M ar j а В or šnik F R A G M E N T O K E R S N I K O V E M M L A D O S T N E M D E L U * ( P r o b l e m d i v j e rože) » K a j ne , k a k o z a l j u b l j e n sem v t a kos z e m l j e , n a k a t e r e g a sem p r i - k l e n j e n ! « v z k l i k n e K e r s n i k 26. a p r i l a 1890 v p i s m u Mar i c i Nad l i škov i . L j u b e z e n do B r d a , k j e r se j e 1852 rodi l , k a m o r j e z a h a j a l ko t d i j a k n a poč i tn ice , k j e r j e imel , k o so se s t a r š i spe t t j a prese l i l i , s v o j dom, d o k l e r si n i t a m k o t n o t a r u s t v a r i l t u d i l a s t n e g a d o m a , j e v s e k a k o r n j e g o v a n a j m o č n e j š a in n a j t r a j n e j š a , ž i v l j e n j s k a l j u b e z e n . Ni to s a m o l j u b e z e n do s t a r i n s k e g a g r a d u s t ip ičn imi h o d n i k i in ložami , s s t a r o - v i t e š k i m v o d n j a k o m na dvo r i š ču , s t e ž k o g r a j s k o n o t r a n j š č i n o i n s č a s t i t l j i v i m p a r k o m z r i b n i k o m in z a l e j o iz mogočn ih s t a r i h d r e v e s , m a r v e č se v n j e m h k r a t i z vsem tem p r e b u j a t ud i l j u b e z e n do š i r šega g o r e n j s k e g a o k o l j a , ki m u g a n u d i r azg l ed s t e g a z o r n e g a k o t a . T a K e r s n i k o v a n a v e z a n o s t n a d o m se n a j b o l j k a ž e v d u n a j s k i v i sokošo l sk i dob i (1870—71), k o j e b i l p r v i č o d t r g a n od d o m o v i n e in s v o j c e v . V p i smih s t a r š e m i z p o v e d u j e s i lno h r e p e n e n j e p o B r d u , po p l a n i n a h , p o domovin i . Kot n e s a m o s t o j e n m a m i n n e g o v a n č e k se ne m o r e z n a j t i v t u j e m v e l e m e s t u . D a n za d n e m prež i s a m o n a n j e n o p i s m o in, če ga ni, j e ža los ten . V to l ažbo m u je , d a v s a k veče r p i š e m a t e r i v s a j n e k a j vrs t ic , č e p r a v j i h sp ro t i ne o d p o š i l j a . N e n e h n o š t e j e t e d n e , celo dneve , k d a j se p o v r n e d o m o v . K o l e d a r m u j e inol i tve- n ik , ko t p iše m a t e r i 12. f e b r . 1871. Mat i mu p o l e g t e l e sn ih d o b r o t po- š i l j a t u d i rože, k a t e r e j i nežn i sin o b s i p a n e s t i soč p o l j u b i spe t v r a č a . S v o j a p i sma m a t e r i k o n č u j e : »Te s r č n o p o n o v n o p o l j u b l j a j o č in o b j e - m a j o č , o s t a j a m večno t v o j t e l j u b e č i sin Janko .« Z o t o ž n o s t j o se s p o m i n j a v n e d e l j s k o i n d o l g o č a s j u n e d e l j e n a B r d u , k a k r š n a m u j e b i la . kot z a t r j u j e 27. nov. 1870 v n e m š k e m p i smu m a t e r i , »zelo po vo l j i « : i »Vstal sem ob Vi 10. uri, boječe pogledal na nooblačeno obličje posprav- l ja joče inamzelc Katre, v strahu, da se bo zdaj z.claj vsula nevihta nad lenim zaspancem; zdehaic sem vzel pr ipravl jeno sveže perilo, ga zdchajc oblekel, zdeliajo zaj trkoval , brez bojazni, da bo mošnjiček za 2 šcstici bol j suh. Da, takrut je bilo zelo lepo! In potem, ko sem očiščene čevlje še enkrat podvrgel skrbni oceni, sem se odpravil častit l j ive hoje in koraka kupovat viržinke.« * Rokopisno gradivo, ki sem iz n jega zajemala za to študijo, hrani de- loma NUK, deloma pa mi gu je dal pr i jazno na razpolago dr. Ocvirk. Č l o v e k , k i to b e r e , b i misl i l , d a i m a p r e d s e b o j s t a r e g a p l e s n i v e g a f i l i s t r a , t o d a K e r s n i k b i t i m a t e r i z a t r j e v a t , d a j e b i l o t o t a k r a t , k o j e b i l »še n e u m e n , m a j h e n dečko«, k a r p a d a j e b i l o »še nedavno« , s č i m e r pa , če misl i v se to r e s n o in n e i ron ično , s a m o p o t r j u j e , k a k o m u j e v z o r n a n e m š k a v z g o j a t a n k o č u t n e a r i s t o k r a t s k e m a t e r e p r e g n a l a z d r a v o m l a d o s t n o r a z p o s a j e n o s t in g a v k l e n i l a v t e ž n j e p o i d i l i čnem u d o b j u . T a ma t i , k i j e b i l a p o L e v č e v e m z a t r d i l u j a k o o m i k a n a (LZ 1897, 540), j e b i la , p o s l iki in k o r e s p o n d e n c