že leta povezuje z Likovno skupino Društva Fran Govekar, nekaj članov je vklju- Nastopil je tudi ŽPZ Ig. čenih v obe društvi. Društvi povezujejo likovno razisko­vanje, slikarke delavnice, izo­braževanja, kolonije, razstave, likovni natečaji JSKD in dru­žabna srečanja. Na razstavi v knjižnici so na ogled kakovostna likovna dela pestrih tem likovnih tehnik. Likovna dela so pretežno rea­lističen pogled na raznovrstno slovensko krajino z elementi narave in kulture, s pogledi v mestno arhitekturo, obmor­skimi motivi. Nekaj je tudi abstrakcij. Likovniki se pred­stavljajo v tehnikah: akvarel, grafika – suha igla in kolo­grafija, risba s kredo, akril na papir, akril na platno, mešana tehnika. Razstavljajo: Maja Novak, Vera Vukadin Banić, Olga Pe­čar, Marjana Dimec, Lea Konc, Bernardka Hosta, Irena Brover Zupančič, Irena Gašparič, Ma­rijana Rous Gojak , Mateja Križ­man in Minka - Marija Žagar. Zdenka Vinšek Alenka Jeraj Koncert Mešanega pevskega zbora DU Ig V petek, 27. maja, je bil v dvorani v Iški vasi spet lep večer. Pevci Meša­nega pevskega zbora DU Ig so priredili celovečerni koncert z gosti, ki mu je prisluhnila pol­na dvorana obiskovalcev. Že enajsto leto vadijo in po­jejo skupaj. Z vztrajnostjo in delavnostjo, obogateni s stro­kovnim vodenjem zborovodje Klemna Jerinca vse bolj opa­ Country-line dance zno dosegajo napredek v ka­kovosti izvajanja. Na koncertu so zapeli v dveh delih 12 prele­pih slovenskih pesmi. Opevali so lepoto naših krajev in peli o ljubezni. Lepo! Na svoj večer so povabili tudi goste. Že na začetku je za dobro vzdušje poskrbela mla­da Zala Struna, ki je s harmo­niko zaigrala venček poskoč­nih. S svojim načinom petja so nas navdušile gostje Sorške kresnice. Na odru se je tudi plesalo. Plesna skupina Coun­try-line dance Konjeniškega kluba Pik z Doba je tempera­mentno, kot se za kantri spo­dobi, prikazala venček kantri plesov. Pevca našega zbora Lojz­ka in Vinko sta poskrbela za smeh. S skečem sta nam poka­zala, kako je lahko restavrator­stvo hudomušno. Na koncu so se pevci zahva- Mešanski pevski zbor DU Ig Matjaž Zupan lili za dolgoletno sodelovanje gospe Mariji Kozin. Pridružila se jim je pri petju njej ljube pe­smi Rožici. Program je simpatično po­vezovala Mojca Poredoš. Vse niti prireditve in priprav nanjo je držala v rokah predsednica zbora Sonja Ga­lanti. Pohvaljena. Vsem, ki so koncert omogo­čili in kakorkoli pomagali, naj­lepša hvala. Zahvaljujemo se tudi gospe Mojci Kučič, pred­sednici gasilskega društva Iška vas. Darinka Mazi Batagelj Teden ljubiteljske kulture Od 13. 5. do 22. 5. 2016 se je tudi letos Slovenija pridružila evropskim državam, ki obeležujejo Teden ljubiteljske kulture. S Tednom ljubiteljske kulture osveščamo in predstavljamo vse, ki svoj talent, energijo in prosti čas namenjamo ljubiteljski kulturi ter tako bogatimo družbo in sebe. Več kot 100.000 nas je! T o je naš praznik, in ker nas je toliko, si nismo vzeli le enega dneva, ampak cel teden. Namen tega tedna je, da opozarjamo širšo javnost na naše delo in druž­beni pomen ljubiteljske kul­ture. Ljubiteljsko ustvarjanje ni poklic ampak klic, ki nago­varja, da se izražamo, družimo in ustvarjamo. Biti ljubiteljski ustvarjalec, igralec, slikar, fo­tograf je odločitev za druženje, za naporne vaje po službi, za vsa neponovljiva doživetja, ki te bogatijo in s katerimi rasteš kot oseba. Na to pot se podajajo tudi naše najmlajše članice Društva Fran Govekar Ig. Družijo in za­bavajo se v lutkovno-dramski skupini. Zbralo se jih je sedem. Z delom so začele šele mese­ca marca. S svojo pridnostjo, zagnanostjo in veseljem do nastopanja so že naslednji me­sec pripravile premiero igrice Rdeča kapica. Veselijo se vsa­kega nastopa in ogromnega aplavza po nastopu. Tako smo na lepo sončno nedeljo, 22. maja 2016, nastopi­le na Igu, na Tednu ljubiteljske kulture. Zbralo se je lepo šte­vilo radovednih gledalcev, na travniku pred kaščo. Prijetna senčka in dobro razpoloženje je botrovalo prijetnemu dru­ženju ob kančku kulturnega napoja. Res čarobno kot v pra­vljici. Po gromkem aplavzu so s svojim nastopom nadaljevali večji igralci, člani mladinske gledališke skupine. Lotili so se resnega detektivskega pri­mera. Za mladega detektiva in njegovo sodelavko ni nič ne­mogoče. Vsak primer reši kdo drug kot Detektiv Zdravc. V Tednu ljubiteljske kulture je ljubiteljska kultura stopila na svetlo! Atelje na prostem A kvarelna skupina, ki se zbira vsako sredo, iz Društva Fran Govekar Ig in sodi v Likovno skupino, je letos že drugo leto sodelo­vala na Tednu ljubiteljske kul­turne dejavnosti, ki je potekal po celi Sloveniji. Lani zaradi slabega vremena nismo mogli slikati zunaj, letos pa smo 18. 5. 2016 lahko slikali na zelenici pred Centrom Ig. Nekaj mimo­idočih se je ustavilo in z nami spregovorilo kakšno slikarsko. Na ogled smo postavili manjše število slik. Tako se tudi slikar­ji lahko pokažemo širši javno­sti v akciji. V skupini večkrat v poletnem času slikamo na prostem. Še posebej je zanimi­vo, ker nas je več na kupu in sproti komentiramo vse, kar nastaja pod čopiči. Akvarelno skupino že nekaj let strokovno izpopolnjuje in vodi Zdenka Faganel Vinšek. Jeseni začne­mo novo sezono, lahko se nam pridružite na tečaju akvarela. Slikamo ob sredah med 17.00 in 20.00 v Medgeneracijskem centru na Igu, svoje slike me-sečno razstavljamo na Gove­karjevih večerih v Knjižnici Ig. Mateja Jere Grmek Alenka Jeraj Detektiv Zdravc Božena Števančec Ustvarjali so slikarji Likovne sekcije DFG. Odprti dan šole 2016 V soboto, 2. aprila 2016, smo imeli za učence in starše na naši šoli odprti dan. Ob 8.20 smo se zbrali v matič­nih učilnicah, starši so bili na ogledu raz­stav. Po končani prvi uri sem se odpravila na predavanje o Novi Zelandiji, ogledali smo si tudi slike z naravnimi pojavi. Po malici sem se odpravila na dejavnost lo­vilci sanj. Najbolj zapleteno se mi je zdelo to, da si moral napeljati vrvico skozi 'tri­kotničke'. Po končanem delu sva šli s pri­jateljico po razstavah. Kasneje smo si šle ogledat odbojkarsko tekmo učenci proti učiteljem. Prireditev se je začela zaključevati, mi pa smo odšli domov. Letos je bilo vse zde­lo drugačno od prejšnjih let, vendar je bilo zanimivo in zabavno. Tijana Nešović, 6. b Izdelaj svojega lovilca sanj Potrebujemo: kosmate žičke, perle, vol­no in nekaj umetnih peres. Žičke smo zvili v krog in z volno naredili posebne zanke. Privezali smo še peresa in nanizali perle. Bilo je poučno, zanimivo, ustvarjalno in primerno za vse starosti. Eva Ferkulj, 6. b Denar Predstavila bom svoje razmišljanje o denarju. Pišem na splošno in na nikogar konkretnega ne mislim. Prosim tudi, da nikogar ne obsojate. Dandanes denar predstavlja velik del našega življenja. Brez denarja si ne pred­stavljamo življenja. Denar dela ljudi poh­lepne. Denar je kraja našega življenja. Brez denarja praktično ne moremo živeti. Z denarjem smo kupili hišo oziroma sta­novanje, z denarjem smo kupili hrano, ki smo jo včeraj jedli, z denarjem smo kupili oblačila, ki jih nosimo … Tako kot marsikdo, tudi tisti 'na vrhu lestvice' niso zadovoljni s svojim deležem denarja, saj kot sem omenila zgoraj, denar predstavlja pohlep. Ampak tudi če imajo ves denar, ni nuj­no, da so ti ljudje srečni. Lahko so samski, oziroma si moža ali ženo kupijo. Ali pa se zaljubijo in je ženska oziroma moški z bo­gatašem le za to, da dobi denar. Ni nujno, da je vsak z 'nekaj viška' denarja nesrečen. Na splošno pa večina je. Nekdo ima lahko milijon nepremičnin, po možnosti ob morju na eksotičnih oto­kih (Karibi, Havaji …), lahko ima milijon avtov, po možnosti dragih znamk (ferrari, porsche …), lahko ima milijon žena, na­tančno, plačanih spremljevalk, a tak člo­vek ne bo nikoli zaužil družinske sreče. Nikoli ne bo doživel, da bi ga žena polju­bila, ko bi prišel z dela ter se ga vsak dan znova razveselila. Nikoli ne bo doživel, kako bi mu sin pritekel v naročje in dejal, da ga je pogrešal, saj bi bil ta sin 'vzgojen z denarjem' in bi bil naučen le pogajanja in sklepanja novih dogovorov, kupovanja podjetij … Ta sin se ne bo nikoli zavedal, kaj ima, ker ima na primer mamo in očeta, ker mu je to samoumevno. Veliko otrokom po svetu pa to vseka­kor ni samoumevno in se zavedajo, da lahko njihovi starši, zaradi razmer v oko­lju, finančnih razmer … že jutri umrejo. Sliši se neumno, a če je družina bolj na suhem z denarjem, je srečnejša in toplej­ša. Zavedajo se, da nimajo veliko denarja in se morajo marsičemu odreči, da lahko plačajo položnice, in da morajo za vsako stvar premisliti, če jo res potrebujejo, pre-den jo kupijo … Poleg tega drug drugega podpirajo in se zavedajo, da bodo vedno skupaj. Otroci iz te družine so pravični in dobrosrčni. Če bodo ti otroci imeli nekaj več denarja, ga bodo zagotovo prispevali kakšni dobrodelni organizaciji, saj pozna­jo občutke tistih ljudi. Ti ljudje imajo dru­gačne vrednote. Ti ljudje bolje vedo, kaj pomeni imeti nekoga zares rad. Zoja Šuc, 6. b To je naša šola Naša šola ni premajhna ne prevelika. Je taka, da prav vsakogar zamika. V njej veliko znanja se skriva, vsak od nas sam ga odkriva. Veliko obrazov v njej se ustavi, vsak kdaj učitelja na kolena spravi. Vsi radi petke dobimo, vsi si v življenju nekaj želimo. Nekatere besede težko nam gredo z jezika. Prosim, hvala in oprosti, nikoli ni premalo ne zadosti. Uganke, pesmi in spisi letijo, da zvezki nikoli ne spijo. Vsi hodimo na tekmovanja, da polni smo svojega znanja. Maria Praznik, 6. b Festival Pekarne Mišmaš M ladinska gledališka skupina DFG Ig se je 26. 5. 2016 na po­vabilo OŠ Stična, PŠ na Krki, udeležila otroškega gledali­škega festivala. Festival je del praznovanja tedna kulture in praznovanja občinskega pra­znika v občini Ivančna Gori­ca. Festival pripravijo učenci petega razreda. Od kod ime festivala? Lani so se učenci in učenke povezali s pisateljico Svetlano Makarovič, ki je ide­jo za zgodbo v svoji slikanici dobila v čisto pravi in zaresni pekarni Mišmaš na Krki. Tako se je rodil prvi festival. Na njem igrajo domače gle­dališke skupine in gostujoče skupine. Naša predstava ima naslov Detektiv Zdravc, napi­sal jo je Goran Gluvić, režija Alenka Jeraj. Igramo učenke devetega in učenca osme­ga razreda: Jan Salobir, Zala Berk, Kim Novak, Nika Bolha, Nežka Grmek. Nežka Grmek Mateja Jere Grmek Prizor iz predstave Detektiv Zdravc Naravoslovni tabori v Zapotoku V letošnjem šolskem letu so dijaki BIC Ljubljana, Gimnazije in veterinarske šole ponovno odkrivali čare zapotoške narave. Od septembra do maja je Dom borcev in mladine gostil kar nekaj razrednih, športnih in naravoslovnih taborov. Učenje za življenje Tabori so oblika pouka, ko dijaki nekaj dni preživi­jo skupaj stran od mestnega vrveža. Za bivanje poskrbijo sami: nakupijo hrano, kuhajo in pospravljajo. Ob tem mora­jo delovati kot dobro uigrana ekipa, saj kuhati za 30 ljudi res ni mačji kašelj. Tako se urijo v praktičnih veščinah, hkrati pa spletejo trdnejše medsebojne vezi. Dom borcev in mladine v Zapotoku ponuja mnogo možnosti za najrazličnejše de­javnosti, zato je pouk dinami­čen. Vsak tabor je svojevrsten preplet športa, učenja v nara­vi, ustvarjanja, sodelovanja z domačini in druženja. Brez tabornega ognja in kitare se­veda ne gre. Zelena učilnica Že nekaj let v Zapotoku potekajo tudi naravoslovni ta­bori tretjih letnikov programa veterinarski tehnik. V okviru projekta Zdrava šola tabo­re vodi profesorica Lilijana Gros, njihov glavni namen pa je dejavno učenje in sobivanje z naravo. Zapotoški gozdovi in travniki so pravo bogastvo znanja, ki ga je mogoče takoj preizkusiti, mlade roke pa ved­no rade priskočijo na pomoč domačinom. Tako so dijaki s profesorji v preteklih letih po­magali postaviti zeliščni vrt, vsako pomlad pa tudi uredijo Zapotoško učno pot. Letos so se na naravoslov­nih taborih zvrstili trije od­delki dijakov. Prva skupina je prišla v zgodnji pomladi. Sku­paj z domačini Darjo Mlakar ter Janezom in Marijo Pozde­rec iz Sekcije za zdravo živ­ljenje so osvežili zeliščni vrt, ki se je prebudil po zimskem spancu. Popravili so leseno ograjo, očistili okolico in zasa­dili nekaj novih zelišč, od kate­rih vsekakor velja izpostaviti markantno gospo v razdelku strupenih rastlin – volčjo če­šnjo. V nadaljevanju tabora so se dijaki skupaj s profesorico odpravili na pohod na Mokrc, kjer so odkrili prave gozdne preproge iz čemaža. Nabrali so ga in si pripravili veliko pojedino: čemaž na sto in en način! Nekateri so se z oku­snim divjim česnom, kot ga tudi imenujemo, srečali prvič in se naučili, kako ga ločiti od morebitnih strupenih rastlin. Prav vsi pa so menili, da oku­snejših zeliščnih namazov še niso jedli. Drugi dve skupini sta Zapo­tok obiskali v že polno razviti pomladi na začetku in na kon­cu maja. Tudi tem dijakom so se pri delu pridružili člani Sek­cije za zdravo življenje. Opre­mljeni z grabljami, škarjami in motikami so se skupaj podali na čiščenje Zapotoške učne poti. Temeljito so pograbili listje, obrezali prebujne vejice na poti, očistili izvir vode Stan, začeli pa so tudi s čiščenjem Žegnanega studenca. Zeliščni vrt se že je razbohotil v svo­ji poznopomladanski izved­bi, zato je bilo treba gredice popleti in urediti, skupaj pa so postavili tudi nove označeval­ce rastlin. Ob tem so se bodo­či veterinarski tehniki naučili ločevati med zdravilnimi in strupenimi rastlinami, kar jim bo pri nadaljnjem delu zagoto­vo koristilo. Na poti z dela so nabrali še en okusen dar na­rave – popke cvetov travniške kozje brade. Ko so jih popraži­li na maslu, se je kozja brada izkazala za pravo kulinarično poslastico. Veter v laseh in iskrica v očeh Mladi, vedno polni energije, so seveda na letošnjih naravo­slovnih taborih našli mnogo priložnosti tudi za športno za­bavo. Iz leskovih vej so si izde­lali loke in puščice ter se preiz-tacijski pohod po okolici in na dela se dijaki vedno posedejo vo še vrnili!kusili v streljanju balonov. Na kontrolnih točkah preizkušali v krog, klepetajo, zaigrajo na prvi pogled enostavna naloga svoje znanje iz naravoslovja. kitaro ali pa preprosto prisluh­ Andreja Petek, se je večkrat izkazala za kar Ko se v Zapotoku iz bližnje-nejo naravi. Mir, ki ga je vča-BIC Ljubljana – Gimnazija težavno, zato tudi smeha ni ga gozda oglasi sova, nazna-sih v dirki življenja tako težko in veterinarska šolamanjkalo. Skupaj s profesori-ni, da je čas za taborni ogenj. najti, tukaj kuka izza vsakega dijaki in arhiv BIC LJ cami pa so se podali na orien-Zadovoljni z rezultati lastnega vogala. Zato se bomo zagoto- Otroci Vrtca Ig na krosu v Vrbljenu Tri, štiri, zdaj! Čebelice na startu krosa. »Tri, štiri, zdaj!