PRIMORSKI DNEVNIK £“'StSfi"S»U0,OT“ Cena 60 lir Leto XXHI. Št. 194 (6778) TRST, petek, 18. avgusta 1967 TITO ZAKLJUČIL OBISK V ZAR IN ODPOTOVAL Z LADJO reorganizacija kredita tem u-i jUnovam ter nadzorstvo nad izdat- ,-uuvam ter nadzorstvo nau i/.uai- . ^Skp»o J« roinrn. orožja in splošno razoro- h0:‘JU z izjavo velikih držav, da kre1° nadaljevale pogajanja o kon-{>01 razorožitvenih ukrepih. 3. aks™ no Je razjasniti vprašanje •ska ■ ^ v miroljubne namene z Sr!.?*, m rešitve, ki naj bo za vse ^Jemljiva. hovne<*Slca deleEatka Myrdal je po-t>°Vez Poudarila, da je potrebno ‘ati sporazum o neširjenju je- KAIRO, 17. — «A1 Gumhurjai) piše, da so prejšnji teden odkrili v Sudanu zaroto ameriške tajne službe za zrušitev sudanske vlade, ki naj bi j > nadomestila Ameriki na-k onjena vlada. Agenti CIA, piše list, ki delujejo v Sudanu pod krinko diplomatov in tehnikov, so se skušali sestati s poslanci vladne večine, da bi jih kupili in jih prepričali, naj povzročijo padec Magubove vlade. Toda njihov >o-skus Je spodletel, ker so nekateri prslanci obvesti o tem vlado. Vendar pa se CIA ni odrekla nadaljnjim poskusom. Zena enega teh a-gentov, ki je črnski funkcionar ameriškega poslaništva James Mac, je stopila v stik z ženami sudanskih poslancev in jim obljubila darila, da bi prepričale svoje može, naj se uprejo vladi. Toda tudi ta poskus je spodletel. Sudanska vlada bo v kratkem sprejela nove ukrepe, da se zavaruje pred takimi zarotami. Nova velika družba za jedrsko gorivo RIM, 17. — Finančna družba Ernesta Breda, Fiat in Westinghouse Eletric Corporation so danes sporočile, da so ustanovile skupno družbo, ki bo zgradila naprave za izdelovanje jedrskih goriv v Salug-gii pri Vercelliju. Družba se bo imenovala Coren S.p.A. in bo oskrbovala jedrske električne centrale v Italiji in v inozemstvu. Naprave bodo začeli graditi takoj. Glavni ravnatelj oddelka za jedrska goriva družbe Westinghouse E. Povejsil je dejal, da sta Fiat in Breda že dolgo povezana z njegovo družbo na področju jedrske energije. Predstavnika Fiata in Brede pa sta izrazila zadovoljstvo zaradi povezave z omenjeno družbo. HANOJ, 17. — Severnovietnam-ska tiskovna agencija obtožuje ZDA, da so povečale letalske napade na nasipe blizu Hanoja. Agencija javlja, da je bilo med bombardiranjem 11. in 12. avgusta sestreljenih 9 ameriših letal. ske države. Izraelski politični krogi se bojijo, da bi ZDA na koncu sprejele rešitev, ki bi v obliki izjave arabskih držav o nevojskova-nju pomenila po mnenju teh krogov (isamo iluzorno rešitev«, ki bi bila majava in brez vsake prihodnosti. Izraelski zunanji minister je nedavno govoril o «tej nevarnosti« na tiskovni konferenci. Politični komentator sovjetske televizije je nocoj izjavil, da bi utegnili Izraelci napraviti v prihodnjih dneh ali v prihodnjih lednih poizkus vdora v Sueški prekop, naslanjajoč se na zahteve v zahodni Evropi, naj se prekop znova odpre. Komentator pravi, da v Kairu ne izključujejo take možnosti, toda Arabci so odločeni, da ne bodo obnovili plovbe po prekopu, vsaj dokler bodo izraelske oborožene sile na vzhodnem bregu prekopa. Predstavnik Združenih narodov je v New Yorku izjavil, da tajnik OZN U Tant ne bo sprejel nobene pobude, da bi se ponovno odprl Sueški prekop. Dodal je, da pritiče varnostnemu svetu naloga nastopati na podlagi informacij v njegovem poročilu o sporazumih o ustavitvi ognja na Srednjem vzhodu. Konferenca arabskih ministrov za gospodarstvo KAIRO, 17. — Egiptovski listi pišejo, da je alžirska delegacija predložila na konferenci arabskih ministrov za gospodarstvo, ki zaseda v Bagdadu, tajno poročilo o arabskih pologih v ameriških in angleških bankah. Na podlagi tega poročila znašajo arabski pologi v bankah teh dveh držav skoraj 4 milijarde dolarjev (okoli 2.500 milijard lir). Samo v Veliki Britaniji znašajo arabski pologi 550 milijonov šterlinkov (skoraj 1000 milijard lir), kar je polovica tujih pologov v Veliki Britaniji. List «A1 Ahbar« omenja tajno iraško poročilo, ki je bilo predloženo konferenci, iz katerega je razvidno, da, če bi se arabske države odločile popolnoma ukiniti za tri mesece črpanje petroleja, kakor predlaga iraški načrt, bi Evropi zmanjkala več kot polovica petrolejskega uvoza. Evropske rezerve komaj zadostujejo za 45 dni, in povečanje uvoza iz drugih področij sveta lahko krije samo 22 odstotkov primanjkljaja. Listi pravijo, da arabski strokovnjaki računajo, da stane zapora Sueškega prekopa Evropo 250 milijonov dolarjev vsak mesec zaradi zvišanja prevoznih stroškov. Londonska ((National Economic Review» piše, da bo britansko gospodarstvo utrpelo zaradi križe na Srednjem vzhodu okoli 100 milijonov šterlingov škode. To so izračunali ob upoštevanju cen za prevoz KITAJCI ZAOSTRUJEJO ODNOSE S SOVJETSKO ZVEZO Napad na poslaništvo SZ v Pekingu Razbito pohištvo in zažgani dokumenti «Trybuna ludu» o položaju na Kitajskem - Tisk nadaljuje napade na predsednika republike in nekatere ministre PEKING, 17. — Kitajski demonstranti so danes napadli sovjetsko poslaništvo v Pekingu. Demonstranti so vdrli na vrt, kjer so poslopja poslaništva, in nato v konzularni urad, kjer so razbili pohištvo in zažgali dokumente. Razbili so tudi šipe na oknih glavnega poslopja, kjer so glavni uradi poslaništva, toda niso vdrli v notranjost poslopja. Okoli poslaništva so stražili številni kitajski vojaki, ki pa niso nič storili, da bi preprečili napad. Se prej so demonstranti zažgali v središču Pekinga avtomobil sovjetskega poslaništva. Sovjetsko poslaništvo je protestiralo pri kitajski vladi. Glasilo poljske komunistične stran ke «Trybuna Ludu» objavlja članek, v katerem daje pregled notranjega stanja na Kitajskem. Od letošnjega februarja do avgusta, piše list, je bilo ustanovljenih samo sedem ((revolucionarnih odborov«, da nadomestijo prejšnje upravne in politične oblasti KP. Od 29 velikih upravnih enot, ki sestavljajo Kitajsko. doda,ia list, so revolucionarni odbori samo v Pekingu, Šanghaju ter v pokrajinah Šensi, šantung, Kvejčov, Heilungiang in Cingai. Po trditvah kitajskega tiska, nadaljuje petroleja in zmanjšanja izvoza na | Ust SQ v pokrajjnj Sečvan in Cfiarlnii CtrAlmtmiolri ratri ih ■ ’ •• «« . ..l..1»: Srednji vzhod. Strokovnjaki revije so se pri tem naslanjali na domnevo, da bo Sueški prekop zaprt še do konca leta. tranji Mongoliji skupine, ki «pri pravljajo ustanovitev revolucionar nih odborov«. V večini drugih po- krajin izvajajo oblasti nadzorstvo . MIIIIIIIIIIIIIII lin IIMIII HM II In tl II n H n,, .IIIIIII Hill IIIIIIIIIIIIHIH I Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllll IIIIIIIIIHIIIIIIIHIIIHH.. IZJAVE LIBERALNEGA VODITELJA MENDEJA la h od na Nemčija naj se odpove zahtevi po atomskem orožju Brandt o obisku Mende se zavzema tudi y,a slike z vzhodnonemškimi voditelji v Washinglonu • V Zahodni Nemčiji vedno več mladih izhira vojaško kariero BONN, 17. — Bivši zahodnonem-ški minister za združitev in voditelj liberalne opozicije je izjavil tedniku «Quiek», da se ne bi obotavljal niti minuto sestati se s predsednikom vzhodnonemške vlade Sto-phom, če bi šlo za obravnavanje vprašanj, ki se tičejo obeh Nein-čij. «Mnenja sem, je dejal Mende, da bi se morali sestati brez pridržkov, kadar bi bilo mogoče storiti nekaj za Nemce razdeljene Nemčije.« Mende je omenil, da mu je Stoph poslal pismo, da se mu zahvali zaradi sožalja, ki mu ga je on pm slal ob nedavni železniški nesreči pri Magdeburgu. Dodal je, da namerava potovati v Moskvo, Leningrad, Varšavo in Prago. Toda ta potovanja so odvisna od mednarodnega položaja. «Če bi se kriza v Vietnamu zaostrila, je dodal Mende, ne bodo v Moskvi čakali prav mene.« Zatem je Mende kritiziral o-brambno politiko bonske vlade in je poudaril, da bi se Zahodna Nemčija morala odpovedati atomskemu orožju in 18-mesečni vojaški službi, «ki je predolga za navadnega vojaka in prekratka za specialiste«. Glede atomske oborožitve je Men- iiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimitiiiuiiiifimiimiiiiiiiiiMiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii ČEPRAV JE VELIKI ŠMAREN MIMO Po vsej državi je še vedno živahen turistični promet Številne cestne nesreče in požari • Tri osebe utonile RIM, 17. — Turistični promet je po vsej državi še vedno živahen, čeprav je veliki šmaren za nami. Tako je na primer na vzhodni in zahodni ligurski ((rivieri« najmanj 450.000 turistov, medtem ko je odpotovalo okrog 70.000 izletnikov. Skoraj v vseh krajih so gostinski obrati popolnoma zasedeni. Promet na cestah je še vedno otež-kočen. Računajo, da se bo večina letoviščarjev vrnila domov v nedeljo. Močno je še vedno zasedena tudi obala v Romagni od Cervie do Riccioneja, saj je znano, da so v tamkajšnjih hotelih in gostiščih cene nižje kot drugod. Zato je tudi v vsej Romagni in Emiliji še vedno velik avtomobilski promet in so v deželi včeraj našteli prehod 539.000 avtomobilov. Z juga, zlasti iz Apulije, so se začeli vračati v severno Italijo in v inozemstvo številni izredni vlaki, ki jim pravijo (dastavičji vlaki«. Skozi pristanišče v Brindisiju pa je potovalo v štirih dneh v obeh smereh 15.000 turistov. Rimski karabinjerji so za časa «šmame kampanje za varnost na cestah« naložili kar 5.742 glob, v 365 primerih pa so priskočili na pomoč turistom. Pravi rekord glob pa so dosegli na Siciliji, kjer so vozači zelo nemarni. Iz vse države poročajo o številnih prometnih nesrečah, med katerimi so tudi smrtne. Pri Foggi sta se ubila mož in žena z avtom vrste «giulietta», ki se je zaletel v drevo. Pri Maršali na Siciliji se je neki motociklist zaletel v avto in bil pri priči mrtev. V La Spezii se je avtobus, v katerem so se vozili otroci, zaletel v volks-wagen, pri čemer je bilo 9 ra- njenih. Pri Fidenzi se je na avto cesti sonca pripetila nesreča, pri kateri je bil en potnik «fiata 500» na mestu mrtev. En avtomobilist se je smrtno ponesrečil pri Kirnu, en motociklist pa v pokrajini Lecce. Na avto cesti sonca se je pri Lo-diju smrtno ponesrečila' dveletna francoska deklica Veronic Berthier, ki se je vračala s starši v domovino. V Temiju je umrlo ponoči v bolnišnici 18-letno dekle iz Rima za posledicami cestne nesreče. Pri Tarentu se je pri cestni nesreči ubila oseba, šest pa je bilo ranjenih. Pri Padovi je avto do smrti povozil osemletnega dečka Roberta Trevisana. Pri Salernu se je ubil motociklist, drug motociklist pa v pokrajini Chieti. Kot vidimo, se velikemu številu smrtnih nesreč na cestah za veliki šmaren pridružujejo še nove. V zvezi s številnimi nesrečami ob velikem šmarnu je objavil «Osserva-tore Romano« članek pod naslovom ((Preveč jih je«. V njem pravi, da je bilo ob teh praznikih 133 mrtvih in 3.000 ranjenih ter da je to preveliko število žrtev, ki ga Je treba plačati brzini in naraščajoči motorizaciji. Moralna zavest se namreč ne more pomiriti ob tolikšnih žrtvah. Počitnice so terjale tudi tri žrtve zaradi utopitve. Gre za tri mladeniče, od katerih je eden utonil v reki, dva pa v morju. Med njimi je tudi podmorski ribič. Iz raznih krajev države poročajo tudi o številnih požarih zaradi suše, in sicer iz Latine, Palerma, Ca-tanje, Abrucov, Trapunija, Bologne, Calabrije in Toskane. Gre za požare v gozdovih in oljčnih nasadih. Velik požar je nastal tudi na otoku Stromboli in uničil oljčne gaje in vinograde. de izjavil, da bi na gosto naseljenem področju, kakor je zahodna Evropa, uporaba tudi samo taktičnega jedrskega orožja pomenila u-nicehje in ne obrambo, cin obrani ba, povezana s popolnim uničenjem nima več smisla.