i sodeč, m e h k o č u t n a n e ž n a d a m a , k i se j e v b r d s k i s amot i v e r j e t n o p r e d a j a l a s l a d k o b n e m u pozno- r o m a n t i č n e m u č u s t v o v a n j u r a z n i h n e m š k i h g a r t e n l a u b e r i c in u č i n k o - va l a n a s ina v d u h u t e d a n j e n e m š k e a r i s t o k r a t s k o - m e š č a n s k e v z g o j e , k i j i p o m e n j a t a n a j v e č j o v r e d n o t o u d o b n a domačnos t in r o d b i n s k a top l ina . Nacionalne v z g o j e m u m a t i n i m o g l a da t i , p a č p a d o n e k e m e r e n j e g o v l j u b e z n i v i in — k o t L e v e č t r d i — d u h o v i t i oče, ki j e b i l t ip ičen s lovensk i u r a d n i k t e d a n j e d o b e : č e p r a v o d l o č n o n a r o d e n , j e v r odb in i , t u d i s s inov i o b č e v a l v nemšč in i ; d r u ž i l se j e s s t a ros loven - sk imi po l i t i čn imi v e l j a k i , z a h a j a l r e d n o v č i ta ln ico , a k t i v n o p a se v p o l i t i k o ni v t i k a l (LZ 1897, 537, 540). O p r e z e n , k o t j e bil , j e t o t u d i s inu od ločno odsve tova l , k o t j e v svo j i k o r e k t n o s t i s i na sva r i l p r e d vsa- k r š n i m v e s e l j a č e n j e m in g a n a v a j a l k t r e z n e m u š t u d i j u . Vso visokošolsko dobo se v Kersniku borita dve sili: sila novih liberalno-demokratičnih idej — na drugi strani pa sila tradicionalne vzgoje, ki navdušenega zanesenjaka veže v oprezne birokratske okove in mu narekuje politično zdržnost in skrajno previdnost izražanja. Naj navedem tu odlomek iz pisma materi z dne 12. febr. 1871, ki je izredno značilno za njegovo takratno razpoloženje. Svoje stisnjeno dunajsko življenje primerja z Ovidoviin pregnanstvom in se mu zdi, da bi mogel naposled »še sam postati moderen Ovidius Naso, seveda brez Avgusta in njegove lepe, a p rekan jene hčere. Tako pa ostanem,« pravi, »najbrž, zgubljen in ne- spoznan ženij in bom k j e na božjih ali hudičevih tleh zaklet na košček zemlje živel svoje nično in jalovo življenje, dokler ne bo nekoč res vse nič.« Nima torej sile dejanja, da bi se iztrgal iz oklepov tradicije in za- živel svoje novo življenje, čeprav ima silo spoznanja, da mu postaja tradicija življenja, kakršno sluti kot svoje lastno bodoče životarjenje, odvratna! Kam pa bi tudi z vsemi lepimi idejami o napredku, umetnosti, civilizaciji, humaniteti , kam bi z vso navdušenostjo za lepo in resnično, če je vse le utopija, če vse služi le v to, da bo vničeno od krone in mitre. Od kod ta malodušnost? Od kod nenadoma to pomanjkanje vere v razvoj? To pesimistično spoznanje pojasnjuje s sledečim: Isti Helij , ki je nekda j obrobljal slemena Akropole s škrlatnimi večer- nimi žarki, isti Heli j j e osvetljeval krvavo bojišče mantineisko; isti Heli j , ki je razlival svoj si j ob delih kakega Fidija, Angela in Cellinija, j e svetil tudi na plamcncče grmade svete inkvizicije; in isti solnčni bog, kateremu j e Goethe poklunjul svojo pesem, je pustil, da so se vsipuli njegovi žarki na 7* 99 zelene vinske gorice usužnjene Franci je , tam k j e r so pruske pickelhavbe stražile grob svobode, grob civilizacije. T u t o r e j t ič i j e d r o K e r s n i k o v e p o t r t o s t i ! P r u s k a z m a g a n a d F r a n - c i j o m u p o m e n i z m a g o n a s i l j a n a d svobodo , k i se m u zdi r e a l i z i r a n a v t ä k r ä f n f T r a n c o s k i d r u ž b e n o p o l i t i č n i u r e d i t v i . K e r s n i k t o r e j še n i t i n e s lu t i n o t r a n j i h t r e n j f r a n c o s k e k a p i t a l i s t i č n e d r u ž b e n e u r e d i t v e , k i še i s to l e to p r i v e d e j o d o r e v o l u c i o n a r n e g a n a s t o p a p r o l e t a r i a t e , k i p r v i č v s v e t o v n i zgodov in i p o s k u š a o ž i v o t v o r i t i s v o j o d i k t a t u r o v p a r i š k i K o m u n i . T o d a že p r u s k a z m a g a ga p o r a z i v m a l o d u š n o s t in v p a s i v n o s t b r e z d e l n e g a m o l k a : To j e tok sveta. Cemu bi se trudil stvar premeniti , čemu bi žrtvoval ž iv l jen je in sledil nedosežnemu idealu? — In kako j e pri nas? Pri nas