« ter pisk piščalke, ki je naznanil zače­tek teka. V petek, 6. 5. 2016, je v Vrbljenu v dopoldanskem času potekal kros, ki postaja že tradicija našega vrtca. Sodelo­valo je kar 13 skupin iz vseh enot vrtca Ig: Polžki, Lunice, Kužki, Zajčki, Ribice, Sovice, Ježki, Žabice, Mucki, Medved­ki, Ptički, Metulji ter Čebelice. Otroci so se potrudili po svo­jih najboljših močeh ter podi­rali nove rekorde. Prav tako so bile na progi postavljene postaje z različnimi nalogami, ki so nam še toliko bolj pope­strile športno dopoldne, nekaj časa pa nam je ostalo tudi za malico in počitek. V znak tru­da in sodelovanja so si otroci ob koncu prislužili medaljo. Germana Mehlin Obisk članice planinskega društva v vrtcu Skupine predšolskih otrok (Ježke, Ptičke, Zajčke, Med­vedke in Metuljčke) je v maju obiskala članica planinskega društva Mateja Uršič. Predsta­vila nam je planinstvo, delo planincev, nam razkazala pla­ninsko opremo ter nam pove­dala marsikaj zanimivega o naravi. Poleg tega smo z njeno pomočjo obnovili znanje o po­menu gibanja ter tako pridobi­li nov navdih za krajše in dalj­še sprehode, pohode in izlete v prihodnje. Otroci ter stro­kovne delavke Vrtca Ig se ji za obisk iz srca zahvaljujemo. Predšolski otroci Vrtca Ig Z Matejo Uršič smo spoznavali planinstvo. Hopa hop – na pohod! O troci iz skupin Luni­ce in Kapljice, enote Mavrica, smo bili v le­tošnjem šolskem letu vključe­ni v projekt Turizem in vrtec, ki ga že enajsto leto zapored organizirata Turistična zveza Slovenije in Skupnost vrtcev Slovenije. Rdeča nit letošnjega projekta je bil Zeleni turizem, v okviru katere smo si določili temo Hopa hop – na pohod! Namen našega projekta je bilo aktivno bivanje v naravi, spoznavanje življenjskega oko­lja na Igu ter njegovih objektov in znamenitosti, hkrati pa smo s projektom spodbujali in omo­gočali gibalno dejavnost otrok. Hopa hop – na pohod smo se tako odpravljali sami, s star­ši ali s starimi starši. Pot nas je vodila po bližnjih in daljnih barjanskih poljih, travnikih ingozdu. Še posebej radi smo se vračali k reki Ižici, kjer smo opazovali življenje v vodi in na njej ter poslušali njeno šume- Pri Metuljih Iz lovske družine Krim so nam predstavili, kako se ob­našamo v gozdu, kako lah­ko skrbimo za divje živali in kakšna je naloga lovca. Ker se bliža čas počitnic, nas je Mateja Uršič iz Nara­vovarstvenega odseka Planin­skega društva Krim poučila o pravilnem obnašanju v hribih in gorah, o skrbi za naravo, o primerni obutvi in oblačilih in nje. Ugotovili smo, da nam narava s svojo raznovrstnostjo ponuja številne možnosti za učenje in aktivno preživljanje prostega časa. Ker je naša eno­ta vrtca v centru Iga, smo ob pohodih spoznali tudi vse bli­žnje institucije in objekte. Vodnjak z glineno posodo v obliki ženske nas je spodbudil tudi k raziskovanju življenja koliščarjev, zato smo si v dvo­rani mladinskega doma na Igu ogledali stalno razstavo, ki jo je o opremi, ki jo potrebujemo, ko se odpravljamo v hribe ali gore. Na koncu smo se poslad­kali z bomboni in obljubili, da ne bomo smetili narave. Spoznali smo poklic gasil­o njihovem življenju pripravilo Društvo Fran Govekar. Utrinke našega projekta smo razstavili tudi v knjižnici na Igu. S sodelovanjem v projek­tu smo postali bolj pozorni na okolico in njene naravne dano­sti, hkrati pa smo si z aktivnim bivanjem v naravi izboljšali naše gibalne sposobnosti. Otroci iz skupin Lunice in Kapljice ca, vojaka, maserja, frizerja, kmeta. Hvala vsem za čas, ki ste si ga vzeli in nam predsta­vili svoje poklice. Bilo je pouč­no in zabavno. Skupina Metulji Koliščarski tabor za otroke T udi letos bomo taborili v idilični dolini Drage ob ribnikih, ki so nastali z zajezitvijo potoka Draščica. Tabor je namenjen otrokom v starosti od 7 do 12 let. Na tabo­ru bomo spoznavali zgodovino barja in njegove posebnosti, rastlinstva in živalstva v oko­lici, se podali na gozdno učno pot, opazovali zvezde in se na­učili osnov ribištva. Tabor bo tokrat v dveh ter­minih, in sicer od 12. do 14. avgusta in od 14. do 16. av­gusta 2016. Kaj moram imeti s seboj? Spalno vrečo, baterijo, primer-no obleko in obutev (anorak, kopalke, trenirko, kratke hla­če, pršilo proti komarjem ...) in veliko dobre volje. Koliko je kotizacija? 40 EUR, za bratca ali sestrico 35 eur. Kdo zbira prijave? Alenka Jeraj, GSM: 051/374-475 ali e-pošta: info@dfg.si do 5. av­gusta 2016 oz. do zapolnitve mest. Tabor bo v vsakršnem vre­menu. Če bo dež, bo program temu prilagojen. Pridružite se nam! Društvo Fran Govekar Ig O d oktobra 2010 je v Mladinskem domu razstava V deželi ko­liščarjev, ki smo jo članice in člani Društva Fran Gove- Razstava V deželi koliščarjev kar Ig postavili z evropskimi sredstvi. Razstava privablja obiskovalce od blizu in daleč, zadnji dve leti so redni gostje šolarji, ki prihajajo iz različ-nih krajev Slovenije. Razsta­vo je v tem času obiskalo več kot 5.500 obiskovalcev, ki so bili deležni vodenja s strani lokalnih turističnih vodnikov. Samo letos si je od marca do danes razstavo ogledalo več kot 720 obiskovalcev. Večino obiskovalcev, ki pri­dejo k nam, zanima koliščar­ska razstava, zato smo stalno razstavo o Franu Govekarju zaenkrat pospravili in bomo počakali na ureditev spo­minske sobe Frana Govekarja v prostorih stare šole, kjer je danes sedež občine, kjer so Govekarjevi tudi živeli. Razširili oz. dopolnili smo koliščarsko razstavo z novo maketo. Manjša maketa, ki je do zdaj dopolnjevala razstavo, je bila izjemno zanimiva za otroke in druge obiskovalce. Dele stare makete smo pora­bili za manjše makete, ki pred­stavljajo aktivnosti koliščarjev (lov, metalurgija, tkanje …), Ja­nez in Majda Kržič pa sta na­redila novo, večjo maketo, ki je v sredini osrednjega prostora in prikazuje življenje na ko­lišču. Strokovno je bil vklju­čen dr. Anton Velušček, saj sta avtorja maketo izdelala po njegovih navodilih. Dr. Anton Velušček pa je prispeval opise aktivnosti koliščarjev, ki so na predstavitvenih panojih. Obli­kovali so jih v podjetju Came­ra, kaširal in uokviril pa jih je Silvo Dolinšek. 22. aprila 2016 je bila do­polnjena razstava odprta in zbralo se je veliko ljubiteljev kulture koliščarjev. Zbrane je nagovoril dr. Anton Velušček, prebrali smo odlomek iz Jal­novih Bobrov, Janez Kržič pa je predstavil potek izdelave makete. Razstavo so pred časom posneli za oddajo Na lepše. Posnetek si lahko ogledate na naši FB-strani V deželi ko­liščarjev. Vabimo vas, da nas obiš­čete in si ogledate razstavo v zavedanju, za kako pomembno dediščino gre, saj so ižanska kolišča s kolišči okoli Alp iz drugih držav uvrščena na se­znam svetovne dediščine pri Unescu. Avgusta pa vas vabimo na Koliščarski tabor za otroke in Koliščarski dan, ki bo letos mednarodno obarvan, saj nas bodo obiskali tudi prijatelji iz Italije in Avstrije. Vse o naših dogodkih naj­dete na spletni strani www. vdezelikoliscarjev.si ali FB­strani V deželi koliščarjev. Alenka Jeraj V Podkraju je bilo praznično Na sončno soboto, 28. 5. 2016, je bilo v Podkraju še posebej praznično. Ob cerkvici sv. Ja­neza Krstnika smo se zbrali predstavniki Občine Ig, vaške skupnosti Podkraj, Krajinske­ga parka Ljubljansko barje in številni pohodniki (našteli smo jih čez 80). Še preden smo se odpravili na pot, sta nas Jože Krašovec in Dejan Veranič popeljala na sprehod v zgodovino. Domačin in ključar cerkvice sv. Janeza Krstnika Jože Krašovec nam je orisal razvoj vasi Podkraj, ki je v 1. polovici 19. stoletja štela le tri stavbe (poleg cerkve še mežnarijo in dve stanovanjski stavbi). Arheolog Dejan Vera­nič nam je predstavil zakladno najdbo, ki je bila konec 19. sto­letja najdena v bližini cerkvi­ce. Predstavnica Krajinskega parka Ljubljansko barje Tina Mikuš je zbranim predstavila zaklad, ki ga cerkev še danes hrani na podstrešju. Gre za kolonije malih podkovnjakov, netopirjev, ki imajo na svojem jedilniku zelo radi komarje, ki jih je na mokrotnem Barju veliko. KP Ljubljansko barje je v sodelovanju z Zavodom RS za varstvo narave in žu­pnijami na območju celotne­ga Ljubljanskega barja v letih 2013–2015 v 6 cerkvah uredil preletne line za netopirje, v 7 pa tudi prilagoditev osvetlitve cerkvenih zvonikov. Z pozdravnim govorom v. d. direktorja KP Ljubljansko barje Janeza Kastelica smo se s cerkvenih zvonikov spustili na tla, na območje sedmih ob-čin, kjer se razteza Ljubljansko barje. Župan Občine Ig Janez Cimperman nas je pripeljal nazaj v Občino Ig. Posebej je izpostavil, da je območje te občine v večjem delu zavaro­vano in da življenje v takšnem območju velikokrat predsta­vlja svojstven izziv. Posebej je opozoril na neozaveščene obi­skovalce parka, ki puščajo za sabo le smeti in pasje iztrebke. Da bi bilo število takih obisko­valcev čim manjše, park pri­pravlja razstave, objave v me­dijih, predavanja in organizi­rana vodenja. Ker nas je bilo v soboto veliko, smo se za vode­nje razdelili v tri skupine. Pod vodstvom parkovnih vodnikov smo se sprehodili kar po treh poteh: Jožetovi poti, Poti barjanska okna in delu poti ob reki Iški – Ok­ljuk. Iz Jožetove poti – steze na gozdnem robu se nam je odprl čudovit razgled na bar­jansko ravnico. Na Poti bar­janska okna smo si ogledali Strahomerska okna. Ob poti smo opazili tudi gosenice trdoleskovega zapredkarja, ki so letošnjo pomlad v pajčevi­ne odele grmičevje trdolesk. Poleti se bodo gosenice pre­levile v metulje in trdoleske bodo rasle naprej. Nobenega strahu ni, da bi le te obžrle tudi druge rastline, ker se hranijo le s trdolesko. Pot barjanska okna smo sklenili ob kanalu Jevšnik, katerega napolnjujejo barjanska okna – izviri. Tako kanal kot izviri so dobili ime po jelšah, izpod katerih priha­ja voda na plan. Na drugi stra­ni poti pa nas je že pozdravila reka Iška, ki smo ji sledili vse do gostišča Kolišče v Lipah. V gostišču nas je čakalo zeli­ščno presenečenje, ki sta ga pripravili Anica Ilar in Tadeja Vadnjal iz Društva za sožitje z naravo. Vodenje smo tako kon­čali z odkrivanjem barjanskih zelišč in spoznavanjem njiho­ve uporabe. Za celotno izved­bo dogodka se zahvaljujemo vsem sodelujočim in upamo, da se kmalu spet srečamo na podobni prireditvi. Maša Bratina, KP Ljubljansko barje Dolina Drage pri Igu in opekarstvo Povojni direktorji in uprava Opekarne Draga Za direktorje so v Opekarni Draga izbirali najbolj izkušene delavce, ki so šli skozi vse faze dela v opekarni, nekateri so bili poleg tega še strokovno izobraženi ali zelo načitani. Vsi trije povojni direktorji so, preden so postali direktorji, opravljali različna opekarska dela v draški ali črnuški opekarni. P rvi povojni upravnik Opekarne Draga po na­cionalizaciji je bil Janez Golob, ki ga je na ta položaj postavil lastnik Opekarne Draga Ivan Comino. Pred tem je bil Janez pečar v strojni Opekarni Draga. Njegov man­dat upravnika v opekarni je bil zelo kratek, saj je trajal le tri mesece. Še istega leta 1948 je namreč vodilno funkcijo v Opekarni Draga prevzel Jože Korenin iz Črnuč pri Ljubljani. Na položaj vršilca dolžnosti direktorja ga je po nacionali­zaciji postavila povojna oblast. Jože Korenin je bil prvi povojni direktor v Opekarni Draga. Na tem mestu je bil od leta 1948 pa vse do upokojitve, leta 1958. V Drago je prišel iz Črnuč, kjer je imel hišo. Ne­kaj časa je delal v Opekarni Črnuče, nakar ga je takratna vlada leta 1948 najprej dolo­čila za v. d. direktorja in nato za direktorja Opekarne Draga. Po imenovanju za direktorja se je za stalno preselil v Drago in v tamkajšnji opekarni najprej razprodal staro obrabljeno in dotrajano strojno opremo ter nabavil novo, ki pa, po pripo­vedovanju delavcev, ni bila brez napak. Njen program naj bi bil celo slabši od starega. Sicer pa je bil Jože izkušen in dober direktor ter pri delavcih precej priljubljen. Po odhodu v pokoj ga je kot direktor nasle­dil Franc Primc iz Drage. Drugi povojni direktor Franc Primc se je rodil leta 1908 v Dragi. V Opekarni Draga je delal že od svojega štirinajstega leta starosti in ji ostal zvest skoraj 45 let. V ope­karni se je zaposlil leta 1922 in opravljal vsa dela, najprej je bil navaden delavec, nato pa postopoma napredoval do di­rektorja. Pred nacionalizacijo je Franc zelo dobro sodeloval z lastnikom opekarne Iva­nom Cominom. Bil je njegova desna roka in glavni obrato­vodja, kateremu je Ivan veliko zaupal in se z njim družil tudi izven opekarniških zidov. Fran Primc je opekarno vodil od leta 1958 do upokojitve leta 1965. Kot direktor je bil precej strog, a korekten, kar so delav­ci znali ceniti. Bogdanu Primcu smo pos­tavili sledeče vprašanje: Glino za izdelavo opeke je draška opekarna kopala na območju med naseljem Draga, ribnikom Rakovnik in glavno cesto, ki povezu­je Škofljico in Kremenico. To območje se imenuje Breznica. V tem prostoru je bilo narejenih nekaj plitvih vrtin, najmlajše kvartarne plasti z opekarniško glino pa so razgaljene tudi v strugi Draščice, glinokopih in v dveh ribnikih Špilgut in Rakovnik. Nam lahko opišete sestavo tal oziroma presek plasti na območju Breznice? Najdebelejša plast opekar­niške gline je ugotovljena prav na območju Breznice, Tu je bila draška kotanja napolnje­na z vodo, v njej pa se je use­dala najbolj kakovostna glina, presek plasti pa je sledeč: na površini je okoli 40 centime­trov debela plast svetlo rjave zemljaste gline oz. ilovice. Pod njo je tri do šest metrov debela plast sive gline, ki leži na najstarejši kvartarni plasti svetlosivega karbonatnega proda in peska. Trdna podla­ga je iz svetlosive karbonatne kamenine, ki razpada v dro­ban grušč; iz iste kamenine je zgrajen grič nad Špilgutom. Bogdan Primc, sin drugega povojnega direktorja Ope­karne Draga Franca Primca, naslonjen na draške strešnike, je bil eden od naših glavnih sogovornikov o Opekarni Dra­ga in geologiji doline. Franc Drobnič s Pijave Gori­ce 10 (Rogovila ob Želimeljski cesti) je bil tretji in zadnji po­vojni direktor Opekarne Dra­ga. Za direktorja je bil imeno­van leta 1965. Na tem mestu je ostal vse do konca obratovanja opekarne leta 1967. Njegova sestra Tončka Erjavec je stara 89 let in živi v Dragi. Po izja­vah nekaterih opekarniških delavcev je bil Franc zelo na­čitan mož. Pred imenovanjem za direktorja je med drugim vozil derezino oziroma pod domače 'trzino’. Kot direktor je z delavci ravnal spoštljivo in enakovredno, tako kot da bi bil še vedno eden izmed njih, zato je bil zelo priljubljen. Milena Čampa, roj. Co­mino, hči opekarnarja Ivana Comina, je rojena v Ljubljani, 3. 