Shod celokupnega slov. dunajskega dijaštva. Neznatna notica je bila čitati po vseh naših dnevnikih: ta notica med dnevnimi novicami je vabila na shod dne 14. junija celokupno silovensko dunaisko dijaštvo, da se posvetuje o pereči dijaški socialni bedi, da poišče pota odpomoči iir da odgovori, ali ie za solidarnost celokupnega dijaštva in kako to solidarnost realizirati. Vabilu in osebni agitaciii se ie odzvalo slovensko dunajsko dijaštvo brez razlike struj in strank, v nenavadno velikem številu pa se je odžvalo tudi naše dunajsko podporno društvo, ki je pri njem našla naša akcija nepričakovano zanimanje. Prijetno nas je iznenadilo in nemalo je pomagalo navzoče odpošlanstvo podporn. društva, da smo rešili vse preporne točke v smislu solidarrrosti, da je bil uspeh shoda popolen. Bodi mu izrečena na tem mestu naša najiskreneiša zahvala. Vse priprave za u'speli shod ie izvršil poseben odbor, kjer so bile zastopane vse skupine, struje in stranke. V tem ozkem krogui smo se bili posvetovali in kovali načrt, v tem ozkem krogu smo dosegli sporazum v vseh točkah. Ali čakal je še forum javnega shoda. načrt je moral pokazati i tukaj, da ima v sebi življenjsko silo, da ni le produkt bledikaste sentimentalne želje po stogi. ampak zavestno spoznanje. da je v gotovih vprašaniih dijaških stanovskih in^teresov možno hoditi skupno, da mora tu zmagati politiška strpnost. Dejstva so presenetila še največje optimiste, ker akcija pripravljalnega odbora se je posrečila nad vse pričakovanje in postavljeni so temelji za solidarno delo v svrho odpravljanja1 dijaške socialne bede. Sbod je otvoril tov. Koder s presrčnim pazdravom odposlanstva našega podpornega društva. zlasti gospoda Luzarja, ki je bil živhno aklamiran od zborovalcev. V uvodnih besedah je orisal tov. Koder pomen shoda. utemeljeval niega potrebo in poudarjal. da treba solidarnosti celo'kupnesa slovenskega dijaštva. ako hočemo započeti veliko akcijo za odpravo1 velike mizerije, in je končno apeliral na zborovalce. nai se zavedajo. da nas čaka delo, pozitivno delo, da ni časa in mesta za rekriminacije minolosti, ki bodi pozabljena, ker čaka nas delo. >Na predlog tov. Lemeža je bil na to sprejet soglasno kot predsednik sboda tov. Koder. Za podpredsednika pa tov. Kobler iz Danice, Lapajne iz Save in Oražem iz Slovenije. Tov. Koder je nato predlagal za častnega predsednika gospoda Luzarja, kar je bilo sprejeto z velikim aplavzem. Prva tooka dnevnega reda je bil referat tov. Ambrožiča o naši akdji na Dunaju. Naslikal nam je mizerno stanie blagajnice dunaiskes^a podpornega društva. ki je prazna; podal nam je načrt. kako^ bi se moglo doseči sporazu.mno delo vsega dunajskega dijaštva s podpornim društvom. izrazil nekaj želj, kako bi se reformiral način podpiranja. plediral za diia- ško zastopstvo in končno podal se nekaj drugih načrtov, kako bi si pomagalo slc vensko diiaštvo na Dunaju1 samo. O počitniški akdji je referiral tov. Lemež. Počitniška akdja je prepotrebiia, če hočemo izvršiti dunajsko akcijo, ker napolniti moramo blagajTiioo podix)rnega društva. V referatu je razložil, kako na •eni strani nazadujejo dohodki podpornih društev, kako pa na drugi strani narašča število slovenskega dijaštva od leta do leta in kako se avtomatično vzdiguiejo odstotki podpore potrebnih diiakov. Dalje je poudarjal dejstvo, da so popolnama usahnili dijaški krediti pri slovenskih denarnih zavodih, tako da so podporna društva v vseučiliških mestih edino uipanje slovenskega dijaka. Treba. da započne slovensko dijaštvo veliko akcijo za svoja podporna društva, 'ker tona potrebujejo tisočakov. Da se pa to dbseže. treba solidarnosti celokupnega slovenskega dijaštva1, treba najti način za skupno delo. in to bi bil za počitnice vsedijaški cvetični dan meseca septembra ter dijaška socialna konierenca v Ljubljani, ki postane foruim, kjer se lahko posvetuje celokupno slovensko dijaštvo o perečih stanovskih vprašanjih. Nato so se prečitale resolucije in se je pričela debata o njih. Po živahni debati so se sprejele z malimi popravki vse predlagane1 resolucije. Zadnia točka je bila volitev provizoricnega odbora, ki vzame vso akdjo v roke. da udejstvi resolucije. Za pred-sednika odbora ie bil soglasno izvoljen tovariš Koder. Odbornike pa so imenovale sledeče skupščine: Danica, »divjaki«, Sava, Slovenija, Ju^oslavija, Kras, sku- pina Slovencev v Zvonimiru, socialisti, veterinarji. Sprejete so bile sledeče resolucije: I. Slovensko dunajsko dijaštva vseh struj, zbranih na shodu dne 14. junija 1913, uvažujoč dejstva: 1. da se dohodki slovenskih vseučiliških podpornih društev vedno bolj manjšajo; 2. da narašča število siromašnih slovenskrh dijakov od leta do leta; 3. da se spričo splošne denarne krize manjša tudi kredit driakom pri slovenskih denarnih zavodih, je sklenilo. da nastopa solidarno1 v odpomoč socialne bede celokupnega slovenskega dijaštva. A. Ker je zbrano diiaštvo mnenja, da je možno izvršiti tako1 akciio le tedaj, če pritegne k njej kar največ slovenske javnosti, zato se obrača: 1. na vse slovensko akademično dijaštvo; 2. na slovenske vodilne kroge; 3. na vso slovensko javnost. 'da se priredi splošen diiaški cvetičen dan, katerega dobodki bi se sorazmerno razdelili na vseučiliška podporna društva na Dunalu, v Gradcu in v Pragi. B. Ker ie zbrano dijaštvo mnenja, da ne zadostuje samo! akcija za zvišanije dohodkov podpornim društvom. ampak je treba delo za izboljšanje socialnega stanja slovenskega dijaš.tva fundirati globlje. treba naiti forum. 'kjer bi se moglo posvetovatii celokupno slovensiko dijaštvo o aktualnih sploOTili in spedalnih vprašanjih ditaškega podporništva, zato se izreka za prireditev vsedijaške socialne konference v Ljubljani, ki naji se vrši že letos o priliki, Ijubljanskega dijaškega cvetičnega dne. II. Slovensko dijaštvo. zbrano na shodu dtie 14. junija 1913. smatra za umestno. da aranžira združeno. brez razlike struj in strank v zimskem semestru zabavne prireditve na Dunaiu, katerih čisti dobiček naj se steka v blagajno dunajskega slovenskega dijaškega podpornega društva.