gospoduje mitra, in kardinalski plašč zavije vse v temno noč. Tu morajo nasilna pre t resenja opraviti svoje delo. K a j si K e r s n i k p r e d s t a v l j a pod »nas i ln imi p r e t r e s i « ? R e v o l u c i j o ? V s e k a k o r p a n e v e r u j e v si le, k i bi j o m o g l e izvest i , k a j t i : K a j hočemo začeti z našim ljudstvom? To ni faktor, ki bi se dal upo- števati, in naša inteligenca? Dà, naša inteligenca, ta naspro tu je vsem libe- ralnim težnjam, uničuje l i teraturo, ki j e vendar edino izpričevalo izobrazbe, zmožnosti in dušne moči vsakega naroda. Le tako dal jel Z a k a j b i se l j u d s k i h r e v o l u c i o n a r n i h sil n e m o g l o i zkor i s t i t i z a b o r b o p r o t i r e a k c i j i , o t e m si n i t i K e r s n i k n i t i k d o d r u g i z m e d n a š e n a - p r e d n e i n t e l i g e n c e t e d a j n i be l i l g lave . S a j so m e n d a vsi r a z e n L e v s t i k a v z a č e t k u s e d e m d e s e t i h l e t v ide l i r e a k c i j o s a m o v f e v d a l n o a b s o l u t i - s t ičn i mise lnos t i n e m š k e a r i s t o k r a c i j e , n e m š k u t a r j e v in S t a ros lovencev . P r o t i t e m p a n a j b i se b o j e v a l a z las t i n a š a n a p r e d n a b u r ž o a z i j a z i n t e l i g e n c o n a če lu . K e r s n i k j e d o b r o ču t i l , k a j b i b i l a t u d i n j e g o v a dolžnos t , v e n d a r se j a v n o v t a b o j ni zagna l , d o k l e r j e b i l t a k o t e s n o p o v e z a n z d o m o m . Za to j e v sebi o b č u t i l težo, ko t da z a k o p a v a s v o j e t a l e n t e — težo j a l o v e g a i z g u b l j e n e g a ž e n i j a . »Glej, mama, take misli p r i h a j a j o v glavo človeku, ki sam samcat daleč od domovine spoznava, k a j domovina pomeni. In tu bi človek n a j r a j š i postal filister, se učil, kolikor je potreba, da se doseže službica, se potem zameknil v kakšno borno luknjo in gledal, kako pos ta ja človek žival, dokler bi sam no prišel tako daleč. In potem bi samo še čakal, da bi postal nič.« (Poslovenil Pr i j a te l j , Kersnik I, 161 s.) T a k š n o po t s lu t i bodoči a v t o r » J a r e gospode«! V p i s a t e l j e v i o s t a l i m se j e o h r a n i l f r u g m e n t P i s m a i z g u b l j e n e g a ž e n i j a (obj . Z b r a n o de lo 1, 325—27) — p r v i del c i k l i č n o z a s n o v a n i h p i sem, k i n a j b i j i h bi l p i sa l f i n g i r a n K e r s n i k o v p r i j a t e l j . A v t o r se o t e m m r t v e m p r i j a t e l j u , k i p a ni n ihče d r u g k o t on sam, i z j a v l j a , d a j e bi l to s t a r d i j a k , ki so m u r a z n e oko l i š č ine z a b r a n i l e p o t n a p r e j . O s t a l j e z g u b l j e n ženi j in ges lo m u j e p o s t a l a p i j a č a . N u s l e d n j a p i s m a p a d a so z r c a l o n j e g o v e g a ž i v l j e n j a . P r v o in e d i n o p i s m o j e z r c a l o e n a k e g a r a z p o l o ž e n j a , k u k r š n o j e d o ž i v l j a l K e r s n i k v o m e n j e n e m p i smu m a t e r i . O b u p a n j e , k e r se mu je zrušila vera, »ne krietjanska, judovska ali mohameclanska« — to ni vera — marveč vera, »da so vsi l j u d j e tvoji b ra t je , da se l jub i jo med sabo in da j ih moraš l jubi t i tudi ti ! « »Jaz sem jo nesel s saboj, a zgubil sem vrh n j e še vse, kar j e bilo upan ja in l jubezni v meni. Bra to l jub je j im j e norost; hinavstvo je nj ihova prijaznost, hinavstvo nj ihova hvaležnost. In — vendar! —« In v e n d a r se v r t i ! E p p u r si m u o v e ! T o j e r e f r e n , k i se p o n a v l j a k o t vod i ln i m o t i v v t e m p i smu , l a h k o p a b i r ek l i , d a j e vod i ln i m o t i v v K e r s n i k o v e m l a s t n e m n o t r a n j e m ž i v l j e n j u t e g a časa. I z r e k , k i so ga p r i p i sova l i e n e m u n a j p o m e m b n e j š i h o s n o v a t e l j e v m o d e r n e g a p r i r o d o s l o v j a Ga l i l eu , k o j e b i l 1633 p r e d i n k v i z i c i j o v R i m u p r i s i l j e n p r e k l i c a t i s v o j e z n a n s t v e n o s p o z n a n j e o h e l i o c e n t r i č n e m s i s temu, k i se j e s k l a