11. 1932. Osnovno šolo je končala na Igu, nižjo gimnazi­jo v Ljubljani, PTT Tehnikum za poštno administracijo pa v Zagrebu. V Opekarni Draga se je zaposlila leta 1951. Kot administrativni manipulant je v opekarni vodila blagaj­no, materialno knjigovodstvo, statistiko, skrbela je za kadre in poleg naštetega bila tudi tajnica. Skupno finančno knji­govodstvo so takrat vodile Črnuške opekarne. Leta 1956 se je zaposlila pri Gradisu in tam delala 10 let. Njena zadnja služba pred upokojitvijo je bila v KPD na Igu. V opekarni Draga ste med drugim skrbeli za kadre. Ali ste pri kadrovanju imeli kakšne posebne probleme? Kje ste kadrovali? Kakšne kadre ste pravzaprav potre­bovali? Velik kadrovski problem se je zgodil takoj po vojni. Veli­ko mož je v osvobodilni vojni padlo, obnova porušenih do­mov pa je potrebovala doma vse pridne in zdrave roke. Vodstvo opekarne je zaman vabilo Dražane in okoličane, da se zaposlijo v Opekarni Draga. Tudi zagotovljena re­dna plača jih ni mogla priva­biti. Zato je vodstvo opekarne uvedlo tako imenovano pred­nostno listo. Obnova med voj­no porušenih domov je bila na višku, povpraševanje po opeki prav tako, zato jo je močno pri­manjkovalo. Kot fizična oseba takrat nisi mogel dobiti opeke drugače, kot da si se zaposlil v opekarni. Po dveh letih zves­tobe si kot opekarniški dela­vec prišel v opekarni po pred­nosti listi takoj do osnovnega gradbenega materiala. Na ta način je bilo v naši opekarni zagotovljeno dovolj ustrezne­ga kadra. Kako so bili delavci v ope­karni razvrščeni in kako je bilo za njih poskrbljeno? Ali so bili socialno zavarovani in kako so se zdravili? Večina delavcev v opekarni je bila sezonska iz vrst doma­činov iz bližnjih krajev Kre­menice, Sarskega, Klade, Iga, Dobravice, Škrilja, Golega, Pijave Gorice, Smerjen, Dre­nika, Ljubljane, Šmarja-Sap in Grosupljega. Zaposleni so bilu v času obratovanja strojev za oblikovanje gline in narav­nega sušenja opeke, to pa je bilo od zgodnje pomladi do zgodnje jeseni. Pozimi so šli domov, poleti pa so nekate­ri bivali v podolžni stavbi, ki stoji še danes. Stalni so bili le delavci v glinokopu, dokler je vreme dopuščalo, ter 'ringarji’ (samokolničarji) toliko časa dokler pripravljeni izdelki niso bili vsi žgani. Med stalne delavce je sodilo več družin, ki so bile z opekarno najtesneje povezane. Vsi delavci so plačo prejemali redno. Nekateri so pri nas celo dočakali pokojni­no. Pri nas zaposleni delavci so imeli enake zdravstvene in delovne pravice kot delavci v ostalih podjetjih. Kot opekarnar je vaš oče sproti dokupoval parcele z opekarsko glino, zlasti še tiste v dolini Drage. Opušče­ne glinokope je sproti zasi­paval z opečnimi odpadki iz opekarne in jih spremi­njal v travnike in njive. Pli­tve jame je prerastel gozd. Vaša družina je postala na ta način lastnik okoli 17 ha različnih zemljišč v dolini Drage, Kladi in na Dobravi­ ci. Povejte nam, kje v dolini Drage ste vse kopali glino? Ustanovitelj prve opekarne v dolini Drage Aita Angelo je kopal glino za poljsko ope­karno pod makadamsko potjo Draga-Kamnolom, med Prim­čevo domačijo in ribnikom Ra­kovnik. Družina Comino je za svojo parno opekarno izkoriš­čala glino na območju Brezni­ce, za strojno opekarno pa na območju treh majhnih ribni­kov RŠD Ledvička in Breznice, prav nazadnje pa na območju ribnikov Špilgut in Rakovnik. Glina iz Špilguta je bila zelo slabe kakovosti, polna dolo­mitnih drobcev, ki zelo škodijo kvaliteti opeke in je bila glavni vzrok za zaprtje naše opekarne v Dragi. Tudi glina iz ribnika Rakovnik je bila slabe kakovo­sti, ker je bila preveč apnena. Zgornji del draške doline je v geološkem pogledu podobno zgrajen kot spo­dnji, saj ima enako opečno glino kot spodnji, pa vendar po dosedanjih podatkih, v zgornjem delu doline opeč­ne gline niso izkoriščali, ali pač? Vsi nam dosegljivi podat­ki pričajo za to, da so jame v zgornjem delu Draščice kopali predvsem zaradi ribogojnic in športnega ribolova, ni pa po­datkov, da bi zgornje ribnike kopali tudi zaradi pridobiva­nja opečne gline, česar pa se­veda ne moremo izključevati. Najbolj pereč kadrovski problem se je pojavil, ko je opekarna leta 1967 preneha­la obratovati. Delavci so se naenkrat znašli tako rekoč na cesti. Kako ste reševali ta boleč problem? Z vsestranskimi pogovori smo se uspešno dogovorili, da so vse naše delavce zaposlili v Staninvestu in Kolinski. Stevo Dozet, Maja Zupančič Prihodnjič: Opekarna v dolini Drage je dajala delo domači­nom in okoličanom. Obisk odličnih gostov ob 25. obletnici osamosvojitve Slovenije Gosta večera Zoran Dernovšek in Anton Krkovič K onca osemdesetih let prejšnjega stoletja se lahko spominjamo po naraščajoči napetosti med po­skusom radikalne centraliza­cije takratne države Jugoslavi­je, kar je podpirala tudi oblast pod vodstvom edine dovoljene Komunistične partije, ter pre­buditvijo zavedanja o nujnosti demokratizacije celotnega živ­ljenja, če bi želeli vstopiti na pot normalnega gospodarske­ga in kulturnega razvoja. To spoznanje je bilo še posebej močno prav pri nas, v Sloveni­ji. Ko smo zasledovali dnevna poročila, smo imeli fantje, ki se nam je bližal čas za odhod v vojsko, resne razloge za skrb, saj je bila retorika vodilnih v takratni armadi čedalje bolj agresivna. Eden od vrhuncev samovolje politike Slobodana Miloševića je bil tudi vdor v zvezni bančni sistem, po do­mače: kraja več kot milijarde dolarjev, ki so jih potrebovali za pripravo vojne. Ne glede na današnje razprtije smo Sloven-ci spoznali, da moramo nujno kreniti na samostojno pot. Tako smo se odločili tudi na referendumu. Brez mož dejanj pa bi ostalo to izglasovanje le mrtva črka na papirju. V območnem združenju za vrednote slovenske osamo­svojitve Velike Lašče, Ig, Bre­zovica in Škofljica smo takra­tno dogajanje želeli osvetliti z osebnim pričevanjem pogu­mnih vojakov, ki so zaslužni za izvedbo osamosvojitve in Zbrani so prisluhnili zanimivim pričevanjem. so obranili Ig pred katastrofo, zato smo imeli čast, ko sta nas ob 25. obletnici osamosvojitve v Kulturnem centru na Igu 16. maja obiskala brig. gen. Anton Krkovič in Zoran Dernovšek. Anton Krkovič nam je pri­povedoval o vrenju, ki se je začelo že pred izbruhom de­janskih vojaških spopadov. L. 1990 je bila na prvih demo­kratičnih volitvah izvoljena slovenska vlada pod vodstvom DEMOSA in Janez Janša je bil obrambni minister. Tone Krkovič je bil eden prvih, ki je spoznal, da zvezna, t. i. ljudska armada, razorožuje Teritorial­no obrambo, ki je bila usmer­jena k lokalnemu delovanju in je tako, čeprav v navezi z zve­zno vojsko, še najbolj ustreza­la funkciji obrambe Slovenije. Krkovič je opisal Janšo kot moža, ki je v ustreznem tre­nutku spoznal resnost doga­janja in v čem je rešitev, kar potrjuje že to dejanje, da ga je kot obrambni minister sprejel na razgovor. Veliko napora je bilo vloženo v razmislek, kako organizacijo in vzposta­vitev slovenske vojske izpe­ljati skladno z vsemi pravnimi normami. Možnost so našli v Manevrski strukturi narodne zaščite, ki je bila namenjena obrambi dežele pred morebi­tno agresijo. Zoran Dernovšek je bil v ključnem času razporejen v protiletalsko obrambo 510. učnega centra Ig. Njegovo čustveno pričevanje nam je osvetlilo, kaj vse bi se lahko zgodilo, če s sestrelitvijo obo­roženega helikopterja ne bi preprečil katastrofe. Takole je povedal: »Napo­čil je 27. junij, ko so me zbudi­li že ob 3.30 in me alarmirali. Na prej izbrane točke v UC-ju sem namestil pripravljene ra­kete S-2M in jih maskiral s šo­torskimi krili. Spremljali smo medije, kjer so bila prva sporo­čila zelo zaskrbljujoča. Slišali smo generale JLA groziti, med drugim tudi z 'zravnanjem UC-ja Ig in Peker z zemljo …'. Povelja za streljanje pa ni in ni bilo tja do pozne popoldanske 18. ure (pozneje sem izvedel, da bi ga moral dobiti že zjut­raj). Informacije pa so se med­tem vrstile, pokalo je že po celi Sloveniji, živčnost pa je začela vplivati tudi na teritorialce, ki so stražili UC. Okoli 14. ure me je varnostnik UC-ja obvestil, da je zahteval zamenjavo po­sadke na PL-topovih. Zame­njava je prispela okoli 16.30, vendar pa so morali prevzeti položaje, pripeljati strelivo za topove (ki ga ni bilo na polo­žajih), pa tudi popraviti dva sabotirana topa. Poveljnik UC-ja me je že okoli 11. ure obvestil o grožnji JLA, da bo UC na Igu zravnal z zemljo. Hkrati pa naj bi stre­ljal samo v samoobrambi (kar je realno pomenilo: prepozno). Ko sem okoli 18.17 opazil heli­kopter v razdalji okoli 3 km od UC-ja, ki je letel proti Ljublja­ni, sem ga poskusil sestreliti, vendar mi je zatajila lansirna naprava. Ker rakete ni bilo mogoče normalno pripraviti, je nisem niti poskušal izstreli­ti. Napako sem takoj odkril in jo odpravil. Končal sem okoli 18.34 in pripravil raketni sis­tem. V trenutku, ko sem končal, sem zaslišal zvok helikopter­jev. Stekel sem na prosto in opazil dva helikopterja MI-8, ki sta na majhni višini (okoli 200 m) letela vzporedno z UC­jem čez Ig. Takoj sem pripravil raketo, tokrat brez težav. Raketa se je odzvala z visokim tonom in signalizacijo, da je cilj (odločil sem se za vodilnega kot vodjo para in ker je letel više) namer­jen, sprostil sem glavo rakete, ki je začela (še iz cevi) avtoma­tično spremljati helikopter. Čeprav sta oba letela proti položajem 20-mm topov, ni­sem vedel, ali se je nova ekipa že pripravila za bojno delova­nje (pozneje sem izvedel, da je bil pripravljen samo en top). Odločil sem se počakati z iz­strelitvijo, da helikopter ne bi padel na hiše na Igu. Glava rakete je sledila he­likopterju več kot deset se­kund, dokler nista obe 'osmici' preleteli zadnje hiše. V tem trenutku sem sprožil. Ker sta helikopterja letela skoraj v isti višini z mojim položajem, sem izstrelil raketo zelo nizko, tako da je večji del poti letela po­dobno kot protioklepna raketa 'maljutka'. Vzbuh ob vžigu glavnega motorja me je vrgel nazaj, ra­keta pa je letela zelo nizko, tik nad zemljo; bila je praktič­no nevidna. Preletela je učni center, vas Ig in se pribl. 150 m pred helikopterji začela str­mo vzpenjati. Pilot spodnjega (drugega) helikopterja jo je verjetno za delček sekunde zagledal, ko mu je švignila navpično tik pred kabino, ne­kajkrat zacikcakala in udari­la direktno v pilotsko kabino zgornjega helikopterja. Mrak se je spremenil v dan. Helikopter se je v trenutku znašel v veliki ognjeni krogli, iz katere je bilo videti samo majhen del repa z repnim pro­pelerjem. Slišati je bilo močan pok, spodnji helikopter pa je zračni pritisk obrnil kot veli­kanska roka v skoraj navpično lego. Rep zgornjega je začel padati direktno v glavno eliso spodnjega helikopterja, ki je bil pri tem poškodovan (po­zneje sem izvedel, da je mu je s tretjim MI-8 iz iste skupine us­pelo priti do Zagreba, vendar pa sta se še prej oba izgubila).  Še dolgo po vojni nisem ve­del, kako je bil lahko prvi heli­kopter zadet bočno, ko pa mi je v trenutku izstrelitve rakete že začel kazati rep. Resnica me je pretresla. Pilot tega helikop­terja je namreč tik pred tem od svoje kontrole v Zagrebu spre­jel ukaz za raketiranje UC-ja Ig in ga potrdil.« Pripovedovanje obeh go­stov je bilo avtentično, zgodbe smo lahko sestavili v logič­ni mozaik. Žal sta nam gosta povedala tudi, kako zelo se današnja oblast nizkotno obnaša do vsega plemenitega, kar je bilo l. 91 storjeno za našodomovino. Že ob pozdravu g. Dernovška sem na svoje prese­nečenje izvedel, da ga do zdaj sploh niso vabili na pogovor­ne večere! Gen. Krkovič nam je v neformalnem, sproščenem delu, ko so mu navzoči lahko zastavili vprašanja, opisal tudi incident na Plečnikovi gimna­ziji, prav tako pa nam je tudi opisal svojo vizijo, kakšna bi morala biti slovenska vojska: bistveno bolj profesionalna, z jasno določeno hierarhijo in vlogami, ki jih imajo posame­zni vojak. Današnja vojska še zdaleč ne ustreza tej podobi. Prav taki pogovorni večeri pa ozaveščajo prebivalstvo o res-ničnem dogajanju med osa­mosvojitveno vojno in kako te vrednote prenašati naslednjim generacijam. Poslovili smo se z novimi spoznanji in odlo­čenostjo, da bomo z resnico, vztrajnostjo in spoštovanjem domovine utirali pot našim prebivalcem v boljšo, kvalite­tnejšo prihodnost. Matjaž Lulik Alenka Jeraj Obnova spomenika na pokopališču na Igu Člani društva Odmev Mokrca – akademski slikar Srečko Papič z Golega ter Mojca in Boris Reven z Iga – smo na pokopališču Ig obnovili spomenik žrtvam pobojev, ki so jih domobranci zagrešili 15. decembra 1943. V nekaj stavkih bom na kratko opisal, kaj se je tistega dne dogajalo na Pijavi gorici, ko so izkušeni morilci tja prišli okoli devete ure dopoldne. Domobranska patrulja se je razdelila v dve skupini. Prva skupina se je napotila k Sve­tetovi hiši, druga pa proti go­stilni Kandare. Medtem ko so 19-letno Ančko Svete peljali v gostilno Čot na zaslišanje, je druga likvidatorska skupina mučila najemnici Kandareto­ve gostilne, 34-letno Danico Adamič in Nežko Pugelj, obe doma iz Ponikev pri Dobrepo­lju. Po končanem mučenju so ju ob gostilni ustrelili in za­kopali v komaj 20 cm globok grob, ki so ga izkopali domo­branci, in to tako, da so deli udov gledali iz zemlje. To naj bi bilo svarilo za vse druge. Po tem zločinu so k Čotu poleg Ančke Svete prignali še Antona in Ivanko Kastelic, Pepco Dolinšek – mater treh majhnih otrok – in Manco Škr­janc ter jih po enournem za­slišanju odpeljali na Škofljico. Manca Škrjanc ni bila na nji­hovem seznamu, temveč njena hči Ana. Ker pa jim je hčerka pobegnila, so odpeljali mamo. »Pomembno je le število in da teče kri.