« Mende je nato predlagal novo u-reditev NATO in varšavskega pakta v okviru zmanjšanja oborožitve, ustanovitev neatomskih področij «po možnosti od Atlantika do srednje Rusije, v širšem smislu načrta Rapacki, ki je postal preozek«. Zahodnonem.ški zunanji minister Brandt je ob povratku iz Washing-tona izjavil agenciji «DPA», da so nemško-ameriški pogovori ustvarili trdno podlago za odnose med obema državama na podlagi največjega zaupanja. Brandt je izjavil, da so v Wa- Za pomilostitev Averoffa ATENE, 17. — Predsednik grške vlade Kolias je sporočil, da je vlada sklenila predlagati kralju pomilostitev bivšega zunanjega ministra Averoffa, ki ga je vojaško sodišče obsodilo včeraj na 5 let zapora. Prav tako namerava predlagati pomilostitev drugih politikov, ki so bili obsojeni iz enakih razlogov. Kolias je izjavil, da so to sklenili, «da se izognejo političnemu izkoriščanju te obsodbe in da preprečijo, da bi na vlado kazali kot na preganjalko politikov«. Pred Averoffom je bil obsojen zaradi shingtonu govorili ne samo o vpra- ! ,7 , u"auj“* šanjih. ki se tičejo obeh držav., nedovoljenega sestanka tudi bivši - ...... ■ državni podtajnik Arvanitakis, toda temveč tudi o najvažnejših mednarodnih vprašanjih. Dodal je, da so pogovori omogočili pojasnitev naslednjih vprašanj: prispevek zahod-nonemške vojske k zahodni obrambi; francosko-nemški odnosi; pogod ba proti širjenju atomskega orožja: nekatere plati bonske politike do vzhodne Evrope, glede katere ni bilo nesoglasij z Washingtonom, toda «potrebna so bila nekatera pojasnila«. Glede števila zahodnonemških vojakov je minister izjavil: «V Wa-shingtonu smo odkrito priznali, da način, kako je bila zadeva obrazložena. ni drugim omogočil, da bi razumel za kaj gre.« Po posvetovanjih, je dodal Brandt, se je ameriška vlada lahko prepričala, da Bonn ne misli drastično zmanjšati obrambnega proračuna, temveč ga misli povečati manj, kakor je bilo predvideno. Dodal je, da ni bilo še sklenjeno, ali bo to vplivalo na število vojakov bonske vojske. Morebitno spremembo v ustroju zahodnonemške vojske bodo obravnavali sporazumno z ZDA in z drugimi zavezniki. Brandt je poudaril, da z ameriške strani ni bilo nobene grožnje z važnejšim zmanjšanjem števila vojakov v Evropi. Dejal je, da se Bonn in Washington zavedata, da se mora NATO prilagoditi mednarodnemu položaju. ((Popolnoma svobodno lahko proučimo razne možnosti, je dejal Brandt, toda upoštevati moramo, da nemška odločitev na tem sektorju lahko ima posledice za naše zaveznike.« O pogodbi proti širjenju atomskega orožja je Brandt izjavil, da niso še prišli v končno fazo, toda ((začenja se prava temeljita diskusija najprej v Ženevi, zatem pa v OZN, ali pred glavno skupščino, ali pa v političnem odboru«. Vsekakor pa so tako Nemci, kakor Američani ugotovili, da mora biti pogodba kolikor mogoče povezana z nadaljnjimi razorožitveni-mi ukrepi. Trdil Je, da se Zahodna Nemčija ne more obtožiti, da meče polena pod noge, ker jo zanima «vsak pameten ukreo o razorožitvi in o nadzorstvu nad oboroževanjem«. število mladih N-mcev, ki se mislijo posvetiti vojaški karieri, se je več ko podvojilo v primerjavi z lanskim letom. To je rezultat analize ministrstva za obrambo. število mladih, ki nameravajo postati častniki, se je povečalo za 76 odstotkov v primerjavi z lanskim letom in kar za 127,7 odstotka za samo vojsko. Zatrjujejo, da Je treba to pripisati deloma : organizaciji licejskega študija, in kar se tiče podčastnikov, pa stanju na delovnem trgu, kakor tudi večjemu številu rojstev po vojni. le na 8 mesecev zapora. V ponedeljek pa bi se morala iz enakih razlogov začeti razprava proti bivšemu notranjemu ministru v Ka-ramanlisovi vladi Rallisu. WASHINGTON, 17. — Predstavnik NASA je javil, da bo sonda «Mariner 5», ki so jo izstrelili 14. junija v C,ape Kennedy, v četrtek na sredi poti med Zemljo in Venero. 19. oktobra bo letela 4.500 km daleč od Venere, potem ko bo preletela 338 milijonov kilometrov. Vsi aparati dobro delujejo. «Ma-riner 5», ki tehta 245 kg, bo zbral podatke o gostoti Venerine atmosfere. Glede sonde «Mariner 4», ki so jo izstrelili 28. novembra 1964, javlja NASA, da potem, ko je slikala Mars naslednjega leta, ni nikoli prenehala pošiljati informacij o žarčenju med Zemljo in Marsom. v obliki tako imenovanega nevojaškega nadzorstva«, iz vse Kitajske prinajajo govorice o obstoju in o nastajanju vedno novih nasprotij, o spopadih med raznimi političnimi skupinami in celo v vrstah braniteljev kulturne revolucije in v »revolucionarnih odborih«. «Trybuna Luau« takole nadaljuje: ((Značilno je, da tisk pri poveličevanju oblet niče 11. plenuma KP Kitajske, ki je razglasil kulturno revolucijo, ni objavil podrobnosti o sedanjem političnem stanju v deželi in o na predovanju kulturne revolucije, čianki se omejujejo na ugotovitev, da je glavni sedanji smoter podvo-jiti napore, da se «zrušita glavni, nicnnin štab buržoazije in Liu šao Či». | ‘J11 Pekinški tisk, vključno vojaški so upali, da bodo še v teku dneva rešili spor. Eden izmed funkcionarjev se je vrnil v Rim, drugi pa je ostal na ladji. Prvi ni hotel dati časnikarjem nobene izjave. Oblasti trdijo, da je imela ladja ob svojem prihodu v pristanišče zalogo pitne vode. ki zadostuje za mesec dni. V zvezi z demonstracijo pred u-radom italijanskega trgovinskega odposlanstva v Pekingu se je zvedelo, da so «rdeči gardisti« (isodili* načelnika odposlanstva dr. Manzsl-lo na ((javnem procesu«. Manife-stanti so ga namreč poklicali na ulico ter so ga «sodili» eno uro, nato pa so ga izpustili, ne da bi' mu skrivili niti las. Pekinški tisk, vključno vojaški, ^ • *l • dodaja «Trybuna Ludu«, vodi tudi i ZPIllIJClIlSIll II 1I11CI1 ostro polemiko s tistimi aktivisti in1 pristaši kulturne revolucije, ki menijo, da je treba kampanjo proti opoziciji za vodstvo v deželi pre- kiniti. V potrditev tega navaja ki tajski tisk dogodke v Vuhanu v pokrajini Hupei, kjer živi okoli 50 milijonov Kitajcev in kjer so vojaške in partijske oblasti za nekaj časa aretirale posebne odposlance vodstva kulturne revolucije. Kakor piše kitajski tisk, se taki politični spori in spopadi ponavljajo skoraj v vsej Kitajski. Pekinški ((Ljudski dnevnik« obtožuje predsednika Liu Šao Cija, da je leta 1936 nagovarjal nekatere zaprte komuniste, naj izdajo stranko in naj podpišejo protikomunistične izjave. Tedaj si je Liu šao Ci lastil oblast, ki je ni imel in z namenom, da bi izrinil z oblasti Mao-cetunga, je širil navodila, ki so lažno pooblaščala tako protikomunistično dejavnost. S tem da Je dajal navodila za izdajstvo, piše list, je hotel ((kitajski Hruščov« ustanoviti skupino oportunistov, ki bi mu bili podrejeni in povezani z njim, s pomočjo katerih bi se nekega dne polastili oblasti, kar bi bil tudi storil, če ne bi bila njegova zarota razkrinkana »Ljudski dnevnik« obsoja razne incidente in piše, da borbo ((konservativnih organizacij proti proletarskim revolucionarjem.) na področju Pekinga označujejo umori, sabotaže, plenitve in požari. List dodaja, da nekateri pozabljajo ali pa namerno slabo izvajajo navodila predsednika Maocetunga, ki so: »ofenziva z razumom, obramba z orožjem«. Zidovi prestolnice so polni gesel, ki napadajo razne kitajske osebnosti in jih obtožujejo, da so odgovorne za sedanje nerede v raznih krajih Kitajske. Ostri kritiki jc podvržen minister za kmetijstvo Tan čen Lin, ki ga obtožujejo, da vodi opozicijo proti Maocetungu na severu. Za njim pride načelnik političnega departmaja v vojski Hsiao Hua. Obtožujejo ga, da vodi »krvavo fronto, ki jo sestavljajo proti-kitajski vojaki«. Drugi manifesti obtožujejo ministrskega podpredsednika Tao Cuja, da vodi opozicijo v južni Kitajski. Kitajska ladja še vedno zasidrana v Genovi GENOVA, 17. — Kitajska ladja «Li Ming« je še vedno zasidrana v genovskem pristanišču, kamor je priplula pred petimi dnevi. Davi so se pomorščaki le poredko pokazali na krovu in so prekinili branje »rdeče knjižice« Maocetunga in petje Na boku ladje pa so še vedno vidni transparenti z napisi. Nocoj pa so pomorščaki obesili še dva transparenta z napisi v italijanščini, s katerima protestirajo proti pristaniškim oblastem, ker nočejo dobaviti pitne vode in dovoliti, da se raztovori ladja. Ker sta prišla iz Rima v Genovo dva kitajska funkcionarja iz urada za okrepitev mednarodne trgovine, ŽENEVA, 17. — Združeni narodi so organizirali v Ženevi posebno konferenco skupine specialistov v topografiji in toponomastiki, ki bo od 4. do 22. septembra. Konference se bodo udeležili specialisti iz 128 držav. Njih naloga bo iskati najboljši način, da se odpravi sedanja zmeda, ko se govori o nekem kraju, predvsem kadar je geografsko ime napisano v arabskih črkah ali v ideogramih. Skušali bodo določiti mednarodne določbe za geografska imena. Poročilo, ki ga bodo predložili strokovnjakom, izreka mnenje, da je edini način, da se v mednarodnem merilu uredi pisanje geografskih imen v različnih jezikih, če se upošteva izgovorjava in če se uporabljajo fonetični znaki, ki jih je pripravilo mednarodno združenje za fonetiko. Žičnica na Marmoiado Velik požar v londonskem kofein CORTINA D’AMPEZZO, 17. — Minister za turizem in prireditve Cosona, ki je nekaj dni na dopustu v Cortini, je danes odšel na kraj Malga Ciapela, od koder gradijo žičnico na Marmelado. Ta žičnica bo začela delovati čez dva meseca in bo omogočila turistom, da bodo uživali tu najlepši ras-gled z Dolomitov, in smučarjem, da se bodo smučali vse leto. Minister je dospel v spremstvu načelnika svojega kabineta do škrbine Cerrauta v višini 2970, kjer se je razgovarjal z delavci, ki gradijo žičnico. LONDON, 17. — Preteklo noč je nastal v velikem hotelu »Prince of Wales» v Kensingtonu v Londonu velik požar, zaradi česar je moralo mnogo ljudi zapustiti poslopje v naglici, tako da se niso mogli niti popolnoma obleči. Hotel šteje 500 sob, a plameni so zajeli le šesto nadstropje. Na kraj so prišli številni gasilci; na srečo ni bilo nobene žrtve. To je že drugi požar v velikih londonskih hotelih v zadnjih dveh tednih. Prve dni tega meseca ja moralo 200 ljudi ponoči na vrat na nos zapustiti hotel «Cumberland». Zbežati so morali bosi in v pižami. ADIS ABEBA, 17. — V ponede- ljek, 11. septembra se bo začelo v Kil ‘ inšasi četrto zasedanje konference državnih in vladnih poglavarjev držav organizacije afriške enotnosti. Že prej pa bo redno zasedanje sveta ministrov, ki se bo začelo 4. septembra. Delovne dokumente in načrt dnevnega reda so že sporočili vladam 38 držav članic. Takih lepakov jc po kitajskih mestih velika poplava. Tujcem je prepovedano včasih pa le uspe 18. avgusta 1967 Vreme včeraj; najvlšja temperatura 38, najnlija 21.2, ob 19. uri 26.4 »topinje; zračni tlak 1015.3 pada, veter 6 km sever, vlaga 67 odst,, nebo 4 desetinke pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 23.3 stopi-nje. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 18. avgusta Helena Sonce vzide ob 6.08 in zatone ob 20.10. Dolžina dneva 14.2. Luna vzide ob 19.53 In zatone ob 3.41. Jutri, SOBOTA, 19. avgusta Ljudevit ZAKONSKI OSNUTEK DEŽELNEGA ODBORA 1,5 milijarde lir v petih letih za pospeševanje žlahtnih pridelkov Vsako leto bo dežela dala 300 milijonov lir za izboljšanje vinogradništva, sadjarstva, vrtnarstva in cvetličarstva - Izredni pogoji za pospeševanje vrtnarstva in cvetličarstva na Tržaškem Deželni odbor Je na eni od svojih zadnjih sej odobril zakonski osnutek o pospeševanju ln izboljšanju žlahtnih pridelkov v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Zakonski osnutek pooblašča deželno upravo, da pomaga s prispevki na vložene stroške na področju vinogradništva, sadjarstva, vrtnarstva in cvetličarstva. V ta namen je predvideno nakazilo o višini 1,5 milijarde lir v petletju 1967-71, in sicer po 300 milijonov Ur letno. Poročilo, ki spremlja zakonski osnutek deželnega odbora, obrazlo-žuje sedanje stanje žlahtnih pridelkov v Furlaniji-Julijski krajini in ugotavlja, da je to stanje, v primerjavi z ostalimi pokrajinami v Venetu, precej skromno. Pri tem poročilo omenja na primer pridelek vina, ki se suče okrog 800 hektolitrov letno in ki še zdaleč ne krije deželnih potreb. Upoštevajoč visok dohodek na hektar pridelovanja žlahtnih kultur, se to stanje negativno odraža na kosmato vrednost prodanih pridelkov kmetijstva v deželi, in torej tudi na zaslužek ljudi zaposlenih v kmetijstvu. S pospeševanjem žlahtnih pridelkov bodo zlasti povečala svoj dohodek mala posestva, ki zaradi svojega omejenega obsega ne morejo donosno pridelovati žitaric ali pa se ukvarjati z živinorejo. V poročilu je nadalje rečeno, da bo treba usmeriti kmetijstvo bolj na kakovost kot na količino pridelka. Klimatske razmere in zemljišča v Furlaniji-Julijski krajini so zelo primerna za takšno obdelovanje zemlje. Hkrati pa Je treba okrepiti tudi prodajno mrežo pridelkov. V tem pogledu so na primer zadružne kle-tt, ki so sicer zelo dobro organizirane, popolnoma odsotne v nekaterih področjih (kot na primer v go-rtških Brdih). Ce pa je ugotovljeno da dajo žlahtni pridelki visok* dohodke, Je treba tudi upoštevati, da zahtevajo velike naložbe kapitala za naprave zlasti na gričevnatih področjih in tudi v nekaterih ravninskih krajih, kjer so gramozna tla. Za namestitev toplih gred, je treba včasih potrošiti do 10.000 lir za kv. m pokritega zemljišča. Zato, poudarja poročilo, so po trebni posegi javne uprave, in to ne samo za pospeševanje zasebne pobude, marveč tudi, da se usmeri kmetijska dejavnost v naložbe, ki bodo najbolj ustrezale deželnemu programu o razvoju kmetijstva. Namen zakonskega osnutka deželnega odbora je, da dopolni dr žavne ukrepe na tem področju. Drugi zeleni načrt posveča precejšnjo pozornost vinogradništvu, ki bo deležno še večjega pospeševanja z deželnim zakonom, v okviru posegov na področju žlahtnih pridelkov. V členu 2 zakonski osnutek govori o ukrepih za vinogradništvo, ki temeljijo na potrebi, da je treba povečati predvsem kakovost pridelka. V tem pogledu zakon daje prednost gričevnatim področjem tudi za. to, ker so stroški za ureditev zemljišč visoki, kakor tudi zemljiščem, ki jih omenja odlok predsednika republike štev. 930 od 12. julija 1963 in ki se nanaša na zaščito tipičnih pridelkov. Da bi dosegli vedno večje pridelke plemenitih vin v deželi, zakon določa, da morajo biti vinogradi zasajeni z žlahtnimi vrstami in z izbranin* sadikami. Zakon določa tudi, da morajo imeti sadike garancijsko potrdilo, ki označuje vrsto žlahtenga cepa in divjaka. S zakonom hoče deželna uprava o-vrednotiti delo, ki ga že mnoga leta vrši Pokrajinski konzorcij za vinogradništvo in enologijo iz Vidma Končno člen 2 razteguje prispevke tudi na ureditev trtnih nasadov, ki dajejo čepe za množitev posameznih vrst. Člen 3 predvideva ustanovitev deželnega centra za pospeševanje vinogradništva in vinarstva (nekaj podobnega kot je bilo že storjeno na Siciliji). S sodelovanjem krajev nih ustanov želi deželna uprava u-stvariti gibčno telo, ki bo predstavljalo resnične koristi, ki bo imelo nalogo pospeševalca in usklajevalca pobud, ki bi se včasih lahko znašle v protislovju. Člen 4 določa, da bo treba dati prednost tistim vrstam trti, iz katerih se bo pridobivalo vino, ki ima največje pogoje, da se uveljavi na tržišču. Člen 5 pa govori o vrtnarstvu in cvetličarstvu in predvideva globalne in enotne posege za obe obdelovalni veji, ki Ju ni mogoče ločiti Zlasti bo prišla v poštev gradnja stalnih in premičnih toplih gred, ki se vedno bolj Sirijo in uveljavljajo v Italiji in v inozemstvu, z ustreznimi napravami. V seznamu naprav, ki bodo deležne prispevka, Je deželni odbor upošteval obstoječe krajevne razmere nekaterih področij, kot na primer gričevnato področje na Tržaškem, kjer imata vrtnarstvo in cvetličarstvo najboljše pogoje za razvoj. Olen 6 pa določa predvsem pogoje za gradnjo naprav za prodajo pridelkov Hkrati pa ne Izloča mo- manjših pobud. Te napra- ve so težko uresničljive samo s 50 odst. prispevkom, ki ga določa drugi zeleni narčt. Glede prispevkov pa deželni odbor ni imel za potrebno, da v zakonskem osnutku določi njihovo višino na osnovi posameznih področij, ali pa na osnovi kmetijskih vej, marveč si je deželna uprava pridržala pravico (o čemer govori člen 7), da oceni posamezne primere in da na osnovi tega nakaže zadevni prispevek. Člen 8 pa določa najbolj enostaven način za predložitev prošenj za prispevek, kakor tudi preprosto rešitev prošenj. Podpredsednik poljske vlade skozi Trsi Predvčerajšnjim ob 15. uri je pripotoval v Italijo čez blok pri Škofijah podpredsednik poljske vlade Szyr Eugeniusz. Visoki poljski državnik je potem nadaljeval pot v notranjost države v spremstvu žene in hčerke. Ni znano kam so POJASNILO OBČINSKEGA ODBORNIKA CESCHIE Zakaj ni mogoče namestiti telefonov duplex na Krasu Občinska uprava proučuje možnost ustanovitve urada za javne stike Občinski socialistični svetovalec Gicrgio Cesare je poslal županu vprašanje v zvezi z namestitvijo telefonov duplex m. Opčinah. V imenu župaru mu je odgovoril odbornik Cesch. i, ki pravi, da je občinska upravo vprašala za pojasnila giede tega družbi, SIP. Ta je odgovorila, da telefon duplex delaje pod pogojem, da je možna povezava z zemljo. To povezavo namestijo v stanovanju telefonskega naročnika. Toda kraška sestava zemlje onemogoča to povezavo, razen v izrednih primerih, ki pa zahtevajo velike stroške. V tem položaju, pravi odbornik Ceschia, niso samo prebivalci Opčin marveč vsi prebi valci gornje kraške okolice. Odbornik Ceschia je odgovoril tudi na vprašanje svetovalca Cesara in demokristjana Abata, ki sta ga namenjeni. i............................................iiimmi...imiimik..iiiilillliillimliiilllllliillimmiiliNiiiiiiiilliiilimm"* OD 3. DO 10. SEPT. POD POKROVITELJSTVOM PREDSEDNIKA REPUBLIKE V našem mestu: predstavniki 13 držav na mednarodnem mladinskem festivalu Na »portalu »o kulturne, folklorne in sporine prireditve ter razstave in diskusije o temi Claudtne Coster. Prepovedano en’1** dini pod 14. letom. Eden 16.00 «Daniel VVoone (L^otr che domrt 11 Far West)» Ed And15’ Patrlda Vlei. Technlcolor. Grattacielo 16.00 «E divenne M P[“ spletato bandito del sud» Eastm»n' color. Peter Lee Lavvrence, Faust Tozzi, Glorla Milland. . Rttz (Ulica San Francesco štev. 16.00 «Mondo di notte numero tre Technicolor. Prepovedano mlao‘n pod 18. letom. . Alabarda 16.30 »Lenlngrado, la b3‘-taglia plu lunga» F. Roeder, Son> Diemann. FUodrammatlco 16.30 «The bounhu killer* Technlcolor. Thomas M’ilh*n' E l le n Ray. Moderno Danes počitek. Jutri ob 1»-““ «MMM 83 (»Missione morte mo* 83)» Technicolor. F. Beir, G. A. Dalles. Crtstallo 17 00 «Sctarada per 4 SP1' Technicolor. Lino Ventura, Mari1 Tolo. „ Aurora 16.30 «Splendore nelTerba« Technlcolor. Natalie Wood. PreP vedano mladini pod 16. letom. Astoria 16.00 «Operazlone sottovest* Cary Grant, Tony Curtls. Techn • color. Letne cene 100 lir. , Impero 16.30 «A qualcuno plače ca do» Z nepozabljeno igralko MarV1 Monroe. Astra 16.30 «Aquile nellTnfinlto« J* mes Stevvart. . , Vlttorio Veneto 17.00 «Le stelle 0 ragno» Technicolor. Clinis Jon« ’ Jones Justine. .. Ideale 16.30 «La corruziones Ro*ae. na Schlaffino, Jacques Perrin. pr povedano mladini pod 18. letom. Abbazia 16,30 «Giungla dl bellezz Technicolor. LETNI MNO Satellite (Borgo San Sergio, avt. J ’ fll. 19, 20) Blagajna ob 20. url. Začetek ob 20.30 «Un bikini per Dm' Technicolor. Bob Hope, Elke S0" mer. Zelo zabaven film. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19 30 do 8 30) D’Ambrosi, Ul. Zoruttl 19c; Croce Verde, Ul. Šettefontane 39; Ravasint, Trg Libertži 6; Testa d oro, Ul. Maz-zini 43. Darovi in prispevki Ob četrti obletnici smrti Mirka O. bada darujeta žena Mila ln hčerka Slavica 3000 Ur za Dijaško matico. Ob četrti obletnici smrti tov. Mirka Obada darujeta Vilko In Blanca Batič 2000 lir za Dijaško matico. Kino nn 19. IN 20. AVGUSTA T. I* VSI V N A B R E 2 I N 0 OB PRILIKI «1. TROFEJ® SOKOL* PRIREDI SD SOKOL PLES NA PROSTEM Z ORKESTROM «5 LORDS* DELOVAL BO DOBRO ZALOŽEN BIFE VSTOP PROST! MMMUki predvaja danes, 18. t. m. ob 18. in 21. uri na prostem filmi Technicolor — Tecniscope: 7 PIŠTOLI per EL GRINGO Igrajo; GERARD LANDRY, DAN HARRISON in PATRICIA loraN »THE NEW VORK TIMES* PIŠE Letošnji rekordi v gospodarstvu SZ Od oktobrske revolucije do danes se je industrijska proizvodnja SZ povečala za 66-krat - Letos pričakujejo izredno bogato letino Ce bi industrijsko proizvodnjo Predrevolucijske Rusije pomnožili s 66, bi dobili proizvodnjo sedanje Sovjetske zveze. Statistični podatki o gospodarskem razvoju Sovjetske zveze namreč kažejo, da se je v 50. letih industrijska proizvodnja te dežele povečala za 66-krat. To Je brez dvoma velik u-sPeh. Sicer je res, da je začela sovjetska oblast graditi na zelo nizki ravni 'in je zato 66-kratno povečanje v absolutnem merilu vendarle relativno, ker to še ni podatek o proizvodnji v absolutnem smislu. Hkrati pa je treba vendarle vedeti, da je revolucionarno obdobje — 1917-1920 — uničilo še veliko tistega, kar je skromnega Pustila carska Rusija. Nadalje ne smemo pozabiti, da je druga svetovna vojna povzročila Sovjetski sveži velikansko škodo, saj je nacistična vojska opustošila najbolj razviti del Sovjetske zveze. Ko smo tako postavili to premiso, si oglejmo nekaj podatkov: V M letih, to je od 1918 do 1966 se je industrijska proizvodnja v SZ večala v povprečju za 9,9 odst. na leto. Ponavljamo, da je to relativen podatek, vendar gre za podatek, ki ga začenjajo upoštevati tudi ekonomisti Zahoda, ki priznavajo, da je gospodarski razvoj Sovjetske zveze hitrejši od ekonomskega razvoja zahodnega sveta. Nihče danes ne dvomi več v to, da je Sovjetska zveza, kar zadeva industrijski potencial, dru-K‘i država na svetu, takoj za ZDA. ®- več, 20 odstotkov vse svetovne industrijske proizvodnje prihaja iz tovarn Sovjetske zveze. In to je zares veliko. Morda pa bi bilo glede tega najprimerneje navesti to, kar o tem Piše ekonomski strokovnjak new-Vorškega časopisa «The New York Times«. Narašča število znakov, ki kažejo, da bo leto, ko se slavi 50. obletnica oktobrske revolucije, predlo v zgodovino, kot najbolj produktivno in najbolj bogato leto v vsej ruski in sovjetski zgodovini številni zahodni analitiki že Proučujejo probleme, ki bodo nastali v sovjetski notranji in zunanji politiki zaradi blagostanja, ki 8a danes uživa Sovjetska zveza. Današnje rožnate perspektive za sovjetsko gospodarstvo imajo dva razloga odnosno vzroka. Eden iz-fned virov za te rožnate perspektive, je uradno polletno poročilo 0 stanju sovjetskega gospodarstva. v njem zasledimo podatek, ba je sovjetska industrijska proizvodnja dosegla v prvi polovici letošnjega leta napredek v višini 10,6 odst. v primerjavi z enakim °bdobjem lanskega leta. Zaradi Primerjave bomo rekli, da Je ame-šiška industrijska proizvodnja bi-la v prvi polovici letošnjega leta nekaj nižja od industrijske proizvodnje v prvih mesecih lanskega leta. Nadalje zahodni analitiki in strokovnjaki za kmetijstvo meni-H da bo, odnosno, da Je bila letošnja žetev ena najboljših in uajvečjth v vsej zgodovini Sovjetske zveze Res je, da bo letošnja žetev za malenkost manjša od ve-'■kanske, resnično rekordne žetve, so jo v Sovjetski zvezi zabele- ži" lansko leto, gotovo pa je, da ko letošnja letina v celoti zado-voljila vse sovjetske potrebe, kar zadeva prehrano ni dala tudi dovolj tekstilnih vlaken, kolikor ilk potrebuje sovjetska tekstilna industrija. Ta kombinacija rekordne industrijske proizvodnje in malo manj kot rekordne letine daje na zna-nJe, da bo Sovjetska zveza letos Proizvedla in razpolagala z občut-n° večjimi količinami blaga in Večjimi uslugami kot Jih Je imela kdaj koli doslej. Sovjetska brutto Proizvodnja Je lansko leto znaša-la okoli 350 milijard dolarjev, le-t°8 bo za okoli 25 milijard dolar-Jev večja. V septembru pred dvema leto-1114 Je sovjetski premier Kosigin bastopii kot uradni pobudnik pre-Usmeritve sovjetske industrije in sicer v smeri, naj bi se dobiček Odnosno zaslužek v bodoče upora-kot neke vrste stimulans, kot beke vrste materialno spodbujanje k večji proizvodnosti, k večjemu ddinku dela. Sama preosnova, ki _ Je nakazal premier Kosigin, Je še V marcu leta 1965 je Brežnjev javno nastopil kot pokrovitelj ali pobudnik programa, ki teži za tem, da naj se poveča stimulacija poljedelcev — kolhoznikov in souhoz-nikov — s pomočjo višjih cen poljedelskih pridelkov in z višjimi dnevnicami, to je višjimi osebnimi prejemki. Zato nikogar ne more presenetiti podatek, da so v prvi polovici letošnjega leta bili povprečni osebni dohodki sovjetskih delovnih ljudi za 3,5 odst. višji kot v prvih šestih mesecih preteklega leta. To pa je korenito drugačno stanje v primerjavi s stanjem, s katerim se je ukvarjal Nikita Hru-ščov pred petimi leti, po kubanski krizi, ko Je sicer govoril o dvigu osebnih prejemkov, do katerih je dejansko tudi prišlo, vendar so se hkrati močno dvignile cene nekaterim potrošnim artiklom. Mesu npr. so se cene dvignile celo za 25 odst. Jacques Perrin, ki je bil lani v Benetkah nagrajen, in Dany Carrel, ki se je prav tako že uveljavila. Producenti si od tega para veliko obetajo PO NAJNOVEJŠIH UGOTOVITVAH STROKOVNJAKOV Na Antarktiki je nekaj področij kjer je možno normalno življenje Antarktika je največji ledenik na svetu. Pravzaprav pravijo Antarktiki tudi ledena celina. To velikansko področje na južnem tečaju, ki se razteza na površini 13 milijonov kv. km, je bilo do pred nekaj leti bolj ali manj nepoznano, saj so le redki pogumni raziskovalci prodrli do njega in je področje v celoti ostalo nerazkrito, skratka neraziskano. Šele po drugi svetovni vojni so se odprave nekaterih držav z mogočnimi sredstvi in odlično opremljene lotile podrobnejšega proučevanja te »šeste* celine, ki ji tudi pripisujejo vlogo, da u-ravnava temperaturo južne poloble našega planeta. Sedaj, ko je znanost vendarle nekoliko globlje prodrla na Antarktiko, smo zvedeli, da ta celina ni izključno velikanski ledenik, pač pa, da je na njej tudi nekaj oaz ali zelenic, ki razbijajo monotonost večnega ledu. Seveda ne gre v tem primeru za zelenice v pravem pomenu besede, saj je znano, da je na Antarktiki razmeroma malo življenja in da je živalstvo razmeroma bolj razvito kot rastlinstvo. Kar zadeva živalstvo, so znanstveniki ugotovili, da živi na Antarktiki, predvsem na njenih robovih, razmeroma veliko živali, predvsem pingvinov. Kar pa zadeva rastlinstvo, so doslej odkrili le nekaj lišajev in pokrnelih rastlin, ki životarijo v nekaterih oazah. In vendar je teh oaz precej, saj merijo v celoti kar 600.000 kv. km poršine, to se pravi, da je njiho-1 porabljena pri graditvi vodnjaka. vedno v razvoju in potem ta-še ni zaključena. In zato pri-b®Ja le nekaj nad 25 odstotkov Proizvodnje sovjetske industrije iz J°djetij in tovarn, v katerih so u-Vedli novi sistem. Toda že sedaj s °čitno, da daje ta sprememba '°vjetski industriji mnogo močnej-1 stimulans za povečano, cenejšo b kakovostno boljšo proizvodnjo. ®režnjev je človek, ki Je simbo-! bo odgovoren za podobne spre-bieinbe v sovjetskem kmetijstvu. ® ^^®88®*8888l888RHRR8§llilltll88Mllll IIIIRTVUHII, |(l l(l, mRHmumnumnEgmmURH,,!! ■ l(llTR BI ll(! |lll|lll|«|ll|||RI8lall|lll|lllllll8lll|ll|llllll I IIVIIlIRI8a,llllRllla|llllll|ll|l^lall|||l|,,,ll,,ll, • 1111 l,ll,IRI,lll,aillllllflllllllllll I llllll VIIIIIIHBBVIII11IIRRIIIRAII« Ril II lltlf «18 lil IBIIf PO PISANJU cSOVJETSKAJE BELORUSIJE> Versko blazna mati s sekiro ubila hčer Sodišče je nečloveško mater obsodilo na smrt MOSKVA, 18. — Sovjetsko sodišče je obsodilo na smrt 63 let staro mater, ki je s sekiro ubila svojo hčer, ker ni hotela stopiti v njeno versko sekto. Sovjetski časopisi s poudarkom pišejo o tem dogodku in podrobno prikazujejo razpravo, ki je privedla do te ostre, vendar pa pravične obsodbe. Sovjetski tisk dodaja, da je bil poleg nečloveške matere obsojen na daljšo zaporno kazen tudi nečak morilke zaradi sodelovanja pri umoru. Pred sodišče in v zapor pa so poslali tudi krajevnega voditelja verske ločine, ki je nekako ozadje vsemu temu tragičnemu dogodku. O tem dogodku bolj podrobno piše dnevnik »Sovjetskaja Belo rusija*. ki pove, da je bil mož sedanje obsojenke pred časom obsojen na smrt in umorjen, ker je v času zadnje vojne sodeloval z nacističnim okupatorjem. Iz časopisa zvemo, da je 63-letna Abušenkova, nečloveška mati, ki je s sekiro umorila svojo hčer, pripadala baptistični evan-gelistični ločini, ki se je nekoč ločila od babtistične Cerkve. Baptistična Cerkev je v Sovjetski zvezi pravno priznana, medtem ko evangelistična sekta te baptistične Cerkve ni priznana. Kljub temu šteje ta cerkvena ločina o-koli 100.000 vernikov, ki so po pisanju sovjetskega časopisja zelo sovražno razpoloženi do sovjetske oblasti. Baptistična Cerkev, ki je, kot smo že omenili, v Sovjetski zvezi priznana kot enakopravna Cerkev, šteje po približnih računih kakih 5 milijonov vernikov in je to edina Cerkev, ki se je številčno pomnožila od oktobrske revolucije do danes, še več: sovjetske oblasti gledajo na baptistično Cerkev zelo povoljno, ker se ta Cerkev bori proti nekaterim tradicionalnim razvadam ruskega podeželja, predvsem proti pijančevanju. Kar zadeva že omenjeno Abu-šenkovo, časopis »Sovjetskaja Belorusija* piše, da je bila to versko fanatična, smemo celo reči: versko blazna ženska, medtem ko je bila njena hči «tipična sovjetska ženska in poštena delavka*. Ker Abušenkovi ni uspelo, da bi svojo hčer pridobila za svojo vero, da bi torej prestopila v Cerkev, katero je smatrala, da je edino zveličavna, je sklenila, da jo umori. Ko je nečloveška mati umorila svojo hčer, je skušala, skupno s svojim nečakom, prikazati, da se je hči sama umorila. K temu sta Abušenkova 'in njen nečak Vlastenko pritegnila tudi nekaj drugih vernikov iste vere, ki so vsi skušali prikriti resnični razlog smrti. Praktično je skušala vsa verska skupnost iz vasi Utevsk sodelovati, da bi se zločin prikril. Pa jim nakana ni uspela. Ko so obtoženci prišli pred sodišče, se je posebno glavna obtoženka Abušenkova »posebno izkazala*: S hladnim, prezirljivim pogledom in s celo kopico besedičenja je s|fyš»!a prepričati sodišče, da se je dekle samo umorilo. Hkrati pa je na račun svoje žrtve naštela celo vrsto obtožb. Ves čas, ko je skušala sodnikom prikazati, pa čeprav po svoje, kako so se dogodki razvijali, ni za svojo žrtev niti enkrat rekla «moja hči*, pač pa je vsakokrat, ko je govorila o njej, uporabljala najbolj nesramne, prostaške in žaljive izraze. S tem je, kot piše list, napravila na občinstvo zelo slab vtis. Rekli smo že, da je bil vpleten v to zadevo in prišel pred sodišče tudi vodja verske sekte ali ločine, ki je »služboval* v tem naselju. Gre za »patra* Kopen-kova, ki mu je sodišče očitalo tudi to, da je protizakonito organiziral tudi procesijo, in sicer v protest, ker so mu oblasti naprtile neko globo. Da bi vreča vseh teh nečednih dejanj ali vsaj prestopkov bila polna, je »pater* potvoril tudi svoje osebne dokumente, na katere si je dodal še deset let, da bi mu tako ne bilo treba služiti vojaški rok. Pravzaprav je ta sodni proces proti morilki lastne hčere, kot tudi proti nekaterim drugim pripadnikom te verske ločine v tem kraju prvi, odkar ta verska sekta obstaja in deluje. Iz tega bi mogli sklepati, da so sovjetske oblasti bile proti pripadnikom te verske ločine, ki sicer nima pravne osnove, velikodušne. To velja pa le za Belo Rusijo, kajti na drugih sovjetskih področjih so i-mele sovjetske oblasti še veliko dela s posameznimi pristaši te ločine, kot tudi s celimi krajevnimi skupnostmi, ki so velikokrat kršile veljavne zakone, ki prepovedujejo javno delovanje te ločine. Posebno so imeli veliko dela z raznimi njihovimi pridigarji, ki so na skrivaj zbirali mladino in ji vcepljali v glavo svoje nauke, kar pa je v zvezi z neurejenim pravnim statusom te Cerkve, prepovedano odnosno protizakonito. ZARES NEPRIČAKOVANA NADLOGA V BOSNI Milijoni poljskih miši uničili ves pridelek Kaj menijo o tem strokovnjaki - Ko so miši «pospravile» žito, so se lotile krompirja, celo sadja na drevju - Prizadetih 100 kv. km tll«IBI«aiaailRIIIRl>l00>>08***aaaiaaail,aINMMll>0ai«M«iail«liai*>a>IM>l«a>M>M>*>l>R>8aaaaaBaia*valMllal1* HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Če ho-| TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) čete resnično uspeti, se boste mo-1 Včasih ste v zamudi v primerjavi rali pošteno zavzeti. Z iskrenostjo boste največ opravili. BIK (od 21.4. do 20.5.) Preuredite vso svojo dejavnost, ker ste zabredli v zmešnjave. Neka oseba po- staja dostopna. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne- koliko preveč ste samosvoji, kar odbija poslovne kolege. Nekdo vas ima zelo rad. RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne vsiljujte svojega sodelovanja, pač pa čakajte, da vas kdo povabi Pazite na zdravje LEV (od 23.7. do 22.8.) Ponudba bo zelo mikavna, toda pazite, da se ne krije v njej past. Nekoliko poguma, bi ne bilo odveč. DEVICA (od 23.8 do 22.9.) Neki bivši nasprotnik bo ponudil roko sprave. Ne odklanjajte je. Preveč ste navezani na neko osebo. z drugimi. Tudi v čustvenih zadevah se vam nikoli ne mudi. ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Tako imenovani tempizem je osnovni pogoj za uspeh. Spoštujte čustva drugih. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Vaši upi niso preveč utemeljeni. Upravičite zaupanje, ki ga ima ljubljena oseba v vas. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Držite se raje nekoliko ob strani, ko gre za večje obveznosti. Srečali se boste s starim znancem. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ko iščete sodelavce, jih izbirajte raje med mlajšimi, vendar sposobnimi ljudmi. Počivajte več. RIBI (oč 20.2. do 20.3.) Včasih ni slabo nekoliko razmišljati, o bodoč nosti. Neka oseba se skuša od vas oddaljiti. Znano je, da so nekoč kobili-ce predstavljale veliko zlo. Velikanski roji kobilic, včasih pravi oblaki teh žuželk so se spustili na plodna polja in uničili vse, kar je bilo užitnega. Ker so se kobilice pojavljale v glavnem na določenih zemljepisnih področjih in pasovih' so se borbe ffrnti njim lotili v mednarodnem okviru in sistematično. Že nekaj let je, morda kako desetletje, ko se o tem zlu že ne govori več. DDT in razna druga sredstva proti mrčesu so uničila te žuželke že v njihovih leglih. Bolj redki so tisti, ki se še spominjajo, kolikšne težave so imeli v Avstraliji z zajci. Ker se je zajec tako razmnožil, da so jih na avstralski celini šteli na milijone, na desetine milijonov, Je ta sicer mnogim lovcem tako ((simpatična divjad« postala za Avstralijo kobilicam podobno zlo. Toda Avstralija se je pred desetletji morala boriti tudi proti mišim, ki so tudi preplavile polja in uničevale vse, kar jim Je prišlo pod zob. Lahko bi navedli še kako drugo podobno zlo iz bližnje in daljne preteklosti, vendar smemo tudi reči, da Je že dolgo, ko se o podobnih nesrečah že ni več govorilo, vse do teh dni, ko imamo ponekod v Bosni v Jugoslaviji ponovno opravka z valom miši, ki uničujejo ali bolje, ki so uničili pridelek številnih občin. Najprej so naval miši odkrili blizu Kali-novika, nato pa se je to zlo začelo širiti in širiti, tako da so pred dvemi dnevi že poročali o prvih valovih miši že kakih 10 km od Sarajeva. Ne gre za katastrofo, kakršno Je slovita pisateljica Pearl Buck opisala v svoji knjigi «Dobra zemlja«, vendar so v Bosni doslej miši uničile ves pridelek na površini kakih 100 kv. km in s tem močno oškodovali kakih 220 domačij s približno tisoč prebivalci. Da bi zlo bilo še huje, so se miši vrgle prav na najbolj siromašna področja v kanjonu Neretve. Kakor poročajo jugoslovanski listi, gre za milijone teh malih in požrešnih glodalcev, ki uničujejo vse žito in jih nihče ne more zaustaviti. V glavnem gre za dve vrsti miši in sicer za poljske in gozdne miši ,ki uničujejo na svoji poti vse, kar Je užitnega in ko opravijo ž žitaricami, se lotijo tudi krompirjevih nasadov, celo sadja na sadnem drevju. Ko so novinarji vprašali predstavnike oblasti, kaj nameravajo storiti proti tej nadlogi, so ti odgovorili, da so se najprej obrnili na Rdeči križ, od katerega so dobili potrebne strupe, toda teh strupov Je bilo mnogo premalo, da bi mogli z njim korenito zavreti val požrešnih glodalcev. Ker gre za val miši, ki so preplavile zelo siromašna področja, so se krajevne oblasti obrnile za pomoč na republiške oblasti, ki so pomoč že zagotovile. Poleg tega se v zvezi s tem širi tudi nevarnost epidemičnih bolezni .kajti miši nosijo s seboj tudi klice neke bolezni, ki za njo zboli tudi človek. Dva delavca so že morali sprejeti v bolnišnico, ker sta zbolela. Višji sanitarni tehnik pri sarajevskem zavodu za zdravstveno zaščito Milan Savič, ki je obiskal prizadeto področje, je novinarjem rekel: «Miši so opustošile nad 99 odstotkov žitaric. Sedaj so se lotile krompirja. Gre za velik problem gospodarskega in socialnega značaja... Ko sem gledal področje pri vasi Ljuta, nisem videl niti enega klasa žita. Podobno je na drugih področjih. Miši se kar sprehajajo in nemoteno napredujejo proti Sarajevu«. Na vprašanje, kaj bi se dalo proti njim storiti, je Savič rekel: ((Trenutno se ne da storiti prav nič zaradi ogromnega števila miši Računam, da se bodo same umaknile. Skušali bomo primerno ukrepati, predvsem za pomoč prizadetim področjem.« Zdi se, da je pred odgovornimi oblastmi precej težko rešljiva naloga, kajti kako zavreti pot tem škodljivcem, ki se množijo s to- likšno naglico in napredujejo brez vsakih konkretnih ovir? Strokovnjaki računajo, da se bodo miši začele same uničevati. Nekateri celo postavljajo določen ((termina, ki da bo nastopil nekje proti jeseni. Miši — tako pravijo — se bodo začele žreti dru ga drugo. Z druge strani se tudi postav lja vprašanje, od kod ta nepriča kovani «val». Strokovnjaki trdijo da je na tem področju Bosne pri šlo v prirodi do ((neravnotežja« Znano je, da razmerja med živi mi bitji uravnava sama priroda po določenem zakonu. Kadar pa človek na ta ali oni način to razmerje poruši, morejo slediti tudi nepričakovane posledice. Tako je možno npr. da so bili lovci na tem področju nekoliko preveč vneti in so pobili preveč tistih divjih živali, ki žive od miši, kot npr. lisic, kun in drugih podobnih živali, ki za svoj obstoj uničujejo male glodalce, miši, ki so se zaradi tega neravnotežja zelo naglo razmnožile. Ko bi ta nadloga ne bila dovolj, poročajo iz istega področja še o drugem zlu. Kar niso uničili milijoni požrešnih miši, so pokončali gosti roji kobilic. va površina tako velika, da bi na njej mogli stati kar dve Italiji. Te podatke navaja sovjetska a-gencija »Novosti*, ki tudi pravi, kako in kdo je te »zelenice* odkril in raziskal. Precejšen delež pri tem imajo znanstveniki sovjetske odprave na Antarktiki, ki so tudi postavili nekaj domnev v zvezi z nastankom teh »zelenic*. Po njihovem mnenju so »zelenice* nastale tam, kjer so premikajoči se ledeniki na svoji poti proti oceanom obšli gorovja in griče. Seveda so te »zelenice* kopne le krajšo dobo antarktičnega poletja, ker jih sicer prekrivajo debele plasti snega. Ko pa se ta področja ponovno o-svobodijo snega, se prikaže temna zemlja, ki s svojo barvo še bolj pritegne in usvaja sončne žarke, tako da dosežemo tu tudi do 30 ali celo 40 stopinj Celzija, kar je vsekakor zelo veliko, še posebej ko računamo, da imamo opravka z Antarktiko. Na teh kopnih področjih je tudi veliko manjših jezer, katerih voda se zelo segreje, tako da včasih znaša temperatura vode tudi nad 40 stopinj Celzija. Veliko manj pa se tu segreje ozračje, ki le redkokdaj doseže 10 stopinj Celzija. Toda v primerjavi s temperaturo, ki vlada na drugih področjih Antarktike, je to zelo veliko. Sovjetski strokovnjak za probleme klime Andrej Solokov, ki je sodeloval pri neki odpravi v »zelenico* Banger, je podrobno proučil vso snov, ki so jo zbrali on in njegovi kolegi, in prišel do zaključka, da predstavljajo te oaze, tudi kar zadeva probleme klime, posebnost zase. Prišel je tudi do zaključka, da bi se mogel človek tu za stalno naseliti. Iz tega tudi sklepajo, da ni izključeno, da bodo prav na teh antarktičnih »zelenicah* nastala prva naselja, prva mesta »ledene celine*. Nepoučen človek bi se mogel vprašati, čemu naj bi človek rinil na Antarktiko, ko pa je vendar še veliko področij na Zemlji, ki so prirodno bogata in še malo ali pa sploh nič izkoriščena. Pomislimo le na nekatera zelo slabo naseljena področja Azije in Afrike, da ne govorimo o velikanskih redko naseljenih področjih Latinske A-merike. In vendar ima Antarktika svojo posebno »privlačnost*. Predvsem velja Antarktika za pomembno strateško področje. Sicer je res, da so bile sprejete mednarodne obveznosti, ki prepovedujejo izkoriščanje Antarktike za vojaška oporišča, toda temeljita proučevanja, ki jih vršijo sedaj, bi znala nekoč služiti kot osnovno gradivo za morebitne druge namene. Z druge strani pa je tudi znano, da je Antarktika z geološke plati »zelo zanimiva*. Res je sicer, da jo prekrivajo v pretežni meri plasti ledu, ki so ponekod debele tudi do 2000 metrov, toda geologi trdijo, da krije Antarktika zelo veliko rudnin, predvsem premoga. Nekateri pa domnevajo, da je v notranjosti Antarktike tudi veliko petroleja. Skratka je Antarktika zanimiva tudi kot področje, ki bi se dalo nekoč izkoriščati kot rezervna zaloga surovin. kar bi v njegovem primeru večina ljudi storila, marveč je Perkič takoj odšel v mesto, da bi tam kakemu od »učenih ljudi* pokazal, kaj je našel. Po naključju je ploščo pokazal Fikretu Ibrahimpaši-ču, direktorju muzejske zbirke v Zenici. Kmalu je bilo ugotovljeno, da gre za pomembno arheološko odkritje. Direktor je angažiral tudi nekatere strokovnjake iz Beograda in Sarajeva, pa je tako tekst na ploščici z lahkoto bil «preveden». Iz njega je bilo moč izvedeti, da je neki bosenski plemenitaš iz dobe Kulina bana (1142) v zidovih hrama pokopal uglednega meščana in njegovo ženo. V napisu je omenjen »veliki bosenski vladar Kulin ban*, v podpisu pa ime graditelja. Arheologi so na osnovi nadaljnjega proučevanja prišli do prepričljive predpostavke, da je kamen v resnici del portala na vhodu v hram in da bi se morebiti na mestu, kjer so ga našli, odkril ves hram. Na drugi strani Zenice je Bilino Polje (stari del mesta), kjer je bil leta 1203 sestanek med papeževim delegatom Giovannijem Ca-samarisom ter predstavniki bosenskih »kristjanov* (bogomilov), in to v prisotnosti bana Kulina. Pod pritiskom oziroma grožnjo križarske vojne so Kulin ban in predstavniki bogomilov navidez pristali na to, da se odpovedo bogomilskemu učenju. Arheološko odkritje ii dobe Kulina bana Odpor proti «umazani vojni» V vasi Podbrežje blizu Zenice v Jugoslaviji so pred letom dni izkopali ploščo z napisom. Našel oziroma izkopal jo je pravzaprav neki Grga Perkič, ko je kopal za nov vodnjak. Zahvaljujoč njegovi radovednosti pa plošča ni bila u- W//M r £ V//////. far/"'" 1 m Radio Trst A PETEK, 18. AVGUSTA 1967 Nacionalni program 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba 11.35 Šopek slov. pesmi - 11.50 Vokalni ansambli -12.10 Med tržnimi stojnicami -12.25 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasbeno potovanje - 17.00 Skupina »Le Tigri* - 17.20 Glasba za transistornik 17.50 Kam v nedeljo? - 18.00 Zabavala vas bosta -18.15 Umetnost in prireditve 18.30 Violinist S. Zimšek in pianist M. Lipovšek - 19.00 «Vinko Vodopivec* 19.20 Zaploskajmo jim -20.00 Šport - 20.30 Gospodarstvo in delo - 20.45 Veseli utrinki - 21.00 Koncert operne glasbe - 22.00 Zvočna paleta - 22.30 Magija glasbil - 23.00 Nežno in tiho. vzgoja - 8.50 Oddaja za žene -7.00. ».». ,3.00. 