d a l o s K o p e r n i k o v i m i i zs ledk i in n i u s t r e z a l o t e d a n j i k a t o l i š k i d o g m a t i k i . T a t e ž k o p r e i z k u š e n i z n a n - s tven ik , k i j e k l j u b vsem o v i r a m s s t r a n i t a k r a t v l a d a j o č e r e a k c i j e posve t i l vse ž i v l j e n j e n a p r e d n e m u z n a n s t v e n e m u r a z i s k a v a n j u , j e K e r s n i k u s imbol v sega g i b a n j a , vsega n a p r e d k a , s imbol poz i t i vne di- n a m i k e p r o t i r e a k c i o n a r n i s ta t ik i , s imbol r e v o l u c i o n a r n e b o r b e . In ta n j e g o v l e g e n d a r n i i z r e k m u j e ges lo za h e r o j s t v o , s k a t e r i m se j u n a k i n a p r e d k a ž r t v u j e j o za r a z v o j k l j u b p u h l o g l a v i s a m o l j u b n o s t i o s t a l e g a č loveš tva , k i j i h u p r o p a š č a . »O G a l i l e j i . . . Izrekel si sodbo sebi in človeštvu. O mož, ki ga n i j ena- cega, tvoj čas še n i j minul! Lej, s a j tudi den denes, ko j e hinavstvo postalo vsakemu sveto, ko je sveto vse, ka r je koristno; lej, den denes bi moral sto- piti duhoviti junak pred človeštvo; zruvati bi moral najviš jo cedro libanonsko in udarit i ž n jo po svetu, da bi se pretresel od ki ta jskih planin do tihega mor j a in govoriti bi moral strmečemu človeštvu. ,Nij tako, kakor učite vi; in ne sme biti tako.' To bi bilo ,e pur si muove ' . . .« Toda Kersnik sam ni bil tisti »duhoviti junak«, ki bi z libanonsko cedro udaril po pokvarjenem svetu. Ko pa se je naslednja leta najbolj odtrgal od doma, je z bičem udaril po naši klerikalno-fevdalni reakciji. Tudi še v Gradcu, kamor se je preselil naslednje študijsko leto, je vzorno vzgojeni Janko čutil dolžnost, da poroča domov o svojem delu in vntrnjem življenju in da se opravičuje za redko priliko, ki se mu je nudila, da v študentovski družbi malo poveseljači ali pa uve- ljavi svoje svetovnonazorsko in politično prepričanje. Če njegova poročila staršem drže — in nobenega razloga ni, da bi dvomili v nji- hovo verodostojnost — je živel tudi v Gradcu korektno življenje, ki ga jo v glavnem posvečal študiju. Gradec je veljal že v tistem času bolj za mesto penzionistov, bil je bolj miren in idiličen od Dunaja; zato se je bolj prilegal Kersnikovi naravi. Tudi je bil bliže njegovemu domu. Odbijalo pa ga je purgarsko vzdušje, kateremu se kljub nagnje- nju k udobni domačnosti ni mogel privaditi. Da pa je začutil odpor do filistrske praznote in da je njegovo hrepenenje po Brdu utihnilo, da so postajala njegova pisma staršem hladnejša, bolj uradna in redkejša, da pa se je hkrati s tem nekoliko rahljala tudi vez med materjo in njim, čeprav je tudi v graški dobi znala samo ona blagodejno pomiriti njegovo vznemirljivost, ima globlje korenine v Kersniku samem. Okrog 1872 se je za dve leti na- vezal na črnooko dekle (Marici Nadliškovi 9. avg. 1889; prim, tudi njegovo delo, zlasti pesmi). Morda je bila to hči sodnika in gra- ščaka zaloškega gradu pri Moravčah Tekla Koširjeva, ki pa je morala vsaj čez zimo prebivati v Gradcu in se tam udeleževati študentovskih plesnih prireditev. Kot poročata urednika Kersnikovega izbranega dela brez navedbe vira, se je hotel Kersnik še kot visokošolec s tem dekle- tom zaročiti, a so doma to preprečili. (Fran Erjavec in Pavel Flere, Janko Kersnik, Izbrani spisi za mladino, 1924, 399 s.) Poleg tega podatka o Koširjevi, glede katere še ni bilo mogoče preveriti, koliko se ujema z graško ljubeznijo, o tej graški ljubezni doslej nimamo drugih po- datkov razen tistih, ki jih sam vpleta v svoje delo in korespondenco. Naglaša njen ne ravno zmagovalno lepi obrazek, mladostno divji značaj, samoljubnost, lahkomiselno veselje, ki se uveljavlja v koketeriji, zlasti pa njene žive, duhovite oči (Corpus juris — opis Slavike; Na Žerinjah — opis Veronike idr.). »Vaša duhovitost, gospica,« piše v VIII. Nedeljskem pismu v Slovenskem Narodu 1873, »in čarovni svit Vaših črnih oči, to je bister vir, iz katerega pijem svojo moč; in koder- koli po svetu sem še hodil, povsod me je spremi je vala .plava cvetka poezije', vzbujene in gojene po jasnih žarkih, ki odsevajo od