« Še isti dan ponoči so vse žrtve odpeljali na barje, zaradi kričanja in jokanja vsem zave­zali usta in jih pobili s kram­pi in lopatami ter jih na pol žive vrgli v jamo in zagrebli. Pri prekopavanju po vojni so videli, da so imele žrtve roke zvezane z električno žico in zamašena usta. Tone Dolinšek je bil parti­zan, sekretar rajonskega odbo­ra za Struge-Dobrepolje. Me­sec dni po ženini smrti ga je ustrelil črnorokec Ivan Kožar. Tako so trije Dolinškovi otroci ostali brez staršev. Spomenik je bil že nekaj let v zelo slabem stanju, saj do zdaj ni nihče pokazal interesa za njegovo obnovo. V preno­vo smo vložili veliko truda in prostovoljnih ur. Akademski slikar Srečko Papič je obnovil vse črke na spomeniku in spo­minski plošči, ki je pritrjena na zidu pokopališkega objekta. Ob spomeniku smo nasadili li spomenik s cvetličnim aranž­majem in s svečami. Denarna sredstva za obnovo je prispe­valo društvo Odmev Mokrca. Boris Reven Lea Sever Spominska plošča na ižanskem pokopališču cvetje, zamenjali pesek, okrasi­ Ali nas bo pelinolistna ambrozija tudi letos presenetila? V majski številki Mos­ tiščarja sem najavil podrobnejše napotke za ukrepanje proti razcvetu pelinolistne ambrozije. Samo kot odmaknjeno možnost, da se letos ne bo razcvetela, sem nakazal, da bo to skoraj izključ­no le, če bi v avgustu večkrat snežilo. Na žalost vseh nas, posebno pa pridelovalcev hra­ne in v malo uteho alergikom, nas vreme še naprej presene­ča in 'vremenkoti' še nimamo orodij za zanesljive dolgo­ročne vremenske napovedi. Zato nikakršnih terminov za prikazovanje in spoznavanje škodljivke ni možno zakoličiti. da sumljivo rastlino pri sebi populite ali pa verjetno ras­tišče ambrozije kolikor mo­goče natančno sporočite ob­činski upravi ali meni na gsm 041/254-982. Po preverjanju informacije bo seveda sledila prijava. Za nas in prihodnje rodo­ve poskušajmo Občino Ig obvarovati pred razrastom te zdravju škodljive invazivke, kot to počasi počne tudi velika Mestna občina Ljubljana. Janez Vrhovec Waldorfska šola vabi k vpisu S vobodna waldorfska šola Kurešček vabi k vpisu v 1. in 2. razred osnovne šole za leto 2016/17 v Zapo­toku nad Igom. V objemu čis­te narave, na svežem zraku, z obilo sonca se začenja novo življenje: osnovna šola, ki ot­rokom ponuja celovito vzgojo in izobrazbo. Usposobljeni učitelji z ve­seljem do poučevanja bodo z vidika waldorfske pedago­gike Rudolfa Steinerja ustva­rili pristno in življenja polno šolsko atmosfero, nagovarjali svobodo in gibkost duha ter Naš Mostiščar v mesecu juliju in avgustu ne izhaja. Alergiki upamo, da bo Ob­čina Ig tudi letos opravila naj­manj toliko dela s pravočasno košnjo javnih površin, pri če­mer mislim zlasti na robove cest ter s posredovanjem prija­ve o pojavu na kmetijskih po­vršinah. To se je lani pokazalo za uspešno, za letos pa ne vem, če niso še skrčili število pri­stojnih inšpektorjev, ki bi ob prijavi morali ukrepati. Ukrepi udarijo po žepu. Iz povedanega sledi, da le­tos ne moremo napovedati nobenega datuma eventual­nega puljenja niti prikaza in spoznavanja pelinolistne am­brozije. Bomo pa datum, čas in kraj takega prikaza objavili na krajevnih oglasnih deskah, kar je namenjeno predvsem lastnikom in najemnikom ka­terihkoli zemljišč, kjer se su­mljivo rumeno cvetje lahko pojavi. To se tiče predvsem tistih oseb, ki jih lani ni bilo, pa jih je potem le obiskal in­špektor. Posebno te lastnike in najemnike v imenu vseh, ki so na našo 'prijateljico' že alergič­ni, prosim, da se objavljenega prikaza udeležijo, ker vsako rumeno cvetoče grmovje seve­da ni pelinolistna ambrozija. Vse soobčane pa prosim, krepili dobro voljo do prihod­nosti. Zakaj vpisati otroka v našo šolo? Zaradi: celovite vzgoje in izobrazbe, ki temelji na znanju, pozornosti in usposobljenosti učiteljev; življenjskih znanj: gledališča, recitiranja, glasbe, slikanja, rokodelskih veščin, ustvarjanja z zemljo, kovino itd.; dobre šolske atmosfere, gojenja kulture identitete in svetovljanskega pogleda na svet; temeljitega spoznavanja preteklih kultur prek njihove literature, likovne umetnosti in zgodovine; dveh stalnih tujih jezikov (angleščine in nemščine) in spoznavanja šte­vilnih drugih; gibanja (umet­niška finomotorika, vodene igre, evritmija), ki izjemno spodbuja otroške mentalne sposobnosti; pristopa, ki omo­goča razvoj suverene, samo­stojne, razsodne in aktivne osebnosti v sodobni družbi; načina, ki zmore znanost vpe­ljati v otroški svet tako, da ohranja pristno otroško rado­vednost; našega pravljičnega kraja nad meglo, nad toplotno inverzijo, nad smogom, kjer zrak in sonce otroka krepita; senzornih spodbud – pristne­ga stika z naravo, slikovito krajino, tišino, dišavami, zvoki in mirom; neposredne bližine živahnega gozda, travnikov, izvira, šolskega vrta, gozdnih in domačih živali; okusne eko­loške prehrane; organizirane­ga prevoza iz Ljubljane in Iga. Svobodna waldorfska šola Kurešček Vabljeni na predstavitev šole Predstavili bomo delova­nje nove osnovne šole ter vrednost in namen wal­dorfske pedagogike v ne­deljo, 19. junija, ob 17.00 v Zapotoku v Svobodni waldorfski šoli Kurešček (stavba bivše vaške šole, Zapotok 4, Zapotok, Ig) in 20. junija ob 17.00 v Knji­žnici Ig. V oktobru 2016 bomo or­ganizirali tudi izobraževa­nje za waldorfskega peda­goga. Več informacij: www.swsk.si, tajnistvo@swsk.si ali na 040/466-409. Župnija Tomišelj Predavanje o romarski poti Santiago de Compostela Na Belo nedeljo smo imeli v župnjišču pogovor in predsta­vitev romarske poti Santiago de Compostela (pot Svetega Jakoba). Pot oz. romanje je predstavil Janko Purkat. Peš romanje župnije Tomi­šelj v ljubljansko Stolnico Na nedeljo Dobrega pastir­ja, 17. aprila, je naša župnija Tomišelj poromala do sve­tih vrat v ljubljanski Stolnici. Nekateri smo se na romanje odpravili kar peš pod vod­stvom izkušenega pohodni­ka Janka Purkata, spremljal pa nas je tudi domači župnik Jože Razinger. Zbrali smo se pri farni cerkvi Marije Rožne­ga venca in se nato odpravili po poti skozi vasi Brest, kjer nas je prijazno pogostila Ko­vačeva mama, in Mateno, pot nas je vodila po matenski cesti do Ižanske ceste v Ljubljani in nato mimo Botaničnega vrta, ob Ljubljanici, da smo prispe­li do ljubljanske Stolnice. Kot se za romanje spodobi, smo po poti zmolili tudi rožni venec in se priporočili sv. Krištofu in sv. Jakobu. Pri Stolnici so se nam pridružili še tisti ro­marji, ki niso mogli iti peš. Stolniški župnik dr. Jože Plut nas je prijazno sprejel in nam razložil simboliko svetoletnih vrat. Nato smo skupaj zmolili Psalm, ozavestili namen roma­nja in se sprehodili skozi sveta vrata jubilejnega leta Usmilje­nja. V cerkvi smo zmolili še ro­žni venec Božjega usmiljenja, odšli k sveti spovedi, nato pa končali romanje. Župnijsko srečanje za bolnike in starostnike V nedeljo, 8. 5. 2016, smo imeli v Župniji Tomišelj sreča­nje bolnikov in starostnikov. Sveto mašo je vodil bolniški duhovnik, msgr. Miro Šlibar, somaševalec je bil domači žup­nik Jože Razinger. Med sve­to mašo je prepeval župnijski mešani pevski zbor pod vod­stvom Štefana Balažica. V pri­digi je g. Šlibar objasnil zak­rament bolniškega maziljenja, za katerega mnogi mislijo, da je namenjen samo umirajočim, gre pa za zakrament ozdravi­tve na duši in telesu, če je le to Božja volja za nas. Zakrament prejmemo v težkih boleznih, po 65. letu lahko enkrat letno, na porodu, v hudih duševnih stiskah in preizkušnjah itd. Med mašo je bila tako prilož­nost za podelitev tega zakra­menta. Starejši so se po maši z veseljem ustavili še pred žu­pniščem na pogostitvi, kjer so poklepetali s svojimi znanci in prijatelji. Prvo obhajilo v Tomišlju Na praznik binkošti smo v Tomišlju praznovali prejem zakramenta prvega svetega obhajila. Letos so k zakramen­tu pristopili štirje prvoobha­janci: Kaja, Lina, Aljaž in Val. Sveto mašo je vodil župnik Jože Razinger, med mašo pa je pela mladinska pevska skupi­na Arcus. Prvoobhajilna sreča v naših dušah naj gori, da Je­zusu in sveti cerkvi zvesti os­tanemo vsi. Simona Pavlič Na poti nas je v Brestu prijazno pogostila Kovačeva mama. Pred Stolnico nas je sprejel stolniški župnik dr. Jože Plut. Maša za domovino O d leta 1989 do 1999 se je Marija na Kurešč­ku prikazovala očetu Francetu Špeliču kot Kraljica miru, kjer je med drugim 8. fe­bruarja 1992 dejala: »Ko bi človeštvo, kristjani, posebej pa Hrvatje vsaj zdaj spoznali, kaj so zamudili, ko me niso poslušali! Deset let sem jih vabila, svarila in prosi­la, naj molijo za mir in si priza­devajo za spravo in Bogu vda­no življenje. Večina ni sprejela mene, Božje poslanke, ne mojih svaril, ne vabil k posvečenju. Posledice in preizkušnje so strahotne. O, da bi vsaj zdaj spoznali mene, Kraljico miru, in me sprejeli ko Mater, po ka­teri govori Bog! Nad jugom se zbirajo groze­či oblaki. Sloveniji ne preti več vojna nevarnost, pač pa vanjo vdira nevarna duhovna tema. Ta se bo zelo zvito skušala vtihotapiti v vse pore krščan­skega življenja in delovanja. Škodovati krščanstvu in prev­zeti državno oblast – to je njen glavni cilj. Iz Slovenije bo tema segala daleč naokoli. In tu obstaja en sam način, da se branite in varujete: spre­obrnite se, živite v spravi, deli­te mir, živite po evangeliju in Božjih sporočilih, ki jih preje­mate po meni. Molite, molite in postite se. Počivate lahko samo v Sinovem in mojem Srcu, sicer pa ni čas za duhovno lenobo in počitek. Slovenija letos praznuje 25 let. Z Marijino pomočjo, kar je tudi sama povedala na Kureščku, se je uspešno osamosvojila, z malo žrtvami, za kar moramo biti Bogu in Mariji hvaležni. Zahvalo bomo izkazali pri sv. maši za domovino v soboto, 25. junija 2016, ob 10.00 v cerkvi Marije Kraljice miru na Kureščku. Sv. mašo bo daroval škof dr. Franc Šuštar. Po sv. maši bo slovesno izobešena slovenska zastava, ki nas bo vse dni spominjala na Marijin blagoslov za naš narod. Vabimo vse ljudi dobre volje, narodne noše in gasilce, da sku­ paj obeležimo naš največji praznik dan državnosti. Naj bo letos, ob srebrnem jubileju, še posebej slovesno. Moj blagoslov bo spremljal sebej blagoslavljam, saj boš v vse, ki ljubijo Resnico in živijo velikih preizkušnjah potrebo­poslušno. Tebe, moj sin, pa po-val mojo pomoč.« • IŽANSKA PAŽARNA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Florjanova maša V nedeljo, 8. maja, smo v farni cerkvi sv. Martina na Igu praznovali slo­vesnost v počastitev sv. Flor­jana, zaveznika gasilcev. Bo­goslužje je vodil župnik Jože Pozderec, ki je pred začetkom sv. maše blagoslovil gasilska vozila ter vse gasilke in ga­silce. Florjanove maše se je udeležilo 95 članov iz vseh ga­silskih društev gasilske zveze Ig. Za obogatitev bogooslužja so s svojimi glasovi, izbranimi pesmimi in melodijami pos­krbeli člani Otroškega pev­skega zbora župnije Ig pod mentorstvom Mirka Mrzela, Borovničke in pritrkovalci. Celotno organizacijo srečanja smo prevzeli člani PGD Kot-Staje, ki smo po koncu slove­snoti pripravili tudi manjšo pogostitev z druženjem za ga­silke in gasilce. V imenu PGD Kot-Staje se zahvaljujem vsem gasilkam in gasilcem, ki ste se odzvali va­bilu k Florjanovi maši in s tem pokazali, da se gasilci radi pri- PGD Kot-Staje prireja gasilsko veselico v soboto, 18. 6. 2016, ob 20. uri pri gasilskem domu v Kotu. Igra ansambel Novi spomini. poročamo svetemu Florjanu za varstvo in pogum pri opra­vljanju našega poslanstva. Hvala tudi vsem ostalim, ki ste kakorkoli pomagali pri or­ganizaciji same slovesnosti. Z gasilskim pozdravom Na pomoč! Tone Pečjak, predsednik PGD Kot-Staje Blagoslov vseh gasilcev Procesija do farne cerkve Uspehi matenskih gasilcev 2016 Na mladih svet stoji T o vsekakor velja za pod­mladek naših matenskih gasilcev, saj nenehno žanjejo uspehe. Entuziazem z veliko volje in vloženega truda tako otrok kot mentorjev se iz­ražajo z odličnimi uvrstitvami na tekmovanjih. Medobčinskega tekmova­nju na Turjaku 7. 5. 2016 se je udeležilo kar pet ekip PGD Matena. Bili so skoraj brez konkurence, saj so osvojili: 1. mesto mladinci, 1. mesto pio­nirke, 1. mesto pionirji, 6. mes­to pionirji in 8. mesto pionirji. PGD Iška Loka spet na državno tekmovanje P GD Iška Loka se bo letos jeseni že drugič udeleži­la državnega tekmova­nja z ekipo pionirjev. V soboto, 7. 5. 2016, smo se udeležili tekmovanja v orien­taciji, ki je tokrat potekalo na Turjaku. Z našega društva se je tekmovanja udeležilo skupno 8 ekip – 2 ekipi pionirk, 5 ekip pionirjev in 1 ekipa mladin­cev. Ekipe so morale pokazati znanje, spretnost in hitrost pri vaji z vedrovko, štafetnem vezanju vozlov, praktični vaji iz orientacije in topografskih znakih, ekipa mladincev pa je imela poleg vsega naštetega dve nalogi več – hitrostno zvi­janje cevi in štafetno spajanje cevi na trojak. Vse ekipe so do­segle lepe rezultate, ena ekipa pionirjev in ekipa mladincev Pionirji PGD Matena, ki so osvojili prvo mesto na medob­činskem tekmovanju, so dobili tudi prehodni pokal vseh treh zvez med pionirkami in pio­nirji. En uspeh vodi k drugemu, motivacija se stopnjuje, zato so se najboljši udeležili tudi regijskega tekmovanja regi­je Ljubljana 1 dne 28. 5. 2016 na Šinkovem Turnu. Tam so osvojili: 18. mesto mladinci, 14. mesto pionirji ter 2. mesto pionirke. Pionirke so si z odlič­nim 2. mestom zagotovile tudi udeležbo na državnem tekmo­vanju. Vsi smo ponosni na naše matenske mladince, pionirke, pionirje in jim še naprej želi­mo veliko uspehov. Renata Prašnički Uroš Demšar pa sta se še posebno dokaza­li, saj sta se uvrstili naprej na regijsko tekmovanje, ki je po­tekalo v soboto, 28. 5. 