V SREDIŠČU POZORNOSTI Pripravfjena so zemljišča za 2.100 stanovanj, toda ... Zgodba o nekem ,,če" Recimo, da imate kovček. Jn da je ta kovček do vrha napolnjen z bankovci... In stopite s takšno opremo do prodajalca stanovanj ter ga zaprosite za prospekte, cene, podatke__No, vse to vam bodo ver- jetno tudi dali — to bo pa, zaenkrat, tudi vse. Kajti — tako so nam zatrdili na Stan-dard-investu — danes v Šiški preprosto re-čeno ne niorete kupiti stanovanja. Niti z gotovino in niti z »zvezami« ... • Trenutno je v naši občini pripravlje-nih lokacij za 2.100 stanovanj. Tu gre pred-vsem za sosesko 9 (Koseze) in 7 (Dravlje). Zemljišče je komunalno opremljeno in če bo po sreči, bodo na njem v bližnji prihod-nosti zrasli novi bloki, nova stanovanja. Ce... - • Torej, ta »če« je nekoliko bolj kom-pliciran, kot se zdi na prvi pogled. Neka-teri ga povezujejo predvsem z nesoglasji zaradi cen kvadratnega metra stanovanj. V tem vsekakor je nekaj resnice, najverjetne-je kar dobršen kos le-te. Toda dolgoletne (ali vsaj dolgomesečne) zamude na grad-biščih imajo še celo vrsto botrov: težki po-rod pri usklajevanju politike organizacij, ki se ukvarjajo s prodajo stanovanj, tistih, ki pripravljajo zemljišča, gradbincev, sa-moupravne stanovanjske skupnosti in še koga.. . Tehtati, koliko »odpade« na koga, je tu kajpak izredno težko — sicer pa to občana-kupca stanovanja, niti ne zanima kaj dosti. On bi verjetno najraje zvedel le to, kdaj bo prišel do težko pričakovanih in željenih štirih sten. Mu lahko to zamerimo? • Ker smo že omenili sosesko 7, povej-mo tudi to, da je samoupravna stanovanj-ska skupnost naposled potrdila izhodiščno ceno stanovanj: le-ta je pristala (po vseh usklajevanjih, klestenju prvotnih predlože-nih cen, racionalizacijah projektov) pri 7.769 dinarjih za kvadratni meter. To je se-veda visoka številka, toda v to ceno je vra-čunana tudi pokrita parkirna ploščad za avtomobile osemdesetih odstokov stanoval-cev (ki jo menda morajo zgraditi, ker bo služila še celi vrsti drugih reči, ne le po-krivanju avtomobilov). • Delegati stanovanjske skupnosti so torej popustili. Verjetno ne s povsem lah-kim srcem, toda če želimo sedanje stano-vanjsko brezvetrje čimprej prebroditi, je to edina možna rešitev, čeravno morda neko-liko diši po tisti o sitem volku in vsaj za silo celi kozi... • Dobro, v soseski 7 se je torej prižgala Zelena luč. Kaj pa Koseze? Tu so gradbinci čakali na samoupravni sporazum o usmer-jeni gradnji (projekte terasastih blokov so, kot je znano, prilagodili merilom za tovrst-no gradnjo in po dolgotrajnem usklajeva-nju, vpisovanju pripomb krajanov so res-da pripravili besedilo tega sporazuma, ki naj bi pomenil zeleno luč za nove nize stop-ničastih blokov (ki bodo odslej tudi vodo-tesni!), toda v zadnjem trenutku se je spet zataknilo. Kje? No, uganka ni težka: pri ce-nah seveda. 7.435 dinarjev je preveč, je bil končni sklep (kriterij je ostrejši, ker naj bi tu šlo za usmerjeno graditev) . . . • Torej, zaenkrat v Kosezah še ni vse jasno. Poglejmo zato tačas še v tretjo so-sesko, o kateri pišemo že nekaj let in ki zlagoma postaja najbolj znano »gradbišče« v Sloveniji: Stara cerkev. Zazidalni načrt je skupščina, kot vemo, potrdila. Po vseh peripetijah, usklajevanju želja stanovalcev Tržne ulice in drugih ovirah ... Toda za zloglasnim plotom se še vedno nič ne do-gaja. Odločiti se bo treba, kje narediti čo-voz v novo sosesko (ena od zahtev priza-detih stanovalcev), izračunati in preveriti, katera inačica je ugodnejša in potem . .. No, potem bo morda stvar le stekla . . . • Torej, takšna je (zaenkrat) ta stvar. Občani — s kovčki ali pa s čeki — odhaia-jo iz prodajaln stanovanj z dolgim nosom. In nekaj časa bodo bržkone še odhajali. Kaj storiti, pravite? Ne vemo. Toda to ni naj-huje. Tega menda ne vedo docela niti tisti, ki si s tem vsak dan belijo glave . . . Z. Šetinc