Vašega duha.c Modro cvetko poezije — simbol romantičnega hrepenenja — po- stavlja torej v zvezo z njeno duhovitostjo, ki da je vir njegove moči. Da je bil vzrok on, da sta se razšla, to Kersnik nakazuje v neka- terih tedanjih ljubezenskih pesmih, medtem ko v pripovedništvu vsaj sprva (Na Žerinjah) dolži krivde dekleta. Znači lno pa je , d a se j e pr iče l p r a v v času, k o se j e druž i l s t em dekle tom, n a j b o l j b o r b e n o s ku l tu rnopo l i t i čn im delom u v e l j a v l j a t i v javnos t i . Ta m o d r a c v e t k a poez i j e ga j e to l iko razgibala , da se j e mogel v s a j začasno od t rga t i od doma in n j e g o v e t r ad ic iona lne čustvenost i in nastopi t i za t i s te čase smelo in novo l iorbeno pot. »Ona dekl ica j e imela Vaše oči, n a k a t e r o sem mislil, k o sem pisal ona N.[edel jska] P.[isma],« piše 7. sept . 1889 Maric i Nadl iškovi , ki pa ni imela črnili oči — t o r e j j e sodil p o izrazu, n e p a p o barv i . »Ugibali so t e d a j mnogo, k d o je , n e k a t e r i sko ro ugenil i .« Ti Kersnikovi kulturnapolitični podlistki v Slovenskem Narodu 1873 in 1Я74 (prim, bibliografijo v Izbranih spisih 1924, 379) fjo plod prvega domačega kultumobojnega spopada in nosijo izrazit pečat raz- rednega boja — boja mladega slovenskega meščanskega liberalizma s staroslovensko fevdalno reakcijo. V njih se ne kaže se prav nika- kršen dvom v vrednote liberalne ideologije, marveč so izraz Kersni- kove velike mladostne vere vanjo, vere, ki mu daje pogum za ta nastop. Ta vera raste v njem iz časov, ko je še na lastni koži občutil rigoroz- nost klerikalnega in nemškutarskega srednješolskega sistema. Ze tedaj sta mu pomenili narodnost in svoboda najvišji vrednoti, kar za tisti č a s d o v o l j sme lo n a g l a s a ce lo v m a t u r i t e t n i na log i . T o j e t i s t a s i lna -lœrauJL. l i be ra l i zem, k i d a j e m l a d e m u K e r s n i k u sveži e l an i n p r o ž n o s t za b o r b o povsod , k j e r ko l i se m u n u d i še t a k o n e z n a t n a p r i l i k a — v e r a v ideo log i jo , k i v sve tu z m a g u j e , p r i n a s p a j o še o m e j u j e j o s p lo tov i f e v d a l n o - k l e r i k a l n e mise lnos t i . Za to j e ves K e r s n i k o v žolč, ves n j e g o v z a s m e h n a p e r j e n p r o t i t e j mise lnos t i , l e d a j i m a s p r v a n e m o r e da t i d u š k a in po lne sp ros t i t ve d r u g o d k o v s v o j i h r o k o p i s n i h e p i g r a m i h (de loma o b j a v i l P r i j a t e l j , K e r s n i k I, 35 s., 55). S a j s t a t a žo lč i n t a za- s m e h za t is t i čas t a k o n a p r e d n a , d a m o r e t a n a j t i s icer i z d a t n o o p o r o p r i M l a d o n e m c i h , z las t i p r i H e i n e j u , v s lovensk i j a v n o s t i p a l e p r i n a j n a p r e d n e j š i h p r e d h o d n i k i h , p r i P r e š e r n u , J e n k u , L e v s t i k u in S t r i - t a r j u , m e d t e m k o u t e g n e t a doseči p r i p r e v i d n i h s t a r š ih s icer r a z u m e - v a n j e , a n i k a k e g a p r i s t a n k a za j a v n o sp ros t i t ev . D a p a j e b i l K e r s n i k o v j a v n i k u l t u r n o b o j n i n a s t o p za t i s te ča se s v o j e v r s t e n in smel, i z p r i č u j e u r e d n i k Jurč ič , k i m u v z k l i k a v n e d a - t i r a n e m p i s m u : »Zivio Baptista, — za zda j še ne ,kolektiv'. Ti si zdaj, da si si naroden filister ne more razložiti, ali si res ali ne, na jpopula rne ja osoba. Škoditi ti n i č ne more, še koristiti. Za ,c. kr. ' tako nijsi in bi bilo škoda za tvoje talente. Veseli me, da imaš korajžo. . . . S i ce r pa zdravstvuj in baptistuj!« T o d a k m a l u se j e o p r e z n i u r e d n i k , k i j e imel že s K e r s n i k o v i m i p r v i m i pod l i s tk i M u h a s t a p i s m a s i tnost i , p r e s t r a š i l , d a u t e g n e t a k š n a r a d i k a l n a b o r b e n o s t š k o d o v a t i po l i t ik i S l o v e n s k e g a N a r o d a . Za to a v t o r j a sva r i p r e d r a d i k a l n o s t j o in p r i d n o u p o r a b l j a cenzor sk i nož. S ice r se j e p a tud i K e r s n i k p r e v i d n o s k r i v a l za p s e v d o n i m Bap t i s t a . V a t r o s l a v u Holzu , k i m u j e pos l a l g r a d i v o za pod l i s t ek , p a p i še 29. j u n . 