2016, v GZ Vodice – Šinkovem Turnu. V vseh kategorijah skupno je nastopilo 99 ekip z Regije Lju­bljana 1. Naši dve ekipi sta v svoji konkurenci pokazali veli­ko znanja in tekmovalnosti in spet smo segli po najboljšem rezultatu. Ekipa pionirjev je od skupno 20 ekip pionirjev naše regije zasedla 1. mesto in se s tem uvrstila na državno tekmovanje v orientaciji, ki bo potekalo jeseni. Kljub utrujenosti smo do­mov odšli veseli in ponosni na dosežene rezultate. Mateja Kramar Do vitke linije in dobrega počutja z dvema napitkoma Vadbe in tečaji se bodo med poletnimi počitnicami umaknili s svojim delovanjem. Članice Društva UZRI gremo na izlet na Sveto Ano, kjer bomo imele kratke vaje in meditacijo. Z redno vadbo bomo spet nadaljevale v jesenskem terminu, kjer povabimo medse vse, ki vas vadba za zdravo hrbtenico in dobro počutje zanima. Ponovno se bomo dobivali ob torkih in ustvarjali. Novejše vaje nas čakajo, bolj poglobljene in še z večjo pozornostjo na posameznih 'malenkostih', kot radi rečete. U trdili smo mišice za de­lovne in dopustniške izzive, vemo, kaj je za nas dobro in kaj nam škoduje. Čez poletje ostanemo sami s svojimi navadami in razvada­mi. Na vadbi smo se utrjeva­li in znamo vplivati na svoje misli. Za vse super dni in da bo veselje še boljše dodajamo nekaj za osvežitev, vitalno lini­jo in še bolje – nič ne delamo, telo dela namesto nas. Vaje spremenite v vse, kar vas veseli. Bodite pozorni do sebe in včasih pomagajte s tem, da se lepo spravite v sen­co in uživate. Mirno dihate na vse znane načine. Dovolite, da vsak opravi svoje delo, prav tako veselje, na svoj najboljši način. Poglejte, kako se trudi in koliko energije vloži za op­ravljeno delo. Pomagajte mu s tem, da ga v pravem trenutku pohvalite, in če niste zadovolj­ni s tem, kar je rekel ali nare­dil, se izognite kritiki. Nasvet ob pravem času in na pravem mestu bo naredil veliko več za prihodnost kot znano tarnanje in razlaganje. Taki vaši poletni dnevi bodo pravo doživetje! Preverite. Vitalni napitek Vsebuje naslednje sesta­vine: mleti poper, limono in med. V kozarcu tople vode zme­šajte četrtino žličke mletega popra, dve žlici soka limone in žlico medu. Popijte zjutraj. Na­redite tri počepe in tri raztege v stran, ponovno tri počepe (če sklepi ne dovolijo, naredi­te, kolikor zmorete, v mislih se potrudite, izvedite gib, ob tem pa se ne jezite!). Z napit­kom boste pospešili metabo­lizem, v gibanje spravili svoj prebavni trakt in posledično s tem oblikovali telo ali pa boste celo hujšali, ker boste stopi­li odvečen balast okrog sebe. Kombinacija ne vpliva le na vitko linijo, ostali boste vitalni in s tem poskrbeli za splošno zdravje. Za srečo se trudimo na različne načine, za zdravje tudi. Za dobro komunikacijo bomo vložiti dovolj univerzal­ne energije in ljubezni. Rados­ti ne bo manjkalo, veselje nam bo stalo ob strani. Vsi nismo ljubitelji popra, zato je na voljo še drugi elik­sir, s katerim se pospeši krv­ni obtok, metabolizem, okrepi imunski sistem. Vplivali bomo na zgorevanje maščob tako zelo učinkovito, da bodo opa­zili prav vsi. Eliksir Vsebuje naslednje sestavi­ne: 125 gramov hrena, 3 limo-ne, 2 žlici jabolčnega kisa, 3 žlice medu. Hren naribajte. Limone dobro operite in jih z lupino vred narežite na majhne košč­ke. Vse sestavine dajte v me­šalnik in jih mešajte tako dol­go, da dobite homogeno zmes. Shranite v steklenem kozarcu. Uporabite tako, da dvakrat na dan v kozarec mlačne vode pomešate dve žlici te mešani­ce. Ključna sestavina je seveda hren, ki je izredno učinkovit pri čiščenju telesa, preprečuje infekcije, pospešuje prekrvavi­ Šola zdravja na Igu praznovala šesto obletnico V petek, 6. maja 2016, smo praznovali šesto obletnico skupine Ig Društva Šola zdravja. Prazno­vanja so se udeležili poleg naših članov še člani društva iz skupine Livada in Vrblje­ne-Strahomer. Zbrali smo se pri gasilskem domu na Igu kot običajno, ob 7.30 uri. Po pozdravnih besedah smo za­čeli našo polurno telovadbo. Pozdravne besede prisot­nim sta podala tudi vodji sku-pine iz Livade Silvica Elrih in Niko Javoršček iz Vrbljena-Strahomer ter se zahvalila za povabilo. Zaželela sta nam še naprej tako uspešno delovanje. Člani skupine smo pripravi­li skromno pogostitev, za kar se vsem iskreno zahvaljujem. Z glasbo nas je razveselil naš član Štefan. Zahvaljujemo se PDG Ig, da lahko nemoteno vsako jutro telovadimo na pro­storu pred gasilskim domom. Veseli smo, da smo zakora­kali že v sedmo leto delovanja. Naša skupina šteje več kot 30 rednih in pridruženih članov, dnevno pa nas telovadi od 9 do 15. tev in ima izredno veliko kal­cija, magnezija, kalija, cinka in mangana. Poleg tega ima hren še veliko vitamina C in folne kisline. Prednosti limon so prav tako poznane, najpomembneje pa je, da zelo učinkovito zavi­rajo apetit. Če boste ta napitek spili pol ure pred obrokom, boste hitreje siti in tako boste pojedli manj kalorij. Seveda so limone z lupinami pomembne, saj vsebujejo veliko vlaknin, vitamina C, B6, kalcij, kalij in baker. Limone so pomembne, saj stabilizirajo raven sladkor­ja v krvi. Za sestavite uporabite zdra­ve in neškropljene izdelke, če le morete. Na vaši mizi ali v vaši bližiji naj bo navadna voda. Zaužijte vodo v razmerju vaša teža deljeno s tri. Spro­ščeno uživajte. Samo trenutek je pomemben in vse se lahko spremeni! Tina Sešek, 041/745-363 Vabimo vas, da se nam pri­družite, ne bo vam žal. Te­lovadimo vsak dan od 7.30 do 8. ure pri gasilskem domu na Igu, razen ob ne­deljah in praznikih, in to v vsakem vremenu, ne glede na dež, sneg, mraz … Ana Podržaj, vodja Šole zdravja Ig Tek na Krim Z adnjo nedeljo v maju je Gorska reševalna služba Ljubljana že 19. orga­nizirala Tek na Krim. Start je bil na hipodromu v Vrbljenu. Dvočlanske ekipe so tekle do Strahomera in naprej po od­lično markirani poti čez Kra­marco do vrha Krima, kjer se je ustavilo merjenje časa. Tek­movalci so počasi sestopili na­zaj v Vrbljene, kjer jih je čakal še preizkus znanja prve pomo­či. Oskrbeti so morale namiš­ljenega ponesrečenca, ki je bil opečen po eksploziji plinskega kuhalnika v šotoru. Teka sta se letos prvič ude­ležili tudi ekipi hrvaške gorske reševalne službe iz Delnic. Po­merili sta se z dvojicami gor­skih reševalcev iz Jezerskega, Mojstrane in Ljubljane ter z ekipami iz krajev pod Krimom. Boj za prvo mesto je bil oster, na koncu je slavila ekipa GRS Mojstrana. Prostovoljno gasilsko dru­štvo Vrbljene-Strahomer nam je tudi letos prijazno dovolilo, Rezultati Moški: GRS Mojstrana (Franci Teraž, Jure Vajs) 43 : 53 Podkrimca (Damjan Repar, Simon Repar) 44 : 36 Krimska Štajga (Janvit Bajt, Leon Sabo) 44 : 49 Ženske in mešane ekipe: Kamniško sedlo (Jera Gregorc, Simon Gregorc) 53 : 30 GSS Delnice I (Anabela Rudolf, Krunoslava Kauzlarić) 1 : 02 : 57 da smo imeli razglasitev rezul­tatov na dvorišču pred gasil­skim domom. Miha Peternel, GRS Ljubljana Tekači so se pognali proti vrhu Krima. Razglasitev najboljših Licenčno izpopolnjevanje markacistov PZS na Starem vrhu pet let. Vsak udeleženec je moral imeti s seboj pribor prve po­moči, barvo, čopiče, škarje, strgalo, žago, plezalni pas, vrv in vponke. Tisti, ki imajo izpit za delo z motorno žago, mora imeti s seboj tudi zaščitno in tehnično opremo za delo z mo­torno žago. Predmetnik izpopolnjeva­nja je vseboval: štiri ure teorije iz prve pomoči, vrvne tehnike in varnosti pri delu ter štiri ure praktičnega dela na tere­nu. Pri praktičnem delu smo bili razdeljeni na tri skupine. Vsaka je štela šest do sedem udeležencev. Naša skupina je Živimo v času, ko ljudje na več načinov iščemo pot k naravi. Ena izmed rekreacij je tudi pohodništvo v hribe in v gore. V Sloveniji je kar 1.661 planinskih poti v skupni dolžini več kot 9.000 km. Vse te poti pa oskrbujemo markacisti prostovoljno vsak na svojem področju, po pot­rebi si planinska društva drug drugemu pomagamo. Komisija za planinska pota pri Planinski zvezi Slovenije je v soboto, 16. 4. 2016, organizi­rala licenčno izpopolnjevanje markacistov na Starem vrhu nad Škofjo Loko. Omenjeno iz­popolnjevanje se obnavlja na dobila nalogo očistiti in mar­kirati pot od gostišča Stari vrh (1.032 m) mimo zgornje po­staje smučarske sedežnice na Stari vrh (1.217 m) do skupine, ki je markirala pot na Mladi vrh (1.374 m), kar je v smeri Koprivnik–Blegoš. Po končanem delu smo se vsi skupaj zbrali v gostišču Stari vrh, kjer je bila analiza del in prejem potrdil s strani Planinske zveze Slovenije. Na takšno srečanje pridejo markacisti iz vseh krajev Slo­venije in si tako pridobimo nova poznanstva in prijatelj­stva. Rad bi videl, da bi se še Konec terenskega dela med Mladim in Starim vrhom Slovenska Jakobova pot Gorenjska veja kdo odločil in šel v tečaj za markacista pri Planinskem društvu Krim. Jože Krašovec, načelnik Odseka za planinske poti pri PD Krim P laninsko društvo Krim je že pred božičem z vošči­lom posredovalo tudi ko­ledar aktivnosti. Janko Purkat je pripravil načrt poti. Zbrali smo se 28. maja 2016 ob 6.30 na avtobusni postaji na Igu. Na malem avtobusu, ki je pripeljal iz Podpeči, sta že bila Milan Podlogar in Klemen Konte. V prtljažnik smo najprej spravili kolesi Klare Purkat in Draga Jotanoviča, ki sta z nami hodi­la samo prvi dan, potem pa se s kolesi vrnila domov. Poleg vod­je odprave Janka Purkata in kolesarjev smo se na avtobus podali še Jože Bavdek, Tončka Jeraj, Zvonka Pucihar, Marija Ramšak, Tončka Strle in Simo­na Zorko. Odpeljali smo se pro­ti Ljubljani. Na Barju se nam je pridružil Aleš Cvahte, slo­venski alpinist, na počivališču Voklo pa smo pobrali še Ivana Rupnika. Pot smo nadaljevali do Rateč, kjer smo v Gostišču Uh odložili odvečno prtljago, saj smo imeli tam dogovorjeno prvo prenočitev. Odpeljali smo se čez mejo v Italijo in se us­tavili v Ovčji vasi (Valbruna). Oprtali smo nahrbtnike in od­ločno stopili na pot. Od Ovčje vasi čez Svete Višarje do Rateč V lepem sončnem vremenu smo lepo napredovali in na ne­katerih senčnih mestih nalete­li še na sneg. Kar nekaj kep je poletelo in že je bil tu razlog za smeh. Na vrhu se nam je odprl prelep razgled, tudi na sloven­ske gore. Pomalicali smo in se ob 12. uri udeležili maše, ki jo je daroval pater Peter Lah. Peli smo slovenske pesmi, najpo­membnejši deli maše pa so bili tudi v nemščini in italijan­ščini. Cerkev na Sv. Višarjih je posvečena Mariji, ki so ji dodali naziv Kraljica Evro­pe. V dolino smo se spuščali po drugi strani večinoma po smučišču ali ob njem. Pri Trbi­žu smo se namesto po cesti napotili po kolesarski stezi, ki poteka po nekdanji trasi ozko­tirne železnice. Bilo je veliko kolesarjev, kar naprej smo se umikali. Ob stezi je bilo veliko šmarnic pa tudi prve jagode smo našli. Proti večeru smo prišli čez mejo in se kmalu us­tavili pri našem gostišču, kjer smo si privoščili pozno kosi­lo. Po prehojenih 29,5 km in 1.220 m vzponov in prav toliko spustov se je močno prilegel tuš. Marija, ki je letos prazno­vala okroglo obletnico, je pos­krbela, da smo tudi nazdravili. Prehojena dolga pot nas je kljub temu kmalu spravila v posteljo. Rateče—Radovna Gostišče Uh v Ratečah smo 29. maja 2016 zapustili že zgo­daj. Klara in Drago sta se od­pravila s kolesi, preostali pa peš. Tudi tukaj smo hodili po kolesarski stezi. Po dobri uri smo mimo smučišč v Podkore­nu prišli v Kranjsko goro. Na­ročili smo si kavo in namesto zajtrka zagrizli v potico, ki je bila še del Marijinega prazno­vanja. Pot smo nadaljevali po stezicah ob Savi mimo Gozda Martuljka do Mojstrane. Zaus­tavili smo se pred Planinskim muzejem, vendar se nihče ni odločil za ogled, saj ga je ve­čina že obiskala. Srečali pa smo plezalce, ki so se vračali iz stene, in seveda takoj opazili Aleša. Današnja pot je pote­kala bolj ali manj po ravnem, zdaj pa smo se napotili navkre­ber in malo naprej od odcepa za dolino Kot zavili na levo v dolino Radovne. V gostilni Pr' Psnak smo se podkrepili z joto in med cvetočimi travniki in pašniki, kjer ni manjkalo niti pogačic, nadaljevali do Tabor­niške koče v Srednji Radovni. Čeprav so se cel dan zbirali grozeči oblaki, smo upali, da jobomo odnesli brez dežja. Želja se nam ni uresničila, zadnje ki­lometre smo izvlekli dežnike, pelerine ali anorake. Bili smo veseli, ko smo prišli pod stre­ho. Dež se je še okrepil, zato smo se zbrali v jedilnici, ob ve­čerji iz nahrbtnika pa tudi za­peli, saj smo v koči našli tabor­niško pesmarico. Ta dan smo prehodili 28 km, 280 m je bilo vzponov, spustov pa 430 m. Radovna–Otoče Zbudili smo se v deževnem jutru. Po zajtrku in kavici smo se kljub temu že kmalu po 6. uri podali na pot. Hodili smo po lepi gozdni cesti, srečali le nekaj vozil Gozdnega gospo­darstva in šolski kombi, v kate­rem pa smo opazili le enega šo­larja. Še rahel vzpon in že smo bili v Krnici in malo naprej v Zg. Gorjah, kjer smo se ustavili na kavi in v trgovini obnovili zalogo hrane. Nadaljevali smo čez Poljšico in kmalu prišli na Bled. Ob jezeru mimo mestne­ga kopališča smo se podali v mesto in se v slaščičarni Šmon posladkali, eni s krem­nimi rezinami, drugi s torta­mi. Medtem si je Jože omislil Pohodniki na Sv. Višarjih nove superge, saj so mu bili planinski čevlji pretežki. Dež nas je v presledkih kar sprem­ljal. Nadaljevali smo čez Ribno, Bodešče, Lancovo in se čez Savo z zadnje strani povzpeli v stari del Radovljice. Nada­ljevali smo skozi Mošnje in se v Črnivcu ustavili na poznem kosilu. Naša naslednja postaja je bila božjepotna cerkev na Brezjah. Po krajšem postanku in žigosanju romarske listine smo se spustili do Posavca in naprej v Otoče na Ekološko tu­ristično kmetijo pri Francu Po­gačniku. Kmetija ponuja pre­cej dejavnosti, vendar glede na vreme vseh ni bilo mogoče poskusiti. Pet najbolj zagnanih pa se nas je vseeno preizkusi­lo v odbojki na mivki. Mivka je prav blagodejno vplivala na naše bose noge. Obiskala nas je Aleševa žena. Prinesla mu je pohodne sandale. Aleš je imel kar precejšnje težave s planinskimi čevlji. Z Mariji­no pomočjo je potem uspešno nadaljeval pot. Večerje nismo imeli dogovorjene, zato smo združili zaloge iz nahrbtnikov in se pošteno podprli. Čeprav je bila v apartmaju televizija, se ni nihče zmenil zanjo. Janko, ki ima malo neobi­čajne spalne navade, je prespal na senu. Danes smo prehodili 33 km, vzpenjali smo se le 350 m in se spustili 660 m. Otoče–Sv. Duh Po obilnem zajtrku na kme­tiji vse od klasike do pala­čink in jajc na oko smo se čez Posavec in Zaloše ustavili v Podnartu, kjer je bila odprta trgovina. Z novimi zalogami