15.00. 30.» - -JSSU?. Poročila - 8.30 Jutranje pesmi -9.07 Cimarosa, Bizet, Benjamin -10.05 in 11.05 Ure glasbe - 12.05 Kontrapunkt - 13.33 Lahka glasba - 14.40 Italijanske popevke - 16.00 Program za mladino - 16.30 Mozart, Donizetti, Rossini - 17.15 Roman v nadaljevanjih - 17.30 Neapeljske pesmi - 17.45 Tribuna mladih 18.15 Glasba za mladino - 20.20 Simfonični koncert - 22.30 Ital. folklorna glasba II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, Poročila 12.05 Plošče 12.25 Tretja stran - 13.15 Juke-box - 13.40 Operna glasba 14.25 Anita Pittoni: Un vestito di bambina. Koper 19.30 - 8.45 Orkester - 9.35 Glasbeni album 10.00 Roman v nadaljevanjih - 10.45 Vrstijo se popevke - 11.42 Pesmi desetletja - 14.00 Jukebox - 15.15 Beniami-no Gigli in Joan Sutherland - 16.00 Rapsodija - 16.38 S transi-storjem na peščini - 20.35 Grška lahka glasba - 21.00 Jazzovska glasba - 21.40 Ples. dlje 11.15 Pri skladatelju Pavčiču 11.35 N. Mahfuz: Življenje za druge - 12.00 Turistični napotki - 12.00 V plesnem ritmu - 13.00 Na današnji dan - 13.10 Intermezzo z godali - 13.30 Kmetijski nasveti - 13.40 Pihalni orkestri - 14.30 Priporočajo vam - 15.05 Operetni napevi - 15.35 Naši poslušalci čestitajo - 16.20 Napotki za turi ste - 16.40 Zabavni zbori - 17.00 Vsak dan za vas - 18.05 Koncert po željah - 19.00 Aktualnosti - 19.15 Zvočni razgledi - 19.45 Kulturni globus - 20.05 Glasbene razglednice - 21.00 Lahko noč, otroci! -21.10 Komorni zbor - 21.45 Dobimo se ob isti uri - 22.15 O morju in pomorščakih - 23.10 Iz romunske simf. literature - 24.05 L. Gyllensten: Deset zapovedi - 24.15 Plesni orkester. Ital. televizija 7.30, 8.30, 12.30, 14.00, 14.30, 15.30, 16.30, 20.15 — Poročila -8.15 Jutranja glasba - 9.00 Popevke - 9.45 Plošče - 10.00 Pod senčnikom - 11.00 Nove plošče -11.45 Glasbeni zmenek - 12.00 in 13.05 Glasba po željah 14.15 Za tiste, ki gredo na počitnice - 14.40 Melodije 15.00 Popularne skladbe - 16.00 Naša pesem - 16.45 Plošče Discos - 17.00 Kulturni zapiski - 17.30 Operna glasba - 18.15 Program pesmi - 19.00 in 20.30 Prenos RL - 20.00 Saksofonist Pa-petti - 23.15 Orkester lleath - 23.35 «Collegium musieum*. III. program 10.00 Beethoven in Smetana 11.50 Lisztovi Lieder - 12.20 Hin-demithove in Stallaertove- skladbe - 13.00 Simf. koncert s sodelovanjem A. Rubinsteina - 14.30 Tenorist Mario del Monaco - 13.10 Schubert in Wieniawski - 16.15 Dvorakov trio op. 65 - 16.10 Mozartove skladbe - 18.30 Izredna lahka glasba - 18.45 Satira v sodobni poeziji - 19.15 Koncert 18.00 Program za mladino - 19.45 šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Portret mesta Brindisi - 22.00 TV film: »I due mannering* - 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik - 21.15 »D cap- pello nero* - 22.00 Kulturne tualnosti. Jug. televizija Slovenijo 7.00, 9.00, 11.00, 14.00, 16.00 in 20.30 19.20 Brez parole: Avtostop - 19.45 Vizitka - 20.00 Mozaik kratkega Ulma - 20.40 Obzornik 21.00 in 23.10 TV dnevnik • 21.38 Poročila - 8.05 Telesna Poseben dan, angleški film. iMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininninnuuunug J. LONDON, 17. — Znano je, da je med ameriškimi vojaki in vojaškimi obvezniki zelo malo tistih, ki gredo rade volje na bojišče v Vietnam. — Razen marincev, seveda! — O tem priča na primer dejstvo, da se mnogi ameriški študenti, ki se takoj, ko končajo šolo, prepišejo na kak drugi zavod, da bi jim ne bilo treba iti v »umazano vojno*, kot splošno imenujejo v ZDA Johnsonovo in McNamarrovo avanturo v Vietnamu. Prav tako je znano, da je v Kanadi že na tisoče mladih Američanov, ki so raje izbrali begunstvo, kot da bi šli v Vietnam požigat in morit ljudi, »ki v nooe-nem primeru ne ogražajo svobode in obstoja ZDA*. Te dni pa se je zvedelo, da je tudi v Vel. Britaniji vedno vec mladih Američanov, Ki ne marajo v Vietnam. To je povedal taui Gordon Mephan, mlad American, ki je že bil v Vietnamu in je od sedaj prišel v domovino. Ker je nemogoče odpovedati pokorno..o vojašKim oblastem, si je pomagal z zvijačo: Gordon Mephan je že bil v Vietnamu. Po izKUsnjali, Ki si jih je pridobil tam, ga niKaaor ni mikalo, da bi se v tisti peael povrnil. Toda v vojski oseona čustva ne veljajo. In da bi se rešil uniforme in nadaljnje vojaške obveznosti, se je prijavil za ponovno vrnitev na bojišče v Vietnam, kar mu daje pravico do enega meseca počitnic. In tako je mogel pobegniti iz ZDA v Vel. Britanijo, kjer je tako stopil v stik z drugimi mladimi Američani, ki so podobno kot on ali kako drugače izbrali begunstvo kot edino rešitev, da ne gredo vec v Vietnam. Kakor je rekel Gordon, je na Angleškem veliko taksnih dezerterjev. Tudi med ameriškimi visokošol-ci se vedno bolj siri odpor proti Johnsoni:vi vojni in politiki v Jugovzhodni Aziji. Vedno pogostejša so na univerzah zborovanja, na katerih je glavna tema prav ta politika in seveda «umazana vojna*. Podobno zelo živo zasedanje o perspektivah vietnamske vojn je bilo ob priliki letnega kongresa združenja ameriških vi-sokošolcev (National Študent As-sotiation), ki sta se ga udeležila tudi pomočnik državnega tajništva za Daljni vzhod William Bundy in Richard Goodwin, ki je bil v dobi Kennedyjeve uprave državni svetnik ' Beli hiši. tj ril 1 -’ '. ,i ! ii ni i ,f t; J ; i Bundy je skušal na vse pretege •epričati kakih 1200 študentov v llege parku, da so perspektive za «miren jugovzhodni del Azije danes bolj jasne kot kdaj koli*. Vse drugačnega mnenja pa je bil bivši Kennedyjev svetovalec Good-win, ki je tudi v preteklosti napadal »Johnsonovo politiko* v Vietnamu. Večina visokošolcev je pritrdila Goodvvinu in ne Bun-dyju. Tudi med cerkvenimi krogi je vedno več tistih, ki se upirajo a-meriškemu početju v Vietnamu. Štirje ameriški višji cerkveni predstavniki so izdali poziv, naj ZDA prenehajo s svojimi bombnimi napadi na Sev. Vietnam in naj začno pogajanja «z vsemi prizadetimi strankami*, tudi z južno vietnamsko osvobodilno fronto. Štirje dostojanstveniki ameriške katoliške Cerkve so sklenili osebno podpreti novo gibanje v New Yorku, ki nosi naslov »Negotia-tion now» (takojšnja pogajanja!). V okviru tega gibanja se vrši po nekaterih predelih ZDA kampanja, katere namen je, najti rešitev vietnamskega spora s pomočjo pogajanj. Že omenjeni štirje cerkveni dostojanstveniki so nadškof Atlante Paul Kallinan, pomožni škof New Jerseya Johan Gherty, škof v Saint Paulu James Shannon in oklahomski škof Victor Reed. Ti štirje škofje so imeli včeraj tiskovno konferenco, na kateri ao prikazali razloge, ki so jih navedli na to, da so pristali na kam- panjo, ki nosi naslov «takojšnja pogajanja!*. 18. avgusta 1987 Goriško-beneški dnevnik SPOROČILO USTANOVE ZA RAZVOJ ORRTNISTVA IZ BENEŠKE SLOVENIJE 75 milijonov lir deželnega prispevka Skoro 44 tisoč prehodov za nadaljnji razvoj obrtništva v enem dnevu pri Stupici Prošnje je treba vložiti do 2. septembra ■ Prispevki veljajo za nakup strojev in proizvodnih naprav Trgovinska zbornica v Gorici sporoča, da je deželna ustanova za pospeševanje kmetijstva (ESA), ki ima svoj sedež v Vidmu, s svojim odlokom od 8. avgusta t.l. določila 75 milijonov lir za prispevke brez povračila za razvoj in modernizacijo obrtniških obratov na področju dežele Furlamja-Jul. krajina. Te podpore bodo dajali za leto 1967. Podpora je namenjena obrtniškim podjetjem najrazličnejših vrst. kot so gradbena podjetja, pleskarji (za material pri delovnih odrih in podobno), parketarji, kamnoseki, in podobno. Dalje pridejo v poštev pohištveni in drugi mizarji, izdelovalci lesenih posod in drugih lesnih izdelkov, kolarji, tapetniki itd. Podporo lahko dobijo obrtniška podjetja, ki imajo svoj sedež na področju naše dežele ter imajo pogoje, ki jih zahteva zakon št. 660 od 20. julija 1956. Namenjena je za nakup novih strojev in pripomočkov za proizvodnjo, dalje za nakup in inštalacijo proizvodnih naprav ter za električne priključke in priključke druge pogonske »11«. Prosilec lahko dobi do 30 odstotkov prispevka na nabavno vsoto vendar do najvišjega zneska 600 tisoč lir. Proračun za nakupe pa ne sme biti manjši od 100 tisoč lir. Ne pridejo pa v poštev niti poslopja in druga zidarska dela, niti ne nakup motornih vozil. Prav-tako so izključeni iz računa prevozni in drugi stroški pri postavitvi novih naprav. Prošnje za podporo morajo na- sloviti prizadeti na ESA v Vidmu, Viale Venezia 100, najkasneje do 2. septembra 1967. Tisti obrtniki, ki so napravili podobno prošnjo prejšnje leto, ne da bi prišli takrat na vrsto za podporo, morajo sedaj svojo prošnjo ponoviti. Poseben odbor ESA bo proučil dospele prošnje in določil podpore za posamezne prosilce na osnovi največje koristi. V roku 60 dni po sporočilu, da je njegova proš- izboljšave ali dokazati, da je že dal vsaj 20 od sto predujma podjetju, ki mu bo dobavilo potrebne naprave. Za električne napeljave je določen prispevek do 50 od sto vendar do najvišjega zneska 400 tisoč lir. Prošnje, ki bi jih tokrat ne mogli vzeti v poštev, bodo prišle na vrsto pri nadaljnjih bodočih prispevkih. Za vsa podrobnejša pojasnila se prizadeti obrtniki lah- Nastop plesalcev iz Tolmina v Skrutovem Za praznik velikega šmarna so imeli precej turistov in izletnikov po raznih krajih Beneške Slovenije. Najbolj živo je bilo zlasti tam, kjer so imeli šagro. Tak domač praznik so imeli tudi v Skruco-vem v šentlenartski občini, kjer se je praznovanje raztegnilo na več dni. Ob tej priliki so priredili razstavo in pokušnjo tipičnih domačih gubane. Razstave so se s svojimi proizvodi udeležile vse občine nadiških dolin in tudi predstavniki iz Praprotnega. Pri pro- ko obrnejo na sedež ESA v Vid- '. s*avah so sodelovali tudi plesalci mu. Drevored Venezia 100. | folklorne skupine iz Tolmina, ki nja za podporo sprejeta, mora prosilec začeti izvajati najavljene ................................................ INTERPELACIJA POKRAJINSKEGA SVETOVALCA KPI Manevri NA TO v naši deželi so del mednarodnega zaostrovanja Vojaške vaje in prisotnost fašističnih upokojenih oficirjev škodujejo miroljubnemu mednarodnemu poslanstvu naše dežele in goriške pokrajine Vojaški manevri NATO, ki bodo prihodnje tedne v deželi Furlanija-Julijska krajina, ter 20. shod rezervnih oficirjev NATO v Trstu so povod za interpelacijo komunističnega pokrajinskega svetovalca Me-nichina na pokrajinskega predsednika, v kateri ga opozarja na potrebo, da bi vladi sporočili pridržke o teh dogodkih ter zaskrbljenost našega prebivalstva zaradi vo- Mnm................ninniiiiinintnnnimiiiiniinnmnimiinninmnninniimimnmm«mmmni Ivo Marinčič 60-letnik Njegovo »srečanje z Abrahamom» (SO-letnica) je Slo neopazno celo mimo nas, ki delamo vsak dan z njim; zato pa smo pazili, da ne zamudimo prihodnje okrogle obletnice: Ivo Marinčič, časnikar Primorskega dnevnika v Gorici, praznuje danes svojo 60-letnico. Kadar človek nosi Sest križev, je življenjsko čašo izpil do dna. NaS slavljenec ne sodi v to vrsto ljudi. Usoda mu ni mehko postlala, ampak ga je vsak dan znova preizkušala in ga navajala na trdo delo za obstoj. Njegovo življenjsko pot je pogojevala specifična doba po prvi svetovni vojni, že kot mladega izobraženca, občutljivega za krivice, ki jih je trpel slovenski narod pod fašistično Italijo, je zajel val protifašističnega odpora. ProtifaSisti s Pivke (rodil se je v Zagorju na Pivki) so ga le zgodaj pritegniti v delovanje DijaSke matice za Trst in Gorico in druge slovenske organizacije, zavoljo katerega so ga 1931. leta fašisti zaprli in ga naslednje leto postavili pred posebno sodišče, ki ga je obsodilo na 7 let strogega zapora. Po . prestanem zaporu so ga leta 1938 ' izgnali v Jugoslavijo, kjer je v Sloveniji, Beogradu in Skopju delal v emigrantskih organizacijah ‘ primorskih Slovencev. Po napadu ' Italije na Jugoslavijo 1941. leta so ga v Ljubljani aretirali in odpeljali v lsernijo (Campobasso), kjer se je prek fronte prebil k zavezniški vojski. Prišel je v osvobojeni Trst, kjer je prevzel vodstvo poslovalnice Slovenske prosvetne zveze za izdajanje šolskih knjig in učil na Primorskem. Ze v mladih letih mu je notranja potreba potisnila pero v roke: sodeloval je pri dijaških listih ter se pogostoma s pisano besedo o-bračal na svoje sorojake. Nič čudnega torej, če ga 1946. leta zasle- jaških vaj, ki naj bi jih izvršili drugje. Svetovalec v obrazložitvi svoje interpelacije ugotavlja, da bodo med upokojenimi oficirji NATO v Trstu tudi fašistični generali iz Grčije in Španije in revanšisti iz Za- treh občinskih uprav je pravzaprav ovržen predlog, ki so ga še pred kakšnim letom zagovarjale občine tržiškega območja o uresničitvi konzorcija osmih občin. Deželna uprava bo v prihodnje določila občino — po vsej verjetnosti Tržič —- ki bo izdelala med- hodne Nemčije, pri katerih se na- občinski urbanistieni načrt. Imeno-vdihujejo banditski atentatorji v vanje strokovnih predstavnikov po- dimo med prvimi časnikarji Primorskega dnevnika v Trstu. Leto kasneje so ga «za štirinajst dni» poslali v Gorico nadomeščat obolelega delovnega tovariša, ker je bilo dovolj, da je pognal korenine v goriško zemljo ter se z njo dodobra zrasel. Enajst let je bil odgovorni uradnik Soče, 1960. leta pa se je spet pridružil kolektivu našega dnevnika. Ivo je danes Goričan kot marsikdo drug, ki ga je naključje «začasno» pripeljalo v to deželo smehljajočega se sonca; vzljubil je te kraje in ljudi: kot svetovalec jih je zastopal v pokrajinskem cvetu, zanje se trudi v naših mnjšinskih organizacijah, vsak dan pa se s peresom bori za njihove narodne in socialne pravice prek stolpcev našega lista. Ob današnjem življenjskem jubileju mu njegovi delovni tovariši iz srca čestitamo in želimo, da bi še dosti let s svojo zavzetostjo in svežino pomagal pri vsakodnevnem izhajanju našega edinega slovenskega dneimika v zamejstvu, tako pomembnega za uveljavljanje pravic Slovencev. Južnem Tirolu. Skupno s shodom bodo tudi vojaške vaje, ki se bodo vršile v posebnem mednarodnem ozračju (vojna v Vietnamu, žarišče na Srednjem vzhodu, državni udar v Grčiji itd.) in ob meji z nevtralno državo ter socialističnimi državami, s katerimi Italija vzdržuje široko razpredene stike in jih razvija. Vojaške vaje na območju, ki je posejano z domačimi in mednarodnimi vojaškimi utrdbami, imajo provokacijski namen ter odvzemajo deželi mednarodno poslanstvo, ki je pogoj za njen gospodarski in socialni razvoj; še v toliko večji meri velja to za goriško pokrajino, katere razvoj ni možen drugače kot v pomirjenju in miru med vsemi narodi. Vsi ti dogodki so v nasprotju z drugimi pobudami v naši deželi, ki težijo k navezovanju prijateljskih stikov kot so festival mladine v Trstu, sestanek o odnosih med CEE in državami vzhodne Evrope (kakor tudi v nasprotju z duhom in cilji shoda pripovednikov Mitteleu-rope v Gorici, op. ur.), ter prav lahko privedejo do obravnave odnosov s sosednjo republiko Jugoslavijo . ter pravnega statusa enega dela naše dežele. Priprave za izdelavo medobčinskega urbanističnega načrta tržiškega območja Tri občine, Tržič, Ronke in šta-rancan so določile svoje zastopnike, ki bodo začeli s pripravami medobčinskega regulacijskega načrta. Tržič bo zastopal ing. Malusa, občino štarancan arh. Codelia, Ronke pa arhitekta Zuccato in Co-delia. Izdelava skupnega urbanističnega načrta, k; bo imei Tržič za osrednjo točko celotnega območja, postaja iz dneva v dan bolj nujna, ker je potrebno vskladiti potrebe vseh treh občin. je bila deležna živahnega odobravanja gledalcev. Izredno živahen je bil pretekli torek tudi mejni promet na prehodu v Stupici. Samo na ta dan je šlo v obeh smereh na tem prehodu preko meje skoro 44 tisoč potnikov. Od tega je bilo nekaj nad 42 tisoč italijanskih in 1.553 tujih državljanov. Avtomobilov je šlu ta dan preko bloka kar 16.575. S tem je bil dosežen rekord enodnevnega prometa pri Stupici vse od časa, ko so odprli mejo na tem predelu. Obmejni organi so imeli ves dan polne roke dela in vkljub skrajšanju obmejnih formalnosti so nastale vrste vozil, ki so čakala za prehod v eno ali drugo smer, kar se tukaj le redko dogaja. «10, JUBILEJNE SLOVENSKE ŠPORTNE IGRE» V nedeljo, 20. avgusta tri članske in dve mladinski tekmi Ukradeni avto so našli v Ločniku Včeraj so našli v neki stranski ulici v Ločniku tamkajšnji karabinjerji zapuščen avto fiat 600 D. Ker je prejšnji dan goriška kvestura sporočila, da je bil ukraden v Gorici neki avto in ker je vozilo v Ločniku odgovarjalo navedenim podatkom, so karabinjerji takoj ugotovili, da gre za omenjeni ukradeni avto. O najdbi so obvestili lastnika, Vladimira Gerina iz Gorice, ki je tako še dokaj hitro prišel zopet do svojega vozila. Avto ni utrpel posebne škode. Karabinjerji skušajo priti na sled neznancu, ki si je «izposodil» avto za kratek velikošmami izlet. sameznih občin spada med naj po glavitnejše pripravljalne ukrepe. Z novim načrtom bodo nakazali tudi razvojne smernice samega Tržiča, katerega zadnji regulacijski načrt je docela zastarel in zgrešen, ker ni upošteval razvojnih možnosti bližnje okolice. Gorica VERDI. 17—22: «La sfinge d’oro», R. Taylor in A. Eckberg. Italijanski kinemaskope v barvah. CORSO. 17.00: «Killer, calibro 32», Peter Lee Lawrence in Agnes Spaak, italijanski film v barvah in kinemaskopu; zadnja ob 22. CENTRALE. 16.30—21.30: «1 39 sca-lini», J. More in T. Elg. Angleški barvni film. VITTORIA. 17.30: «4 K 2 chiede aiuto«, D. Janssen in E. Begley. Ameriški barvni film. Tržič AZZURRO. 18—22: «Un dollaro tra i dentii), T. Antony in F. Wolf. Barvni film. EXCELSIOR. 17.30—22: «Africa ad-dio». Dokumentarni Jacopettijev barvni film. PRINCIPE. 18—22: «11 sapore della pelle«, F. Lana, A. Benetti in L. Vomas. Ronke EXCELSIOR. 20—22: «Una carabi-na per Shut». Lex Barker. RIO. Zaprto. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna PONTONI-BASSI, Ra-štel št. 26, telefon 33-49. RONKE Ves dan in ponoči Je dežurna lekarna «Alla stazione« dr. Ma-tittija, Vermeljan, Ul. Garibaldi 3, tel. 75046. TR2IC Prvo kolo nogometnega turnirja SŠI V nedeljo bo prvo kolo nogometnega turnirja SŠI. Vsebovalo bo naslednje tekme: MLADINCI Igrišče «Prvi maj# ob 9. uri Vesna - Breg B (sodnik Mohorčič) ob 11. uri Cankar-Kontovel (sodnik Mohorčič) ČLANI Igrišče v Sovodnjah ob 15. uri Sovodnje-Barkovlje (sodnik Ota) ob 17. uri Doberdob - Sokol (sodnik Ota) Igrišče «Prvi maj# ob 16. uri Primorec - Vesna (sodnik Rupel) Mladinci bodo igrali dva polčasa po 30’, v primeru neodločenega rezultata bodo odigrali dva podaljška po 10’. V primeru še neodločenega rezultata bodo streljali izmenoma 5 enajstmetrovk. Ce bo izid še izenačen, bosta ekipi streljali izmenoma po eno enajstmetrovko, do-klef ena enajsterica ne zgreši zadetka. Za člane veljajo pravila »(Pravilnika nogometnega turnirja SŠI». letališču z najzanimivejšo disciplino ((atraktivni stoki#. V prodaji bo lepa spominska značka po 500 s dinarjev, ki bo obenem vstopnica za vseh osem dni tekmovanja. Otrokom do 14 let bo vstop prost. Univurziada brez vzhodnih držav? KOŠAKKA Žensko mladinsko košarkarsko prvenstvo SASSARI, 17. — Po izrednem uspehu ženske mladinske sovjetske reprezentance nad Zahodno Nemčijo (127:18) je danes sovjetska postava odpravila tudi Francijo. Končni rezultat: SZ - Francija 86:45 (42:23). Ortiz ohranil naslov NEW YORK, 17. — Portorl- ški boksar Carlos Ortiz je ohranil svetovni naslov lahke kategorije. Po točkah je namreč premagal iz-zivača Ismaela Laguno (Panama). Kolesarka je trčila v avto Včeraj ob 17.15 se je peljal 30-letni Franco Collini iz Gorice Ul. Colombo 52 z avtom fiat 600 iz središča Gorice po Ul. Aquileia v smeri proti soškemu mostu. Pri servisu AGIP pa je nenadoma zaustavil avto ter s tem presenetil kolesarko 56-letno Onorino Mrak iz Ul. Pa-subio 14, ki je vozila za njim ter treščila s kolesom od zadaj v avto. Pri tem je Mrakova padla in se poškodovala. V civilni bolnišnici so jo pridržali za pet dni na zdravljenju zaradi rane nad levim očesom in drugih poškodb. Zapisnik je napravila cestna policija iz Gorice. Prispevajte »a DIJAŠKO MATilCO! V. JADRANSKI POKAL TOKIO, 17. — Udeležba komunističnih držav je vsak dan bolj v dvomu. Poleg SZ je te dni tudi Cehoslovaška sporočila prireditelj-ski komisiji, da se ne bo udeležila letošnjih «univerziad». Tudi madžarska reprezentanca je že ukinila vsa mesta na potovalnem uradu. Vsekakor pa predsednik organizacijskega odbora Tsunori Akeda je prepričan, da bodo v zadnjem trenutku prijavile svojo udeležbo tudi »vzhodne države#. iiiuuiimiiiitiii(i»(i»lllll"ll*llllllll,llllllllllltlml,lll,,ll,llllllll,,ll,,llim,lll,llllll,l,1,l,lltl>lllll>ll>l,lllllll><* -g—v——— PRIJATELJSKA TEKMA NA « PRVEM MAJU* Lahka zmaga Borovih deklet Nabrežinke niso še kos bolj' izkušenim plavim Koristna trening tekma za obe šesterki Jutri prihod državnih reprezentanc