1873: »Ako še k a j pišete, me bo jako veselilo, — primerne reči vse porabim, — zbi ranja рак mi ne bote zamerili. Samo prosim Vas — prvič molčati, drugič molčati, in t re t j ič tudi tako; ka j t i ako se izve, da sem jaz pisatel j — potem bi moral za zmira j obmolkniti. Za-sč se sicer ničesar ne bojim; pa zarad rod- bine inoje bi bilo jako neugodno.« (Arhiv Slovenske Matice.) T a k o b o r b e n , k a k o r j e b i l K e r s n i k v t eh k u l t u r n o p o l i t i č n i h pod- l i s t k ih iz 1873 in 1874, k j e r n a p a d a f e v d a l n o a r i s t o k r a c i j o in k l e r i k a - î î zem, h k r a t i p a i z p o v e d u j e s v o j poz i t iv i s t ičn i sve tovn i nazo r , n i bi l k a s n e j e n iko l i več. L e t a 1874 j e d o k o n č a l š t u d i j e in vs topi l v d r ž a v n o s l u ž b o v L j u b l j a n i . O d p o v e d a l se j e »plavi cve tk i« in se v k l j u č i l v t r a d i c i o n a l n o d o m a č o mise lnos t , k i m u j e n a r e k o v a l a p r e v i d n o s t in u p o š t e v a n j e r a z m e r . H k r a t i se j e v k l j u č i l v n a p r e d n o l j u b l j a n s k o d r u ž b o t e r pos t a l k o t l j u b e z n i v d r u ž a b n i k in vne t p l e sa l ec s red i šče d r u ž a b n e g a m e š č a n s k e g a ž i v l j e n j a . Seznan i l se j e z i n t e r n a t s k o vzgo- j e n o h č e r j o h o t e l i r j a in p o s e s t n i k a L o j z k o T a v č a r j e v o , k i se j e z n j o 1881 t u d i poroči l . O p u s t i l j e misel n a o d v e t n i š k i pok l i c in se posve t i l n o t a r i a t u . L e t a 1880 j e pos ta l n a B r d u s a m o s t o j e n n o t a r in, k o s i j e n a t o u s t v a r i l n a l a s t n e m poses tvu tud i l as ten dom, so se m u izpoln i l i vsi p o g o j i za ug ledno , u d o b n o ž i v l j e n j e v d o m a č e m k r a j u . S tem je splahnela tudi tista moč, ki mu je narekovala v graških letih borbo za nove VTednote, ki pa medtem za nas niso bile več nove. Sicer se tudi v podlistkih iz osemdesetih let še bori proti kulturnim in političnim nasprotnikom, toda tista borba je povečini osebna, nena- čelna in drobnjakarska, kakor postaja osebno, nenačelno in drobnja- karsko vse naše kulturno in politično življenje osemdesetih let. Sredi sedemdesetih let je pri nas zaključena napredna faza liberalizma, to je tiste miselnosti, ki je najtesneje povezana z naprednim razvojem domače buržoazije. Od srede sedemdesetih let naprej zavzema ta bur- žoazija čedalje reakcionarnejši položaj. Izkoriščanemu kmečkemu ljudstvu se vse bolj odtujuje, napredujoči proletariat spremlja z ra- stočo sovražnostjo. Ni golo naključje, da spada v prelomnico sredi sedem- desetih let, ko pričenja naša buržoazija zapuščati napredne postojanke, niz Kersnikovih političnih uvodnikov, ki ugotavljajo gnile razmere v sodobni domači družbi in težko gospodarsko krizo kmečkega ljudstva, ne pojasne pa globljih vzrokov za to stanje, marveč jih iščejo samo v preostankih birokratskega absolutizma in v pomanjkanju prirodnih pogojev za gmotni napredek Slovencev. Veri v liberalizem in v družbeno ureditev, ki je pogoj in izraz te ideologi je, pa ostane Kersnik prej ko slej zvest, čeprav pri tem izgublja na poletu. Spričo rastočih družbenih nasprotij med našo buržoazijo in proletariatom soglaša tudi on za kompromis z reakcijo in postaja ideološko čedalje bolj bled in ozek. Ko se je vgnezdil v topel dom, se ni več boril, marveč je le še z bolj ali manj ironično kritiko s svojega zornega kota presojal življenje.' Polagoma je zmagovala statika tradicije, opravičilo zanjo pa je bil vsaj prve čase pesimizem, ki ga izraža že v omenjenem pismu ma- teri, pa tudi v pismu »izgubljenega ženija«; tu ga izpoveduje v podobi: sajnotna gorska roža, ki jo pastir presadi iz domače zemlje v lep vrt med druge rože, pogine. »To je sad mladostnih sanj,« zaključuje Kersnik to p o d o b o , i Divja roža mu postaja simbol naprednih dejanj, ki se jim mlad ! človek žrtvuje m zaradi njih p o g i n e . Kasneje, 1. 