smo nadaljevali ob železniški progi, potem pa se povzpeli do Zgornje Besnice. Ko smo se po visoki travi prebili do prve hiše, nam je prijazna domačin­ka ponudila pijačo. Z veseljem smo jo sprejeli in se za spomin fotografirali z njo. Nadaljevali smo po Besnici. Ob poti smo se sladkali z jagodami, tudi borovnice smo že poizkusi­ li. Kljub lepemu pogledu na Kranj smo se mu izognili, se vzpenjali proti Joštu, pa ne do vrha, in se čez Javornik povzpeli na Čepulje. Tu smo računali na kakšno kavico, a je bil bife zaprt. Pod nastreškom starejše hiše smo pomalicali. Po vseh krajih, kjer smo hodili, smo opazili lične lončene ta­blice z domačim imenom hiše. Novejše hiše jih seveda nima­jo. Spuščali smo se v dolino inskozi Šutno prišli do Dorfarjev. Medtem nas je zapustil Ivan, ki je šel domov v Bitnje priprav­ljat gostijo, na katero nas je po­vabil. V Dorfarjih smo končno prišli do kave. Od tod je bilo le še slab kilometer do Hiše kru­ha pri Uršulinskem zavodu vSv. Duhu pri Škofji Loki. Prija­zno nas je sprejela s. Irena in nas namestila v sobe. Kmalu smo se spet zbrali na dvorišču in se napotili v Zgornje Bitnje k Ivanu. Bilo je pravo olajšanje hoditi brez nahrbtnikov. Na panoju pred hišo nas je pri­čakala pisna dobrodošlica, v kleti pa bogato obložena miza. Poleg Ivanove žene Milanke sta nas pozdravila še sinova Miha in Maks, Ivanovi starši ter družinska prijatelja Ana in Vili. Prišla sta tudi Jankova žena Klara in Jure Purkat, ki Zadnji kilometri s cerkvico sv. Jakoba v ozadju je že lansko leto hodil z nami. Pregovorili smo ga, da se nam je pridružil zadnji dan poho­da. Imeli smo pravo pojedino. Najprej smo jedli burek, sledil je golaž s popečeno polento in solato. Sledila je še pehtrano­va potica in za piko na i torta. Kmalu po vrnitvi v samostan je sledilo še eno presenečenje. Obiskal nas je lanski sopotnik Blaž Kranjc. S seboj je pripeljal prijatelja in harmoniko. Bližnja gostilna je bila zaprta, zato smo se vrnili v bife v Dorfarje in s harmoniko, ki jo je pridno raztegoval Milan, še dobro uro prepevali. Četrti dan smo prehodili 26 km, se povzpeli 528 m in spus­tili 660 m. Zadnji dan – Ljubljana Po zajtrku smo se poslovili od s. Irene in se napotili proti Škofji Loki. Že pred mestom smo spet iskali dežnike. Pred Namo smo popili kavo in se čez most sprehodili po starem delu mesta. Zatem smo se za­čeli vzpenjati na Osolnik, ne­kaj čez 800 m visok hrib. Ste­za je bila zelo strma, spust pa prav tako. Prečkali smo potok Ločnica in se po blatni gozdni vlaki začeli vzpenjati proti Te­hovcu. Komaj smo se je rešili, že so nas oznake pripeljale do grape, ki je bila skoraj nepre­hodna. Malo na cik-cak smo le prišli iz gozda in naleteli na lepo kmetijo Tehovc. Na navlečenih hlodih nad kmetijo smo pomalicali in šli naprej. Občudovali smo lepo hišico z urejenim vrtom. Gospa, ki ga je urejala, nas je povabila na pijačo. Postregla nam je z doma­čim jägermeistrom in ribezo­vim sokom. Povedala nam je, da je bila na kolesarskem Ca­minu v Španiji. Pot smo nada­ljevali mimo cerkve sv. Jakoba čez Topol proti Sv. Katarini in Slavkovemu domu. Tam smo se mislili na hitro podpreti s kakšno enolončnico, pa nima­jo nič takega. Nazadnje smo skoraj vsi naročili divjačinski golaž in kar dolgo čakali. Se­veda smo že nestrpno čakali konec poti. Spustili smo se do Stanežič, prek Dvor in Gun­celj prispeli na cilj pri cerkvi v Šentvidu. Tam smo se s težkim srcem poslovili, saj se v petih dneh spletejo posebne prija­teljske vezi. Zadnji dan smo prehodili 27 km, vzponov je bilo 1.250 m, spustov pa kar 1.300 m. Skupaj smo prehodili 144 km, vzponov je bilo 3.630 m, spustov pa še dobrih 500 m več, saj je izhodišče v Ovčji vasi precej višje od Ljubljane. Zelo smo hvaležni Janku, ki nas je varno vodil po vseh teh poteh. Odlično je organi­ziral ves potek, potrpežljivo prenašal naša vprašanja in se z nami smejal. K sreči kakšnih poškodb ni bilo, utrujene ude pa je s svojimi mažami in ma­sažo sproti odpravljala Marija, za kar se ji tudi zahvaljujemo. Ivanu se zahvaljujemo za pogostitev, tvoji dolžniki smo. Jeseni pa se, upam, vidimo še na Prekmursko-Štajerski veji Jakobove poti. Tončka Jeraj Aleš Cvahte 3. Memorialni turnir Vesne Rožič N a Igu so se v nedeljo, 29. maja, na šaho­ vskem turnirju v spo­min na Vesno Rožič ponovno zbrali vsi najboljši slovenski šahisti Člani Šahovskega kluba Ig so že tretjič zapored organizi­rali šahovski turnir v spomin na mednarodno mojstrico Ves­no Rožič. Vesna je bila stal­na članica slovenske mladin­ske in pozneje tudi članske ženske reprezentance, nasto­pala je na mnogih prvenstvih doma in v tujini in tudi na različnih odprtih turnirjih. Dosegla je več odmevnih re­zultatov, od naslovov držav­ne prvakinje v mladinskih in članski konkurenci do 4. mes­ta na evropskem mladinskem prvenstvu med dekleti do 18 let. Za reprezentanco je igrala na več evropskih in svetov­nih prvenstvih ter šahovskih olimpijadah in pokalu Mitro­pa. Odziv med šahisti je bil tudi letos izjemen. V športni dvorani na Igu se je na tur­nirju zbrala vsa slovenska šahovska smetana, člani in članice slovenskih državnih reprezentanc, prvaki mlajših kategorij in drugi šahisti, ki imajo Vesno v lepem spomi­nu. Prišlo je nekaj šahistov iz tujine: Avstrije, Hrvaške, ter šahisti iz Rusije, ki trenutno delajo v Sloveniji. Udeležba s 136 igralci je bila za slovenske razmere zelo dobra. Najbolj pa – kot rečeno – razveseljuje visoka udeležba igralcev z medna­rodnimi nazivi, to so mojstri, mednarodni mojstri in vele­mojstri. Slednjih je bilo šest, od tega ena velemojstrica in pet velemojstrov. Turnir poteka po ustalje­nem protokolu. Po pozdrav­nem nagovoru, ki ga je letos izpeljal član Upravnega od­bora Šahovske zveze Sloveni­je Michele Leonardi, članica ŠK Ig Nika prebere zaključni odstavek iz Vesninega spisa Kaj mi pomeni šah. Zaključno sporočilo tega spisa – »Sku­pna dejavnost nas torej zdru­žuje in šah je resnično to!« je odličen uvod v dvoboje na ša­hovskih deskah. Turnir vsako leto obiščejo tudi tisti, ki sicer ne morejo sodelovati kot igralci. Pri­ložnost, da pozdravijo svoje šahovske prijatelje, so tako ponovno izkoristili sedanji selektor moške reprezen­tance mednarodni mojster Matjaž Mikac in velemojster Duško Pavasović, prejšnji se­lektor in kapetan moške re­prezentance. Zmagal je velemojster dr. Jure Borišek, dolgoletni član šahovske reprezentance. Na 2. in 3. mesto sta se uvrstila Jure Zorko in Luka Lenič. Zmagovalec turnirja vele­mojster Jure Borišek (doktor farmacije) je vajen zmagovati, saj je bil večkrat državni pr­vak v mladinskih in članski konkurenci, vidne uspehe pa je dosegel tudi na evropskih in svetovnih mladinskih pr­venstvih. Zmag na odprtih turnirjih sicer ne šteje več, kljub rutini pa se je za zmago na turnirju treba precej pot­ruditi. Na dosedanjih dveh turnirjih je zasedel drugo oziroma tretje mesto. Ob raz­glasitvi najboljših je bil zelo vesel: »Zmaga v skoraj po­polni konkurenci prijateljev reprezentantov (manjkal je le Beljavski) in močnih mlajših šahistov je toliko slajša.« Nagrado za najboljšo žensko je prejela Špela Ore­hek iz Domžal s 24. mestom v absolutni razvrstitvi. Nagrade so bile razpisane za najboljših 11 v absolutni konkurenci in za najboljših 11 žensk. Najboljšim v starostnih skupinah do 12, 16 in 20 let – ločeno za dekle­ta in fante – so bile podeljene medalje in nekaj praktičnih nagrad, najboljšim seniorjem in posameznikom po kategori­jah so bile podeljene praktične nagrade. Sojenje je vodil med­narodni šahovski sodnik Bo­jan Arzenšek s pomočnikom Francom Poglajnom. Ižanski šahisti so se v ostri konkurenci odlično odrezali. Med deseterico sta se uvrsti­la Domen Hiti in Samo Rožič na 9. oziroma 10. mesto. Us­peh sta z osvojitvijo 13. in 14. mesta dopolnila Igor Jelen in Tim Janželj. Lara Janželj je z uvrstitvijo na 38. mesto hkra­ti osvojila tudi 2. nagrado za ženske. Turnirja so se udele­žili še Miha Jelen, Jan Župec, Nejc Župec, Nika Janželj, Anja Jelen, Luka Jelen in Ožbej Jenko. Vse informacije z rezulta­ti in fotoutrinki tekmovanja so objavljeni na spletni stra­ni: http://www.sah-zveza.si/ rez/1605/vesna/default.asp. Organizator – ŠK Ig – je tur­nir izpeljal brezhibno in požel pohvale udeležencev. Ugoto­vitev, da je to edini turnir v Sloveniji s takšno vrhunsko udeležbo, je pohvala organi­zatorjem in počastitev Vesni­nega spomina. Zaradi gosto­ljubnosti vseh sodelujočih pri izvedbi (podporniki ŠK Ig, sodelavci OŠ Ig, PGD, ki so posodila mize ter številni dru­gi) poteka turnir v prijetnem vzdušju. Turnir je v dveh letih postal izjemno prepoznaven, s čimer se je uresničila želja organi­zatorjev, da bi takšen turnir postal tradicionalno druženje ljubiteljev šahovske igre. »Skupna dejavnost nas to­rej združuje in šah je resnično to!« Tanja Bakan Rožič Franc Poglajen Zahvala Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste požrtvovalno sodelovali pri organizaciji 3. Memorialnega turnirja v spomin na našo Vesno Ro­žič. Člani Šahovskega klu­ba Ig, sodelavci Osnovne šole Ig in drugi podporniki, ki ste poskrbeli za ureditev dvorane in okolice, ter za odlično izvedbo prireditve, brez vseh vas in podpore g. župana in sodelavcev Ob­čine Ig, pisarne ŠZS in dru­gih, ki jih niti ne moremo posebej našteti, memorial­ni turnir ne bi bil izjemen šahovski dogodek v Slove­niji. Hvala vam, Tanja, Adrijan in Samo Rožič Uspešen zaključek rokometne sezone 2015/2016 Z a rokometaši Mokerca je zanimiva ter uspe­šna tekmovalna sezona 2015/2016, v kateri so Ižanci dosegli veliko število uspehov v vseh kategorijah. Članska ekipa se je dokazala kot stal­nica v 1. B ligi, obenem pa se mlade selekcije našega kluba lahko pohvalijo tako s prebo­jem v prvoligaško tekmovanje kot tudi z dvema uvrstitvama na zaključni turnir četverice (Final Four) pa tudi z naslo­vom državnega prvaka. Člani — 9. mesto v 1. B ligi Članska ekipa, ki nastopa v 1. B rokometni ligi, je pod vodstvom trenerja Boštjana Makovca na koncu osvojila 9. mesto med štirinajstimi eki­pami, s tem izpolnila zadani cilj izpred začetka sezone ter se tako potrdila kot stabilna 1. B ligaška ekipa. Predvsem v domači dvorani so bili igralci Mokerca izjemno trd oreh, saj so premagali tudi precej višje uvrščene nasprotnike ter za­beležili nekaj lepih zmag. V pokalnem tekmovanju so se Ižanci v 1/16 finala pomerili z ekipo Rudarja iz Trbovelj ter na gostovanju zanesljivo sla­vili, nato pa so po izenačenem dvoboju v osmini finala izpad­li v gosteh proti ekipi Krškega. Fantje so kljub številnim teža­vam s poškodbami dosegli lep uspeh in tako uspešno zaklju­čili še eno sezono. Mladinci — uvrstitev v 1. mladinsko ligo Morda sprva nepričako­van, a zato še toliko večji us­peh je zabeležila mladinska ekipa Mokerca, ki se je pod vodstvom trenerja Boštjana Makovca uvrstila na končno 2. mesto v drugo ligaškem tek­movanju ter tako potrdila svoj premierni vstop v 1. mladin­sko ligo. Kljub relativno mladi ekipi so fantje prikazali kva­litetno igro in veliko dobrih partij, ter se na koncu veselili lepega uspeha ob uvrstitvi v najvišji rang tekmovanja. Kadeti — 8. mesto Tudi za kadetsko ekipo Mo­kerca je uspešna sezona, saj so se fantje pod vodstvom tre­nerja Tomaža Tomšiča uvrstili na končno 8. mesto v državi, zabeležili nekaj kvalitetnih dosegli so nekaj lepih zmag, iger, s tem ponovili lanskole­ Mostiščar 05 | Junij 2016 tno uvrstitev in tako pokazali, da velja nanje v prihodnosti še kako računati. Starejši dečki B — 4. mesto Selekcija Starejših dečkov B je bila prav tako izjemno uspešna, saj so se fantje na prvi pogled morda malce pre­senetljivo, vendar popolnoma zasluženo uvrstili na sijajno 4. mesto v državi ter prika­zali zelo kvaliteten rokomet. Tudi na finalnem turnirju če­tverice so drago prodali svojo kožo, bili enakovredni vsem nasprotnikom ter na koncu za las ostali brez medalje. Mlajši dečki B — državni prvaki Najuspešnejša sezona pa je zagotovo za ekipo Mlajših dečkov B, saj je osvojila laska­vi naslov državnega prvaka v svoji starostni kategoriji ter obenem prikazala zelo vše­čen, hiter ter atraktiven roko­met. Po zanesljivih zmagah v predtekmovanju so bili tudi na zaključnem turnirju zanesljivo boljši od vseh nasprotnikov ter tako brez poraza v celi se­zoni zasluženo osvojili naslov in mnoge navdušili z lepo igro. Tako starejše dečke B kot mlajše dečke B je vodil trener Dejan Vujić. Mlajši dečki C Kategorija Mlajši dečki C je zadnja priprava pred nastopi v državnem prvenstvu. Igralci v tej kategoriji igrajo po turnir­skem sistemu, vendar brez re­zultata. Naša ekipa je na vseh turnirjih prikazala lepo igro. Isti igralci pa so nastopali tudi v kategoriji Mlajši dečki B, kot naša druga ekipa in za uvrsti­tev v polfinalno skupino pa jim je zmanjkala le ena zmaga. Ekipo je v obeh kategorija vo­dil Luka Valant. Mini rokomet Uspešno so sezono zaključi­li tudi naši najmlajši člani klu­ba iz selekcije mini rokomet, saj so se poleg rednih trenin­gov, ki jih je vodil trener Luka Valant, udeležili tudi števil­nih zanimivih turnirjev, tako osvajali mnoge nove veščine rokometne igre ter se obenem imeli lepo ob druženju z vr­stniki ter sproščenem igranju mini rokometa. Uspešno so nastopili na turnirju v Ribnici (letnik 2005 – 3. mesto, letnik 2006 – 1. mesto in letnik 2007 – 2. mesto) ter v šolski ligi, kjer smo imeli kar 7 ekip. Pogumno naprej Poleg samih dobrih rezul­tatov društva pa nas veseli tudi vsestranski razvoj mla­dih igralcev ter igralk na vseh področjih, kakovostno in sis­tematično delo v vseh selekci­jah, organizacijska ter športna rast društva, predvsem pa dej­stvo, da se za rokomet odloča vedno več otrok v Občini Ig. Vsem igralcem ter njihovim trenerjem, pomočnikom tre­nerjev in vodjem ekip iskreno čestitamo za dosežene uspe­he, obenem pa se zahvalju­jemo Občini Ig in vsem dru­gim sponzorjem, predvsem pa vsem navijačem za zvesto podporo vse leto. Luka Vovk,za ŠD Mokerc Ig »Gol, gol, gol, Mokerc je simbol« »M okerc vam po­ kaže, kako se gole maže!