prezentance Francozov, Cehov, Madžarov in Nemcev, ki bodo nastopile na neuradnem svetovnem padalskem prvenstvu za V. JADRANSKI POKAL. Reprezentance bodo dospele kar s svojimi letali. Medtem pa se obe jugoslovanski postavi vestno pripravljajo. Treninge vodi Petar Dedič, ki je na zadnjem tekmovanju osvojil prvo mesto v disciplini «skoki v morje«. Do sedaj se je že prijavilo 170 tekmovalcev iz 22 držav. Tekmovanje pa se bo začelo v nedeljo 20. avgusta, ob 16 uri na portoroškem S ŠKOTSKIMI PRVAKI NA PROSEKU Bor - Sokol 3:0 (15:1, 15:11, 15:10) Postavi. BOR: Pavletič (k), Bare j, Miot, Bandel, J. in S. Rauber, Bezeljak, Rogelja. _ * , . . . , x „„ SOKOL: Švab (k), Knez, Kosmi- Jutri bodo prispele državne re- ... _ . „ r . .. pl,Lv riPhnv Ma- na. Battigelli, M. in T. Cahanja. Sodnik Plesničar. Čeprav sta v Borovi postavi manjkali dve standardni igralki, so plave vseeno z lahkoto odpravile Nabrežinke, ki še niso kos bolj izkušenim in tehnično boljšim borov-kam. Igralke Sokola bodo morale namreč še zelo izpiliti tehniko, da bodo lahko konkurirale z borovka-mi. Tekma na splošno ni bila lepa kajti plave niso imele nasprotnika na višini, tako da bi lahko močno zaigrale. Prav zaradi tega tudi ne vemo oceniti včerajšnjega nastopa borovk in trenutno formo igralk. Premoč Pavletičeve in drugih se je odražala že takoj iz uvodnih potez. Prvi set so namreč plave o-svojile z visoko razliko, in sicer s 15: i. Ostala dva seta sta bila nekoliko bolj izenačena, vseeno pa so bo-rovke s sorazmerno lahkoto razpolagale z nasprotnicami. M. S. ATltTIKA Kopje: Salomon (ZN) 78,50 m Višina: Caruthers (ZDA) 2,17 m 3.000 m ovire: Traynor (ZDA) 8’32”4 (nov državni rekord) 4x400 m: ZDA (Matthevvs, Stin-son, Rogers, Evans) 3’04”9 Krogla: Matson 20,77 m Troskok: Sauer (ZN) 16,31 m Po tekmi med enajstericama The Academy Airdrie in Primorja so se igralci obeh ekip s spremljevalci Danes ves dan in ponoči je od ] prijateljsko sestali na Proseku, kjer sta si društvi izmenjali darila. Predsednika obeh društev pa sta se pohvalno izrazila glede prijatelj- prta v Tržiču lekarna «Centrale» dr Fitza in Ennerija, Trg republi- ške tekme in sestanka. Gostje pa so izrazili željo, da bi proseško Primorje prišlo v Glasgow. Utopistično upanje, ki pa je za trenutek očaralo vse proseške mladince. ZDA 132 Z. Nemčija 100 DtlSSELDORF, 17. — Atleti ZDA so po predvidevanju odpravili reprezentanco Zah. Nemčije. Končni rezultat je bil 132:100 v korist močnih mariških predstavnikov, ki so tudi v drugem dnevu premagali svoje nasprotnike. Prva mesta drugega dne tekmovanj so odnesli naslednji atleti: Hoja 10 km: Laird (ZDA) 44’36”8 10.000 m: Laris (ZDA) 28’33”4 400 hs: Rogers (ZDA) 50”5 1.500 m: Ryun (ZDA) 3’38”2 200 m: Carlos (ZDA) 20”5 Italijani za dvoboj z ZDA RIM, 17. — Italijanska atletska federacija je sporočila seznam atletov, ki se bodo v soboto in nedeljo spoprijeli z močno reprezentanco ZDA. Ti so: 100, 200 in 4x100 m: Berruti, Gia-ni, Giannattasio, Laverda, Preatoni, Sguazzero 400 in 4x400 m: Bello, Bianchi, Puosi, Frinolli, Fusi, Ottoliua 800 in 1.500 m: Arese, F. Bianchi, Del Buono, Finelli 5.000 in 10.000 m: Ambu, Cindolo, De Paima, Ardizzone 110 m hs: Ottoz, Cornacchia 400 m hs: Frinolli, Vizzini 3.000 m ovire: Pizzi, Risi Višina: Azzaro, Pico Daljina: Bonechi, Santoro Troskok: Gatti, Gentile Palica: Dionisi, Rossett.i Krogla: Meconi, Tesini (namesto poškodovanega Asto) Disk: Simeon, Ferrini Kopje: Radman, Rodeghiero Kladivo: Bernardini, Urlando Hoja 20 km: Pamich, Višini. Danes bo 21. izdaja ((Krožne dirke po Redipugli« na kateri bo nastopilo nekaj odličnih amaterskih kolesarjev kot osvojitelj «Dirke P° Jugoslaviji« Škerlj ter odlični ljubljanski kolesar Valenčič. Jugoslovanska udeležba na tej dirki je praktično najzanimivejša novost letošnje izvedbe. Kolesarji bodo startali danes ob 11.30 na Ulici IH-Armata. Dirka pa bo dolga 165 km- uresničitvijo skupne zamisli ke 23, tel. 72341. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim iiiiiiii*iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimniniHiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiii niiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiii ................. John LOBOV c“v PEČAT 58. V tem času bi morale garderoberke biti že na svojih elovnih mestih. Vendar nobene ni bilo. Prvo nadstropje je ilo slabo osvetljeno. Na vrhu stopnic je bilo slišati glasove. >oger je pogledal. Zagledal je Margaret Paterson še vedno ned dvema drobnima človekoma, oblečena v sivo. Neka vrata so se odprla in zaprla. — Pojdimo, je ukazal Roger. Povzpel se je po stopnicah mirno in tiho, brez šuma. Za ijim so šli Taggart Rugg in ostali inšpektorji. Na hodniku so bila ena edina vrata. Roger jih je poskušal idpreti vendar brez uspeha Vrata masivna in ogromna, ni-o bila'tiste vrste, ki jih je mogoče odpreti, če se zaletiš vanje. Ukrepat! pa je bilo treba hitro. Roger je nameril revolver r ključavnico. Trije inšpektorji so prav tako imeli revolver-e. Roger jim je namignil in ukazal: — Ogenj! Odjeknile so štiri detonacije. Ko se jc dim razpršil, so videli, da je ključavnica uničena. Roger se Je z vso silo zaletel v vrata, ki so se vdala. Skoraj bi padel. Znašel se je v majhni prazni sobi. Na pragu sosedne sobe sta bila dva drobna človeka, obletna v sivo obleko. Med njima je bila Margaret. Nekoliko dlje |e Roger videl Dicka Carneya. Zdelo se mu Je, da je vstran od njega videl Jeanette; sedela je na stolu ob zidu. Z revolverjem v rokah je Roger pohitel naprej. Drobna človeka v sivem sta se mu umaknila, Camey pa se ni niti premaknil. V rokah je držal revolver velikega kalibra. Oba strela sta zagrmela hkrati. Roger je občutil bolečino v levi roki. Videl Je, kako se je Carney zagugal in izpustil orožje. Vse se je zgodilo z neverjetno hitrostjo. Helene Wolff je kriknila, Margaret je pohitela proti Car-neyu. medtem ko je Jeanette izkoristila splošno zmedo in se skrila v kot sobe. Helene Wolff je pohitela proti mizi, naperila svoj revolver v Margaret Paterson, ki se je pripognila, da bi vzela Carneyev revolver — Prekleta ženska, je histerično kriknila Helene Wolff. Ti si pripeljala policaje semkaj. To mi boš drago plačala... Margaret Paterson je kriknila od groze in pritisnila na petelina. Tam, kjer je imela včasih Helene Wolff levo oko, je Roger zagledal samo krvavo odprtino... • * * Camey je javkal na tleh. Margareta je jadikovala na stolu in si z rokami prekrivala obraz. Roger jo Je pravkar razorožil. Jeanette je prihitela k Rogeru in ga brez besed objela. Helene Wolff se je zgrudila na mizo, bila je vsa v krvi. Oba drobna človeka, oblečena v sivo, prav tako kakor Mike O Hara in obe ženski — služinčad v Morden Lodgu, so aretirali in odpeljali pod strogo stražo v pritličje in jih zaprli v enega izmed salonov. — Za vraga, saj ni dolgo trajalo, je rekel Taggart. Pokazal J6 Helenin šal z risbami volčjih glav. — Poglejte, tole je pa pomembno. Ona je bila Lobo! — Mislite? Roger se je obrnil proti Margaret Paterson, ki je še vedno jokala in se tresla. Jeanette si je prizadevala umiriti jo. — škoda, ker doktorja Sorensena ni tukaj... Taggart, povejte ali ne, da zunaj ni videti, da je policija vdrla v lokal. — Ne. — Potlej obvestite vse spodaj, da lahko pride semkaj še doktor Sorensen. Roger se je približal mizi. Na levi strani so bili trije predali, ki jih je lahko odprl, ne da bi premaknil Heleno. V prvem predalu je našel vrsto vrečic iz jelenove kože, prav takšnih, kot je bila tista v Morden Lodgu, samo da te niso bile zapečatene. Odprl je eno izmed njih: v vrečki je bilo nekaj prstanov z briljanti in drugo drago kamenje. Vse je bilo skrbno zavito v vato. V predalu je bilo 19 vrečk. — Minulo noč je bilo devetnajst vlomov ali ne? Je vprašal Taggart. — Tukaj je plen. — Da. Nocoj pa ne bo nobenega vloma, ko imamo v rokah šefa bande. — Po vašem mnenju, kdo od njih je Lobo? Taggart najprej pogleda Helene Wolff, potlej pa pove So-rensenovo ime. Roger se je nervozno nasmehnil. — Ne, je odgovoril Taggart. — Ni bila Helene niti dobri doktor, ali pa se zelo motim. — Potlej Carney, je rekel Taggart. — Tudi on ne. Objel je Jeanette in se nagnil nad Margaret. — Končano je, moja mala, je rekel tiho. Iz žepa je izvlekel klobuček iz tvveeda. — Ko sem tole našel, se mi je posvetilo. In ko je Helene mislila, da ste spregovorili in ko vas je hotela ubiti, sem bil prepričan. Margaret se je še vedno skrivala za rokami. — Ja, reče Jeanette. Končano je. Naposled je rešena. — Rešena? je kriknil Roger. škoditi nam ne more več, hočeš reči. — Kako to misliš? — Precej časa sem porabil, vendar naposled sem dojel resnico. Moja mala Jeanette, predstavljam ti Margaret Paterson ali Loba. Ja, ne glej me tako Vem, kaj govorim. Lobo je lepa Margaret Prijel je mlado dekle za lase, ne surovo, hotel ji je samo dvigniti glavo. Margaret ga ni niti pogledala Odprla je svojo torbico in nekaj iskala v njej. Roger ji je to dovolil. Ko pa je z roko šlt proti ustom, jo je krepko prijel za zapestje. Tedaj je Margaret skočila na inšpektorja. Vsa lepota je brez sledu hipoma izginila z njenega obraza Grebla ga je z nohti, brcala, bila. Roger se je umaknil nazaj Bele tablete so se skotrljale na preprogo. Taggart in Rugg sta prihitela na pomoč in ukrotila mlado dekle. Margareta je bila kot furija. Besnela je, kajti v krep kih rokah se ni mogla niti premakniti Jeanette je presenečena gledala ta prizor in ni mogla ver jeti svojim očem Prišel je Cortland in postal na pragu. Roger si je obrisal kri z opraskanega obraza, potlej pa si je zavihal rokav in pogledal rano na levi roki. Naposled se je prvikrat po nekaj tednih nasmehnil. — Niste pričakovali, kajne, je vprašal komisarja. — Kako? je kriknil Cortland. Pa ja ne boste trdili, da... — Ja. Margaret Paterson je Lobo. Helene Wolff in doktor Sorensen sta bila samo njena pomočnika. Ustrašila sta se, Pa sta pobegnila iz Morden Lodga, brž ko sta opazila, da policij3 nadzira dvorec. Odgovor o tej zagonetki mi je dal klobuček Yl tvveeda, za katerega je Margaret rekla, da ga je izgubila, JaZ pa sem ga našel v penzionu matere Dingle. Od tega trenutka, če domnevamo, da je bila Lobo Marg»’ ret Paterson, je bilo vse jasno, čudovita, prekrasna Margare • (Nadaljevanje sledi) C*KDNir»VO; HOT - UL ^fECCH- ’■ fiO ® S” ™ «*«, m»m> Četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 Ur ce o tpknPi orj Narodni banki v Ljubljani — 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, tinančno-upravnl snu, in T, ots. uubij««. m mmj.m «=«*•» «ui»» - oaeo^rm simisnv Renko UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA It 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - vnaprej’ — z* — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tlaka Trst 11-5374 260, oamrtnloe 160 Ur. — MaU ori**1 Založništvo tržaškega tlaka, Trst 40 Ur beeeda — Oglas) tržaške