1874, je Kersnik objavil v Slovenskem Narodu ciklus črtic pod naslovom Raztreseni listi, kjer v V. črtici primerja to divjo planinsko rožo s pastirjem, ki mu je gorelo v srcu hrepenenje — »roža poezije«, ki pa je pogrešala skrbnega vrtnarja, da bi jo bil presadil, »venkaj v široki, daljni svet«. Fant pa je ostal navaden kmečki go- spodar in težka življenjska borba je kot megla pokrila »s svojim mo- rilnim plaščem divno rožo«. In spomin ja joč se Prešernovih verzov o Vrbi mu vzklika Kersnik: , »Bodi zadovoljen mož s svojo usodo; kdo ve, kuko hi bilo, ako bi se bil tvoj pot med svet zavil.« T a k o — n a j b r ž p o d z a v e s t n o — to laž i K e r s n i k t u d i s a m e g a sebe , in to že 1. 1874 — v le tu , k o se še le v r a č a s š t u d i j v s l u ž b o domov . S a j t a k r a t n e m o r o še s lu t i t i , d a se v r a č a v s v o j o »Vrbo« — na Brdo , o d k o d e r j e izšel. K l j u b t e m u z a k l j u č u j e t o čr t ico , k j e r m u j e d i v j a roža le še s imbol poez i j e , z b e s e d a m i : »Pa tožno se mi je vendar storilo za lepo divjo rožo, ki nepoznana, neob- čudovana vene na nerodovitnih tleh; krog n j e raste mah po skalovju in pri- tlikavi borovec se plazi po razpoklinah.« K e r s n i k j e že t a k r a t spoznal , d a s e m o r e o r g a n i z e m u v e l j a v i t i l e v o k o l j u , k i j e z a n j ugodno , t e ž k o p a j e vede t i , a l i j e k d a j r a z m i š l j a l o t em, k o l i k o j e za n j e g o v r a z v o j u g o d n o o k o l j e , k a m o r se j e sam po- v rn i l . P o p r v i v a r i a n t i sodeč b i l a h k o č lovek sk l epa l , d a se m u j e z d e l o B r d o p o g o j za n j e g o v o ž i v l j e n j e , p o d r u g i , d a b o d o o z k e r a z m e r e d o m a u b i l e vse t i s to h r e p e n e n j e , iz k a t e r e g a b i v z r a s t l o delo, k i b i u s t r e z a l o n j e g o v i m t a l e n t o m . U t e g n i l j e ime t i p r a v v o b e h v a r i a n t a h . Al i j e ž i v l j e n j e s t a t i k a : m i r i n top l ina , ali j e d i n a m i k a : h r e p e n e n j e , t e ž n j a p o m i r u , t op l in i ? Č e j e p r v o , p o t e m j e K e r s n i k t o v po ln i m e r i dosegel , če d r u g o , p o t e m se j e o d r e k e l s t e m , d a j e dosege l z a d o v o l j s t v o , t i s t emu , k a r b i ga v n a j v e č j i m e r i z a d o v o l j e v a l o . Č e bi b i l o n j e g o v o ž i v l j e n j e t e ž j e , p o l n o b o r b in d i n a m i k e , b i b i lo n a š l o t u d i v d e l u b o l j nov ih po t i . K las ičn i p r i m e r za t o s t a P r e š e r e n i n C a n k a r . S e v e d a p a t e m u p o g o j n i s a m o o k o l j e , n i so s a m o ž i v l j e n j s k i p o g o j i , k i d a j e j o al i j e m l j e j o č l o v e k u možnos t za n o t r a n j o d i n a m i k o , m a r v e č p r e d v s e m č lovek sam, k o l i k o i m a za t o d i spoz ic i j . D a p a b i se b i l K e r s n i k v d r u g a č n e m o k o l j u č i s to d r u g a č e razv i l , p r i č a n j e g o v a v e l i k a n a d a r j e n o s t . T o j e K e r s n i k v s e k a k o r čut i l , z a to j e o p r a v i č e v a l s v o j o p r e m a j h n o d e j a v n o s t s p e s i m i z m o m : vse j e p u h l o in n ičevo, k a j t i v se mine . Vseh t e h n e s k o n č n i h sve tov v v e s o l j s t v u n e k d a j n i b i lo . N a s t a l i so iz m e g l e n i h s k u p i n , k i so se p o m i k a l e p o n e i z m e r n o s t i i n čez t i soč in t i soč m i l i j o n o v le t s e b o vse spe t » s u k a l o v n e s k o n č n i m e g l e n i s k u - p in i in p r i če lo z n o v a s ta r i , n a r a v n i k r o g o t e k « . Č l o v e k p a j e »podoben zobu n a s t r o j e v e m k o l e s u ; d o k l e r s to r i s v o j o do lžnos t , g a p u s t e n a m e s t u ; a n ihče m u n e p r ivošč i hva l e . K o se p a s k r h a in n e o p r a v l j a več s v o j e na loge , ga i z m o l i j o in v r ž e j o v s t r an . O d tod i z v i r a t u d i m o d e r n i , n e p l o d n i pes imizem. A r a v n o i s t ina t e g a i z r e k a b i nas m o - r a l a t i r a t i k d e l u , k n e u m o r n e m u d e l u , v s a k e g a v s v o j e m k rogu .