« Na zaključnih turnirjih za osvo­jitev najvišjih mest na držav­nem prvenstvu v Republiki Sloveniji so rokometaši Mo­kerca še kako mazali gole. Eki­pa Mlajših dečkov B je osvojila naslov državnega prvaka Re­publike Slovenije, ekipa Sta­rejših dečkov B pa 4. mesto. Tudi preostale ekipe ŠD Mo­kerc Ig so dosegle izvrstne rezultate in izpolnile zadane cilje za letošnjo sezono ter do­kazale, da sodijo v sam vrh slo­venskih rokometnih ekip. Zaključni turnirji za osvojitev najvišjih mest Mesec maj je bil za roko­metne ekipe zaznamovan z zaključnimi turnirji za osvo­jitev najvišjih mest v državi. Rokometne ekipe so poleg tre­nerjev, njihovih pomočnikov in vodij ekip spremljali tudi navijači. Ko se pomešata želja po zmagi in navijaška evfori­ja, potem rezultati ne morejo izostati. Ekipe ŠD Mokerc Ig so prikazale odličen rokomet, plod trdega dela trenerjev s svojimi igralci skozi vso sezo­no. Ekipa Mlajših dečkov B osvojila naslov državnega prvaka Rokometaše ŠD Mokerc Ig je na tekmah spremljala buč­na podpora navijačev s tribun. Z glasnim in športnim navi­janjem smo poskrbeli za en­kratno vzdušje. Navijali smo za medaljo, za zlato, srebrno ali bronasto, in resnično smo uživali. Ekipa Mlajših dečkov B (letnik 2004 in mlajši) se je na Final 4 uvrstila brez pora­za. Tudi na finalnem turnirju je pod vodstvom trenerja De­jana Vujića, pomočnika tre­nerja Gregorja Pirca in vodjo moštva Braneta Drnovška v Novem mestu na finalnem turnirju premagala vse svoje tekmece: RK Gorenje Velenje z rezultatom 18 : 9, RK Celje Pi­vovarna Laško z rezultatom 21 : 10 in na koncu še MRK Krko z rezultatom 19 : 11. Priigrali so si zlato medaljo in osvojili na­slov državnega prvaka Repu­blike Slovenije. S tribune so se glasno oglasili boben, truba in harmonika, na igrišču sta za­plapolali klubska in občinska zastava. Igralci so bili veseli in presrečni. Ponosno so pozirali fotografom in nasmeh na nji­hovih licih je povedal vse. Na­slov državnih prvakov v kate­goriji Mlajši dečki B so osvojili: Neja Gorenčič, Alen Gačnik, David Bolha, Timotej Drnov­šek, Anže Rupert, Vid Wostner, Luka Milešević, Mitja Pangrc, Jan Križman, Mark Ferjan inMark Babić. Trije igralci ŠD Mokerc Ig, Timotej Drnovšek, Vid Wostner in Anže Rupert, so bili izbrani v najboljšo sed­merico igralcev na turnirju,vratar ŠD Mokerc Ig Mark Fer­jan pa je bil izbran za najboljše­ga vratarja turnirja. Državnim prvakom čestitala ravnateljica in župan Zmagoslavje državnih pr­vakov se je po koncu turnirja nadaljevalo še pred Športno dvorano v Novem mestu. Na­vijaška evforija se je počasi po­legla šele na avtobusu na poti proti domu. Naslova državnih prvakov pa ni bila vesela samo ekipa, trenerji, starši in navi­jači, pač pa tudi ravnateljica Osnovne šole Ig Biserka Vičič Malnar in župan Občine Ig Ja­nez Cimperman. V naslednjih dneh je bila ekipa povabljena na sprejem k ravnateljici in županu, kjer sta ji čestitala za osvojeni naslov. Ponosni na naše rokometaše Najvišji državni naslov je ekipa mlajših dečkov B doseg­la s trdim delom, s podporo trenerjev, vodstva ŠD Mokerc Ig in staršev. Občina Ig je iz­kazala podporo z donacijo za avtobusni prevoz ekipe in staršev v Novo mesto, za kar se županu lepo zahvaljujemo. Zahvaljujemo se donatorju za majice, s katerimi je opremil ekipo in trenerje, ter za tran­sparent, ki je spremljal igral­ce. Zahvala tudi glasbenemu ansamblu, ki je udeležencem zaključnega turnirja v Novem mestu glasno dal vedeti, kate­ra je najboljša ekipa v državi, na kar smo lahko vsi ponosni. Darja Mlakar,v imenu navijačev ŠD Mokerc Ig Rokomet skozi oči harmonike N ekaterih povabil, da popestriš dogajanje, preprosto ne moreš zavrniti. Tokrat so me odnesli na moj prvi rokometni turnir. Še sreča, da je bil z mano pri­ jatelj bariton, drugače bi mi bilo v prostoru za prtljago kar malo dolgčas. Nekaj ljudi na turnirju sva že poznala od prej, nekaj pa sva jih spoznala tam. Z avtobusom smo se odpelja­ li v Novo mesto, kjer je pote­ kal final 4, zaključni turnir za naslov državnega prvaka, za mlajše dečke B. Seveda so so­ delovali tudi rokometaši roko­ metnega kluba Mokerc. Krasni fantje in eno krasno dekle. Pred začetkom prve tekme sva bila pristranska, verjetno so vse ekipe približno enako močne. Izstopal bo kakšen po­ sameznik, ki bo v določenem trenutku dosegel gol. Začetek prve tekme naše ekipe. Po ne­ kaj podajah dosežemo gol. No po nekaj minutah že kar dob­ ro vodimo. Ko gledam naše navijače, so v rokometnem elementu vsaj štirje. Sodnik bi občasno potreboval očala in občasno tudi slušalke, da ne bi vsega slišal. Tekma je doblje­na suvereno. Ponosno zaigram na prostoru, kjer se vključno z mojim lastnikom vsi bašejo z odličnimi doma pripravlje nimi prigrizki. Nekoliko bolj nervozno se spogledujemo z drugo tekmo naše ekipe, ki je na igrišču videti kot zelo dobro uigrana ekipa. No, na sredini tekme se ob določenih akcijah oglasita tudi najina lastnika. Štefan in Gašper se seveda ob čudnih odločitvah sodnika tudi glasno hudujeta. Trener Dejan Vujić je ekipo pripravil odlično. Nervoza je na višku kljub močnemu vodstvu eki­pe, ki suvereno konča z zma­go in nam vsem da upanje na zmago na turnirju. Proslavila sem v svojem slogu tudi drugo zmago. Ko pred tretjo, odlo­čilno tekmo pogledujem proti staršem naših igralcev, čutim nervozo, vendar hkrati ponos na svoje igralce, ki so skoraj­da dosegli rezultat, o katerem na začetku kariere slehernega igralca niso upali niti pomisli­ti. Začelo se bo, v dvorani, ki je polna ponosa, motivacije, adrenalina in emocij, sedijo vsi, ki so za to tekmo trdo ga­rali in vanjo vložili ogromno prostovoljnega časa, konec koncev tudi nekaj prihrankov. Ta trenutek mi je jasno, zakaj sem sploh tukaj. Žvižg sodnika in začetek tekme. Ekipa Mo­kerca je na igrišču motivirana kot še nikoli. Diha kot eden, podaje so neverjetne, kolega boben ima ogromno dela in je moker od spremljanja vsake akcije naših igralcev. Na njega s polno paro udriha David, ki preostalim navijačem diktira tempo za navijanje, ki ga ne doživiš, če nisi tam. Navija­či smo se popolnoma predali igri in dihamo za igralce, ki se veselijo vsakega gola in vsake obrambe vratarja, ki je očitno pojedel ogromno žvečilnih gu­mijev, saj se mu žoga kar zale­pi na katerikoli del telesa. Ob polčasu se sploh ne neha navi­jati. Rezultat je v naš prid, ven- Po znanje v Porto V aprilu sva se dva člana ižanskega karate-do kluba, sensei Matej Ka­baj in Gregor Pirc, udeležila 2. S.K.I.F. Evropskega seminarja v karateju v mestu Porto na Portugalskem. Konec aprila sva z drugi­mi slovenskimi udeleženci, ki smo skupaj tvorili devetčlan­sko delegacijo, iz letališča Bu­dimpešta prek Bruslja odletela v Porto, kjer so nas na letališču pričakali prijazni gostitelji, ki so poskrbeli za prevoz do hotela. Ko smo se razporedili po sobah, smo se odpravili na sprehod do centra mesta in na poti obiskali vinsko klet Gra­ham's, kjer smo pridobili tako teoretične kot praktične izku­šnje o portovcu, ki je ponos mesta in regije. Naslednji dan smo si ogledali Mesto Porto, ki je na obali Atlantskega oce­ana, kjer se vanj izliva reka Douro. Mesto je zelo lepo, zna­čilnost je, poleg številnih kleti, ki so na levi strani reke Douro, tudi veliko število cerkev in oblaganje pročelij hiš s kera­mičnimi ploščicami.  dar ni še zagotovljene zmage. Tudi nasprotna ekipa je od­lično pripravljena. Od naše jo loči mogoče nekaj več napak in manjša zbranost, ko je treba zadeti. Vendar so naši v pol­nem zagonu in ne popustijo do zadnjega žvižga sodnika. Zad­njih pet minut tekme je jasno, da nam zmaga ne uide, čeprav s prijateljem baritonom igra­va glasno, kar se da, se naju zaradi navijačev sploh ne sli­ši. Konec je, mlajši dečki B in edino dekle na turnirju roko­metnega kluba Mokerc so dr­žavni prvaki. Ponosa in emocij se ne da več skriti. Marsikomu se utrne solza ponosa in sre­če. Iskrene čestitke predvsem trenerju, ekipo je pripravil več kot odlično, pokazal je, kaj se pravi motivirana, homogena ekipa, ki diha za enega. Čestit­ke predsedniku RK Mokerc, ki prispeva svoj delež z odličnim vodenjem kluba, čestitke, dra­gi starši, da ste pripravljeni za naše igralce narediti tako zelo veliko. Dragi igralci, le tako naprej, KAPO DOL. Harmo­nika in bariton vas gotovo še obiščeta. Štefan Gorenčič V petek, 22. 4., pa se je končno začel seminar, zaradi katerega smo prišli na Por­tugalsko. Seminar so vodili eminentni inštruktorji na čelu s Soke Hirokazu Kanazawa, 10. DAN. Soke šteje že 85 let, kar se seveda pozna tudi pri njegovi vitalnosti. Pri hoji si pomaga s palico, ko se postavi pred množico karateistov, ki vpijajo njegova navodila, pa se spremeni skoraj v mladeniča. Poleg njega so treninge vodili njegova sinova Kancho Nobu­aki Kanazawa in sensei Daizo Kanazawa, syuseki shihan Ma­nabu Murakami, shihan Akio Nagai in shihan Rikuta Koga. Vsi udeleženci seminarja smo tri dni z velikim veseljem zav­zeto trenirali in z veliko pozor­nostjo sprejemali informacije vseh teh mojstrov. Uradni del se je končal s tekmovanjem veteranov in veterank v čast 50-letnice por­tugalske Shotokan karate-do zveze, ki je bila organizator dogodka. Pravico nastopa so imeli samo mojstri karateja s črnimi pasovi. Druženje kara­teistov se je končalo z večer­jo na ladji na reki Douro, kjer smo se v sproščenem okolju še malo poveselili in na koncu zaplesali. Naslednji dan smo poleteli proti domu polni novih vtisov in izkušenj, člana Karate-do kluba Ig Shotokan pa tudi s steklenico portovca za najine prijatelje v klubu. Gregor Pirc Četrtič zapored! Učenci OŠ Ig osvojili skupno 1. mesto. Ižanski karateisti uspešni na izpitu. M ladi ižanski karate­isti, učenci OŠ Ig, so na 22. Odprtem državnem S.K.I.F. šolskem pr­venstvu zbrali največ točk in tako že četrtič zapored osvo­jili pokal za najboljšo osnovno šolo za šolsko leto 2015/2016. S.K.I.F. zveza Slovenije je v tehnični organizaciji Kara­te-do kluba Ig Shotokan or­ganizirala 22. Odprto šolsko državno prvenstvo za osnov­ne in srednje šole za šolsko leto 2015/2016. Prvenstvo je potekalo v soboto, 7. 5. 2016, v Športni dvorani Ig. Prven­stva se je udeležilo 135 tek­movalcev in tekmovalk, ki so prihajali iz 26 osnovnih in 8 srednjih šol. Tekmovanje je svečano odprla pomočnica ravnateljice Osnovne šole Ig Andreja Župec. Med osnovni­mi šolami so zmagali učeni in učenke Osnovne šole Ig pred Osnovno šolo Gornji Petrovci in Sava Kladnika – Sevnica. V maju je KYU reprezen­tanca S.K.I.F. Slovenije na 25. Mednarodnem KYU turnirju v Strasswalchnu, v Avstriji, osvojila 10 medalj. Sodelovalo je 100 tekmovalcev iz Avstrije, Švice, Madžarske, Nemčije in Slovenije. Konkurenca je bila močna, saj so bili tekmovalci razdeljeni le v osem kategorij v katah in štiri v borbah. Iz ižanskega karate-do kluba se je tekmovanja udeležil le Lov­ro Kramberger, ki je v močni konkurenci rjavih in vijoličas­tih pasov v kategoriji kat osvo­jil odlično tretje mesto. Konec maja v Domžalah vsako leto poteka karate-do seminar, ki se konča z izpiti za 14. tek v Bevkah Športno društvo Bevke je v sobo­to, 4. 6. 2016 s pričetkom ob 9.30 organiziralo 14. tradicionalni tek po obronkih vasi Bevke za otroke in odrasle. Krožna proga dolžine 7 km je bila speljana po obronkih vasi Bevke in je potekala po asfaltu, makadamu, kolo­vozu, travniku in gozdni poti. Med deklicami sta se otroškega teka na 500 m v svoji kategoriji ude­ležili Sabina Škarja in Inna Novak. Prejeli sta priznanje v svoji kategoriji, Inna pa je za osvojeno tretje mesto prejela bronasto medaljo in praktično nagrado. Polmaratona pa se je udeležila Ve­sna Novak in v svoji starostni katego­riji osvojila drugo mesto ter prejela srebrno medaljo. Iskrene čestitke vsem, ki so se ude­ležili teka, predvsem pa gre zahvala našim navijačem, ki so nas nesebično spodbujali. Marija Novak pasove. Seminarja, ki ga je vo­dil Shihan Ivan Čerič 8. DAN, kyoshi, se je udeležilo 21 kara­teistov z Iga. Od tega jih je 12 opravljalo izpite za višje barv­ne pasove, za moder, vijoličast in rjav pas. Vsi so uspešno op­ravili izpit in s tem izboljšali svojo KYU (barvni pas) stop­njo pasu. V imenu Karate-do kluba Ig Shotokan se želimo še pose­bej zahvaliti vodstvu Osnovne šole Ig in Občini Ig, ki podpi­rata razvoj ižanskega karate kluba in športa v Občini Ig sploh. Karate pozdrav, OSS! Mateja Breznik Matej Kabaj Športne igre MZU Ljubljana M estna zveza upokojen­cev Ljubljana vsako leto organizira Pokrajinske športne igre upokojencev Ljubljan­ske pokrajine, v katero spada tudi Društvo upokojencev Ig. Tudi letos smo se balinarji in balinarke udele­žili tega tekmovanja. Tekmovanje je potekalo na balinišču Športnega društva Zarja v Ljubljani. Tekmo­vanje za ženske je bilo 24. maja, za moške pa 25. maja 2016. Tekmovalo se je v ekipi 4 + rezerva. Ženske smo osvojile pokal za 3. mesto, moški pa so prejeli kolajne za 4. mesto. Zah­valjujemo se našemu DU, da nam je omogočilo udeležbo na tem tekmo­vanju. Ana Podržaj predsednica Odbora za šport in rekreacijo, DU Ig Spoštovani, vabimo vas na MOŠKI BALINARSKI TURNIR DU Ig 2016 v petek, 19. avgusta 2016, ob 8.00 uri na balinišču DU Ig pri gasilskem domu na Igu. Prihod ekip ob 8.00 uri. Začetek turnirja takoj po opravljenem žrebu. Tekmovali bomo v disciplini 3 + 1 po pravilih Balinarske zveze Slovenije. Na turnirju nastopajo le člani društev upokojencev! V primeru slabega vremena bo turnir prestavljen, o čemer boste pravočasno obveščeni. S seboj prinesite obilo dobre volje in športni duh! Balinarski pozdrav! Ana Podržaj Štefan Bunič Predsednica Odbora Predsednik DU Ig za šport in rekreacijo Ženski balinarski turnir DU Ig B alinanje je množična oblika rekreacije upo­kojencev. Tudi v našem društvu redno vadi skoraj 50 balinarjev. Kot neke vrste na­grada ter priložnost za pregled usposobljenosti je tudi udelež­ba ženskih in moških ekip na turnirjih v ljubljanski okolici in doma. Zato vsako leto or­ganiziramo tudi balinarski turnir na Igu, tako za ženske kot za moške ekipe, na katere povabimo tudi druga Društva upokojencev iz ljubljanske okolice. Tako je bil v petek, 27. 60. pohod ob žici in tek trojk L etošnji jubilejni 60. po­hod ob žici je zaznamo­valo rekordno število udeležencev – kar 42.680 po­hodnikov in tekačev. Pohodni­ki so se letos podali na Pot spo­minov in tovarištva, vključno z otroki iz različni vrtcev in šol, veliko število pa je prehodilo vseh 35 kilometrov. Na lepo in sončno soboto pa se je nas udeležilo 1.884 trojk oz. 5.652 tekačev, med njimi smo bili tudi tekači z Iga in okoliških vasi. Najbolj pogumni pa so bili naši mali navijači, ki so nas spodbujali, bodrili in z bučnim aplavzom pričakali v cilju. Tek trojk je res nekaj never­jetnega in edinstvenega, ker maja 2016, ženski balinarski turnir na balinišču DU Ig pri gasilskem domu na Igu. Po-leg dveh ekip našega društva je sodelovalo še šest ekip iz naslednjih društev upokojen­cev: Polhov Gradec, Komenda, Krim, Bičevje, Brezovica in Moste. Vsako ekipo so sestav­ljale 3 tekmovalke + rezerva. Po pozdravnih besedah je sodnik turnirja Zlato Krnjak podrob­no predstavil in pojasnil pravi­la celotnega tekmovanja. Naši ekipi se žal nista uvrstili med prejemnike pokalov. Tako kot na vsakem takem balinarskem tekmovanju smo tudi pri nas pripravili tekmovanje balinark v bližanju. Pokal za naj bližal­ko je prejela naša balinarka Ana P. Po končani podelitvi pokalov smo s pomočjo naših donatorjev in članov naše ba­linarske sekcije pripravili po­gostitev, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Zelo hvaležni smo vodstvu DU Ig, ki podpi­ra športno dejavnost v našem društvu. Zahvaljujemo se tudi članom PGD Ig, ki nam omo­gočajo nemotene treninge na balinišču, in če je potrebno, odstopijo tudi prostor za ses­tanke in pogostitev tekmoval­cev in navijačev. Prav posebej pa se zahvaljujemo Občini Ig, ki je sofinancirala to priredi­tev. Ana Podržaj predsednica Odbora za šport in rekreacijo, DU Ig ne tečeš sam, spremljaš svoja dva sotekača in premaguješ vzpon na Golovec. Gledaš, da se v množici ne izgubiš, pa če je še tako naporen klanec navzgor, ki se kar ne neha, vendar s trdo voljo in vztraj­nostjo pritečeš do vrha, ko sledi olajšanje, saj se na koncu spustiš navzdol in po ravnini pritečeš na cilj. In odrezali smo se kar dob­ro! Tekači, ki treniramo na Igu in se vsaj enkrat na teden povzpnemo na Sarsko, ki je res carsko, imamo kar dobro kon­dicijo za premagovanje vzpo­nov. Vesna Novak Trening ižanskih gimnastov v GC Ljubljana I žanski mladi gimnasti so 28. maja opravili že drugi trening v Gimnastičnem centru Ljubljana. Ta sodobni športni objekt je predvsem zgrajen v namen razvoja gim­nastičnih športnih panog in zagotavlja vrhunske pogoje za treninge. Ima tudi možnost or­ganiziranja tekmovanj na naj­višjih ravneh. Uradno je odprl svoja vrata novembra 2015. Trening ižanskih otrok v centru je organiziral njihov vodja in trener Mitja Petkov­šek. Prijazno je povabil tudi bratce, sestrice in starše. Prvi trening je bil v tem prostoru opravljen že v mesecu febru­arju. Že takrat so bili otroci izredno navdušeni nad dvora­no in novimi vajami. Njihova takratna želja, da bi trening ponovili, se jim je uresničila. Mitji je uspelo zagotoviti nov ugoden termin in odzvalo se je veliko število otrok in staršev. Motivacija je bila seveda tok­rat popolna, ker jih je večina že vedela, kaj jih čaka. Vsi so pridno tekali okrog, skakali, se premetavali, izvajali salte in telovadili na razno raznih orodjih. Vse je potekalo pod budnim očesom treh trener­jev, ki sodelujejo z Mitjo. Otro­ci se tukaj srečujejo z novimi vajami in delom na telovadnih orodjih, ki jih do zdaj še niso poskusili. Najbolj so uživali ob skoku v penasti bazen. Tukaj so našli tudi nekaj trenutkov sprostitve in se obmetavali s penami. Mitja in njegovi trenerji so otrokom pričarali nepozabne trenutke in motivacija po giba­nju in gimnastiki je zdaj višja. Na prav poseben način so tre­nerji in otroci uspeli združiti telovadbo in zabavo. Trening je trajal celo veliko dlje od napovedane ene ure. Ob kon­cu treninga so nekateri otroci žalostni zapustili dvorano, ker jim je čas prehitro minil in bi trening podaljšali – pritekla je tudi kakšna solzica. Glede na odzive otrok sem prepričan, da bo Mitja uspel organizirati letos še kakšen podoben vesel dogodek v centru. Rado Lovšin Trenutki zabave z obmetavanjem pen v penastem Brez gasilske slike na koncu ne gre. Tukaj smo mladi nadobudni gimnasti z Iga. bazenu. Dobil jih je tudi fotograf. Šolski šport Šolsko državno tekmovanje v športni gimnastiki, Dobrova, 13. 5. 2016 Po zaslugi svetovnega šampiona v športni gimnastiki Mitje Petkovška se športna gimnastika, ki je osnova za vse druge športe in temeljna gibalna dejavnost za razvoj psihomotoričnih sposob­nosti, po več kot 20 letih spet vrača na Ig. Stanko Zavec Gašper Krajzel (levo), državni prvak v mnogoboju med mlajšimi učenci, Barbara Krajzel – 12. mesto in 6. najboljša ocena od 106 učenk v kategoriji in Jure Podobnik, bronasta medalja. Šolsko področno tekmovanje v atletiki, Ljubljana, 25. 5. 2016; Zlata medalja, tek 300 m, Nino Čehič (na fotografiji) in bronasta medalja, tek 1.000 m, Erik Kajdič Plezanje v Zapotoku R avno končana peta se-je še vedno veliko zanimanja zona plezanja v RTC otrok in starejših za športno Zapotok je pokazala, da plezanje. njihovih vrst je prišla ideja o gradnji velike plezalne stene ob RTC Zapotok. V počitniškem času bomo mladim plezalcem Društva Zapotok, ki bi želeli preživeti del počitnic v plezališčih, to omogočili v drugih plezalnih društvih, s katerimi dobro so­delujemo. Z lastno prenosno plezalno steno pa bomo v tem času propagirali to športno zvrst, s tem navdušili otroke, da se nam pridružijo v novi sezoni, ki se začenja v začetku meseca oktobra. Vito Čehovin, Društvo Zapotok V letošnji plezalni sezoni je vadbo redno obiskovalo 35 ot­rok v starosti od 4 do 16 let pa tudi 10 starejših rekreativcev. Pri mlajših smo morali doda­ti še eno skupino, da so lahko kakovostno trenirali. Vse akci­je, ki smo si jih zadali, smo iz­peljali, odprti trening otrok in staršev, meddruštveno plezal­no tekmo v počastitev občin­skega praznika, udeležba na­ših otrok na plezalnih dnevih v naravi (organizacija bližnjih plezalnih društev). Vsi treningi so potekali na visoki ravni, plezalci so že precej izurjeni, kar priča, da ni bilo niti ene poškodbe na samem treningu. Veliko je ta­kih, ki plezajo že pet let, vsako leto pa prihajajo tudi novi. Sta­rejši plezalci so zelo aktivni, iz Društvo Odmev Mokrca, Društvo Zapotok, ZZB NOB Ljubljana in Mestna občina Ljubljana vabijo na tradicionalno vseslovensko spominsko srečanje MI PA NISMO SE IN SE NE BOMO UKLONILI ob 75-letnici ustanovitve osvobodilne fronte in v spomin partizanskih brigad: Tomšičeve, Šercerjeve, Ljubljanske, Cankarjeve, Gubčeve, Levstikove, Bračičeve, Krimskega odreda, ki bo v soboto, 18. junija 2016, ob 11. uri v Zapotoku pod Kureščkom. Pozdravni nagovor bo imel župan MOL Zoran Janković, slavnostni govornik bo slovenski general major Ladislav Lipič. Kulturni program bodo izvajali: Partizanski pevski zbor, Orkester Slovenske vojske, Ženski pevski zbor Žene in dekleta dveh vasi, pevka Marjetka Popovski, mezzosopranistka Nataša Loborec Perovšek, harmonikar Val Worstner, recitatorja Lina Vozny in Zvone Dvoršek. Po kulturnem programu sledi tovariško druženje ob dobri hrani in pijači. Nasvidenje v Zapotoku pod Kureščkom. Območno združenje VSO Velike Lašče, Škofljica, Ig in Brezovica vabi ob 25. obletnici osamosvojitve Slovenije na postavitev plošče v spomin na sestrelitev helikopterja v osamosvojitveni vojni, ki je imel za nalogo raketirati Učni center na Igu. Nagovoril nas bo predsednik Združenja za vrednote Smo računovodski servis z dolgoletnimi izkušnjami. Poslovne knjige vodimo za male, srednje in velike gospodarske družbe, zadruge, društva in samostojne podjetnike. • Stranki prijazen servis • Profesionalen odnos • Prilagodljivost individualnim potrebam stranke • Hiter odziv • Odlično razmerje med kakovostjo in ceno Poslovno enoto smo odprli tudi na naslovu Visoko 13, 1292 Ig. E-pošta: efektaplus@siol.net Tel: 041/512-263 Cenik oglasnega prostora v Mostiščarju Zadnja stran 300 Notranja stran 220 Zadnja stran 165 Notranja stran 120 Zadnja stran 100 Notranja stran 70 Cenik je potrdil Občinski svet na 8. redni seji dne 23. 12. 2015. Mostiščar 05 | Junij 2016 Najbolj bran ugankarski mesečnik v Sloveniji! BARK - nekdanja trijamborna jadrnica s križnimi jadri, KECAL - mešetar iz Prodane neveste, LAKSANS - zelo močen laksativ, ŠELDA - najpomembnejša belgijska reka Mostiščar 05 | Junij 2016 41 Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja! Usojeno ti ni bilo živeti. ZAKAJ …? ZAKAJ …? Ne moremo razumeti! Z AHV AL A Mnogo prerano nas je zapustil JOŽE ANZELJC, stanujoč na Pokopališki ulici 1, Ljubljana, 4. 2. 1971–26. 5. 2016 Ob boleči izgubi sina, moža, očeta in brata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom, Občini Ig in vsem drugim za izrečeno sožalje, cvetje, sveče, iskren stisk roke, besede tolažbe, oporo v teh težkih trenutkih in ponujeno pomoč. Prav tako se lepo zahvaljujemo našemu župniku g. Jožetu Razingerju za ganljiv obred in sveto mašo. Iskrena hvala tudi gospe Silvi Dolinšek za pripravo vežice in pomoč pri pogrebu. Hvala tudi pogrebnemu zavodu Vrhovec za organiziranje pogreba. Hvala vsem, ki ste kakorkoli pripomogli, da je bila bolečina ob preranem slovesu malo lažja, in hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi mnogo mnogo prezgodnji zadnji poti. Za vedno bo ostal v naših srcih in zelo ga bomo pogrešali. Mama Joži Anzeljc, oče Jože, žena Tanja, sinova Jan in Dejan, hčerka Lana, sestri Darja in Andreja ter vsi njegovi. Župnijska Karitas Ig Troštova ulica 12, 1292 Ig Uradne ure Karitas Ig Župnijska Karitas Ig ima uradne ure vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure v učilnici župnišča. Transakcijski račun župnijske Karitas Ig, na katerega lahko prispevate svoj dar za pomoč ljudem v stiski: SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d. d.). Zahvala darovalcem I skreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ob smrti pokojnega Anto­na Jereta iz Iške Loke svoj dar namenili za potrebe Župnijske Karitas Ig. Župnijska Karitas Ig Mali oglasi so brezplačni in jih sprejemamo na naslov: Občina lg, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig ali na elektronski naslov: mostiscar@obcina-ig.si. Obiščite spletni portal Občine Ig Rok za oddajo malih oglasov za objavo v prihodnji številki je 25. avgust 2016. na: www.obcina-ig.si. Mostiščar 05 | Junij 2016 • KOLEDAR PRIREDITEV ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Vabimo vas na 71. Govekarjev večer v ponedeljek, 20. junija 2016, ob 19.00 v Dvorani Centra Ig. Tudi tokratni Govekarjev večer bo posvečen naši domovini, ki praznuje 25 let. Za vas smo pripravili domoljubna besedila slovenskih avtor­jev, ki jih bodo predstavili članice in člani mladinske in odra­sle gledališke skupine. Večer bo moderirala Božena Števančec, glasbene točke pa bodo pripravili članice in člani literarno-glasbene skupine Društva Fran Govekar Ig. Odprli bomo razstavo slikarjev našega društva z naslovom Rože, ki bo na ogled do 18. julija 2016. Vljudno vabljeni! Predstavitev knjige Svitanja Knjižica Svitanja naše občanke Darje Avsec vsebuje izbor blogov, ki jih je avtorica objavljala zadnjih osem let. Zdaj so blogi dopolnjeni in dostopni vsem, ki si želi­ leta 2008. Darjina pripoved odseva njeno neizmerno življenjsko moč in željo polno živeti, razumeti in sprejeti, kar ji je življe­nje prineslo na pot. Avtorica Darja Avsec bo svojo knjigo Svitanja predstavila v sredo, 22. junija 2016, ob 18. uri v Knjižnici Ig. Vljudno vabljeni. Več o knjigi na spletni strani darja-avsec.si. Turistično društvo Kurešček vabi na kulturno-zgodovinski POHOD TREH CERKVA hribovskega zaledja občine Ig: cerkev Marije kraljice miru, Kurešček • cerkev sv. Nikolaja, Visoko • cerkev sv. Marjete, Golo Domačinom, priseljencem, še posebej pa otrokom bi radi prikazali zgodovino cerkva in vasi v naših hribih. Iskreno upamo, da boste našo idejo sprejeli z odprtim srcem. Strokovno vodenje: Maja Zupančič, diplomirana umetno­stna zgodovinarka, domačinka ter poznavalka naših krajev. KDAJ: 3. 9. 2016, ob 8. uri KJE: zborno mesto – parkirišče pri Domu Kurešček Informacije: Jure Golob, GSM: 040/808-078 ali e-pošta: jure.zvonko@bookla.net Mostiščar 05 | Junij 2016 Društvo Fran Govekar Ig vabi na tradicionalni 13. Pohod po mejah Občine Ig Tokrat se bomo v počastitev dneva držav­nosti naše domovine Slovenije 13. podali na dvodnevni pohod po mejah Občine Ig v soboto, 18., in nedeljo, 19. junija 2016. Start ob 7.00 pri Pošti na Igu. Prespali bomo v Domu borcev in mladine v Zapotoku. Pot tehnično ni zahtevna, vendar je zaradi dolžine in konfigura­cije terena naporna in primerna za pohodnike, ki imajo kondici­jo in so vajeni daljše hoje. Prijavnina je 20 EUR in vključuje: or­ganizacijo in vodenje pohoda, spo­minsko majico in osvežilne pijače. Za opremo za nočitev (spalno vrečo ...) poskrbijo pohodniki sami, prav tako za malico iz nahrbtnika. Ker bomo šli na Rakitni mimo trgovine, bo tam možno tudi kaj kupiti za malico. Prijave in informacije na: 051/374-475 (Alenka) ali info@dfg.si. Občina Ig in Kulturno društvo Mokrc vas prisrčno vabita na osrednjo občinsko prireditev OB DNEVU DRŽAVNOSTI IN PRAZNOVANJU KRESNE NOČI v četrtek, 23. 6. 2016, ob 19.30 uri v kulturno dvorano gasilskega centra na Golem. Program bodo oblikovali: OPZ Sladkosnedi ŽPZ Žene in dekleta dveh vasi Potujoči gledališčniki KD Mokrc VABLJENI! VABLJENI Spoštovani ljubitelji konj, Konjerejsko društvo Krim vas ob 30-letnici delovanja vabi na jubilejno dvodnevno konjeniško prireditev na hipodrom Vrbljene. V soboto, 16. julija 2016, začnemo ob 15.00 uri s tekmovanjem v spretnostni ježi sledila bo ježa v slalomu in nato še barrel tekmovanje. V nedeljo, 17. julija 2016, ob 13.30 slavnostna parada ter ogled državnega prvenstva kasaških dirk in kmečkih dirk konj slovenske hladnokrvne pasme. Po končani prireditvi bo poskrbljeno tudi za zabavni program. Vstop prost. Vljudno vabljeni. na KOLIŠČARSKI DAN v soboto, 20. avgusta 2016, od 10.00 do 18.00 v Dragi pri Igu. Koliščarski dan = zabava za vso družino www.vdezelikoliscarjev.si