« (Na s t a r e g a l e t a d a n . S N 1. j a n . 1875.) K o se j e K e r s n i k povzpe l d o t e g a s p o z n a n j a , ni o d t l e j v e č v e l i k o n e o b u p a v a l n e f i l ozo f i r a l , p a č p a j e k r e p k o zg rab i l za de lo p r i t l eh . R a č u n s p r o b l e m a t i k o l a s t n e osebnos t i j e bi l v g l a v n e m u r e j e n , za- k l j u č i l se j e v n a s l e d n j i h le t ih z z a r o k o in p o r o k o , p r e d m e t z a n i m a n j a m u j e p o s t a j a l o o k o l j e . T a k o so j e z B u j a n o v i m M a t e j k o m še i s to l e to p r i č e l o n j e g o v o k l a s i č n o p r i p o v e d n i š t v o — p r i p o v e d n i š t v o k r i t i č n e g a o p a z o v a l c a d r o b - nih , v s a k d a n j i h č lovešk ih usod b r e z v e l i k e g a h r e p e n e n j a in b r e z mo- gočn ih s t ras t i , k i j i h r a z e n e p i z o d i č n e g a l j u b e z e n s k e g a p r e t r e s a k o n e c o semdese t ih let (pr im, p i s m a Mar i c i Nad l i škov i ) n a j b r ž tud i s a m v s v o j i m i r n i , top l i id i l i n a B r d u ni b i l več de l ežen Sicer j e k r i t i č n o m o t r i l k l a v r n o s r e d i n o o k r o g sebe, a se n i k o l i in p o v z p e l p r e k o n j e . Ž r t v o v a l j e t r a d i c i o n a l n e m u u d o b j u s l a d k e u s t v a r j a l n e m u k e n a p r e d - n e g a bo rca . R é s u m é En Kersnik, pendant toute l 'époque de ses études supérieures et, no- tamment, au cours de la première année passée à Vienne, les forces des idées libérales et démocratiques luttent contre celles de l 'éducation traditionnelle 3ui rend l 'enthousiaste progressiste esclave de la burocrat ie prudente en lui ictant une abstinence politique et une grande circonspection d'expression. Au cours des années d'études ultérieures passées à Graz cependant, le lien en t re le j eune homme et sa famille se relaxe un peu. La cause en est, dans une mesure assez grande, l 'amour qu'il vit à Graz et qui le secoue et le libère à un tel point qu il réussit à se détacher, au moins temporairement, de la maison familiale et de l 'atmosphère sentimentale traditionnelle. Il commence, en écrivant au cours des années 1873 et 1874, des feuilletons de caractère cul ture l et politique dans le journal »Slovenski narod« (Nation slovène), une carr ière pour ce temps-là assez extravagante, courageuse et combattive. Ce travail de Kersnik est le frui t du premier combat culturel slovène et porte l 'empreinte caractérist ique de la lutte des classes — lutte du j e u n e libéralisme bourgeois slovène contre la réaction féodale vieille-slovène. Etant une a t taque contre l 'aristocratie féodale et le cléricalisme et, en même temps, la confession de ses idées et opinions positivistes, ce travail de Kersnik est la profession de sa grande foi dans les valeurs de l'idéologie libérale croissant en lui dé jà depuis les années de ses études seconduires. Cependant, lorsqu'on 1874 il finit ses études et entre au service de l'État, il réadopte les opinions traditionnelles de sa famille et devient le centre de lu vie bourgeoise. Mais en s'ctant créé toutes les conditions d'une vie respectée et confortnble dans son pays natal, il abandonne la lutte pour les valeurs nouvelles et participe à la vie culturelle et politique mesquine et dénuée de principes du libéralisme slovène qui, depuis 1875, va perdant son élan et sa combattivité progressiste. La fleur sauvage qui, pour lui, était le symbole des actions progressistes pour lesquelles un j eune homme se sacrifie, manquait du jardinier qui l 'aurait trunsplnntée »dehors, dans le monde vaste et lointain«. Elle resta »inconnue et inappréciée sur le sol infécond«. Le grand talent de Kersnik témoigne que, dans un milieu et un temps différents, son développement aurait été tout autre. Ainsi, il devint le créateur classique des petites destinées quotidiennes, sans grands désirs et sans puissantes passions. Tout en observant d'un œil cri t ique son ambiance mesquine, il ne s'éleva pourtant jamais au-dessus d'elle.