i m N »jvečji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto • - - $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 R1 TELEFON: BARCLAY 6189 NO. 6. — ŠTEV. 6. Lisi slovenskih delavcev V Ameriki* Entered^as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., tinder Act of Congress of March 3, 1879 __NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 8, 1929. ^TOREk7$. JANUAJUA 1929. ' The largest Slovenian. Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: BARCLAY 6189 Državni preobrat PREBIVALSTVO JUGOSLAVIJE NAZDRAVLJA SVOJEMU KRALJU HERBERT HOOVER SE JE MOLČE VRNIL V DOMOVINO Hrvatje so zadovoljni ter domnevajo, da so dosegli več kot so pričakovali. — Časopisje je izšlo v posebnih izdajah. — Reorganizacija se hitro vrši. Dunajsko čase pis je prerokuje Hrvatom slabe čase. Hoover ni rekel ničesar in sprejel nikogar. — Lotil se bo politike danes. — Dospel je v Washington skoro neopazen. — Načelnik Works in en senator sta ga sprejela. (Jas njegovega prihoda ni bil objavljen in raz v en posebnega od-'delka policije, ni bilo skoro niko- BEOGRAD, Jugoslavija, 7. jan. — Danes je bil praznik po grškem koledarju, in prebivalstvo se navidez nič ne briga za najnovejše drastične kraljeve odredbe. H j" 1o so: razveljavljenje ustave, razpust skupščine i. -t ii« ,i , gar, tla sprejme, razven foto- 3n imenovanje poveljnika Jcraljeve telesne straže grafoy [n obi5ajne ljnd4ske mn0_ ministrskim predsednikom. žk-e. Množica ga je pozdravila, in V -t i . v • • i -i • i • t 'fotografi so ga slikali. Hoover se Zagrebu je izšlo časopisje v posebnih izdajah. J je odstranil v RVoji privatni karL Vsi listi brez izjeme, hvalijo drastično akcijo kra- To je bilo vse. Povratek v Wash-lja Aleksandra. * ington je bil eden najbolj čudnih, _ kar jili je bilo opaziti v moderni Voditelj hrvatske kmetske stranke dr. Maček je politični zgodovini, rekel, da so Hrvatje več dosegli kot so pričakovali.1 Nikak avtomobil iz Bele hiše ni Ustavo je bilo treba razveljaviti, ker je bila nepo- bil poslan, da sprejme Hoover- 1 • 1 • t o nr\iio>i nnl ltiL- m V« 11 o rro polna in ze zdavnaj mrtva. Edini žalostni ljudje v Jugoslaviji so poslanci, ki so bili poslani domov ter so izgubili mastne dnevnice. T udi odstavljenim ministrom n*' prav posebno j p m senatorja Xorbeeka iz South prijetno pri srcu, ker ne bodo dobili nobene pen-;Dakott- ki Je dospel baš ob času, * * j da pozdravi Ilooverja v avtoino- ■ J | | I biln. Ilooverjeva družba je dospela iz Old Point Comford, Va., kjer se je izkrcala z bojne ladje Utah Za Beograd, Zagreb in Ljubljano so že imeno-|«b osmih zjutraj ter zasedla po- 1** * "* * flebni vlak, obložen z vsakovrstno vam novi kralievi namestniki, katerim ie poverjena ' . . . . . J i,. -t • - prtljago. Kratko potovanje je bi- iokalna oblast ter delajo po navodilih novih mini- }o i/VTšeno v dveh urah WASHINGTON, D. C., 7. jan. — Novo izvoljeni predsednik Herbert Hoover je dospel včeraj zjutraj v Washington sredi velikega dežja. ja. noben politik ni bil tam, da ga pozdravi, z izjemo vedno pozor-: nega načelnika republikanskega narodnega komiteja, "Worka, se- jnatorja Sho-rtridge-a iz Californi- Reorganizacija po celi deželi se vrši mirno, toda z veliko naglico. NESRAMNOST CHICAŠKE I POLICIJE Glasen protest je bil dvignjen proti policijskemu umoru, ki je bil izvršen nad šestnajst let starim dečkom. CHICAGO. 111., 7. januarja. — Tako beli kot črni državljani so se udeležili protestnega zborovanja v Baptistovski cerkvi, ki je dvignilo protest proti umoru šestnajstletnega Ernesta AVhiiehursta, v stanovanj i starišev. Črnska družina je bila v odsotnosti očeta ob treh zjutraj napadena, ker je bil Ernofit baje osumljen, da je razbil neko šipo. < )če je nočni delavec in šest bratov in sestra ni spii*.:i]o nikogar noter, ker so se bali vlomilcev. SVEČAN POGREB ZA RICKARDA Tex Richard je podlegel v trdnem boju za svoje življenje. — Gnojna infekcija po operaciji na slepiču je postala usode-polna zanj. — Zavlačeval je operacijo kljub prošnjam zdravnikov. MIAMI BEAOII. Fla., 7. jan. Smrt je pobrala včeraj George L. Hickarda, newvorskega športnega promoter ja. Umrl je v Allison bolnici včeraj zjutraj ob poldevetih v.s/led komplikacij, ki so se pojavile po operaciji na vnetem slepiču v noči Novega leta. KOT V TEMNEM PRAZN0- VERNEM SREDNJEM VEKU Na predvečer pričetka procesa je bilo celo mesto York "začarano".—Morilec bo vztrajal pri "dejstvih". — Skušal bo opravičiti starodavna mnenja. YORK, Pa., 7. jan. — John Blymeyer bo nastopil danes tukaj, obdolžen umora tekmujočega "čarovnika", katerega je ubil s pomočjo dveh farmskih dečkov. Skušal je namreč vzeti z glave svojega rivala "čarovniški" šopek las, ki bi, zakopani osem čevljev pod zemljo, uničili "copernijo" nasprotnika. (Besedo "witch" se rabi tukaj procesa proti njegovima tovari-v bibličnem smislu, da lahko po- šema. Obt oženi IJlvmever je resničen "čarovnik". Bil je v azilu za blazne. On veruje še danes, da ubil ob času, ko je umoril starega farmarja, Nelson Rehmeverja, pravega čarovnika, ki mu jf škodoval in začaral družino mladega Hessa. .menja moškega ali žensko). York okraj je zelo občutljiv glede te zadeve čarovništva in čeprav nočejo ljudje omenjati bližajočega se procesa, je slednji vendar v mislih vseh. Zagovornik Blymeyerja je rekel včeraj zvečer, da se ne bo proglasil krivim ali pa blaznim, da pa bo branil samega sebe z "dejstvi" v slučaju in da bo dokazal — Smrt Mr. Kickarda je bila nič manj kot "čarovnijo" žrtve, Oficijelni buletin, objavljen od dr. Adkinsa, se je glasil: poslediea nadvse močne infekcije, ki je sledila akutni gnojni appendicitis. 'kar pa ne bo posebno težko". To procvitaj»če se mesto sovraži idejo, da bi bilo razglašeno po Truplo je bilo poslano v New celem svetu kot "zacoprano". York York s Havana Special Florida se postavlja, da je prava zibelka East Coast Railway ob enajstih Združenih držav, kajti členi fede-zveCer- (racije so bili podpisani tukaj, in Stavljeno je bilo v $15.000 vred- eden onih, ki .so podpisali dekla-no knsto, katero sta naročila raciji neodvisnosti, leži pokopan Dempsev in Walter Field. Ta lcr- ^a krajevnem pokopališču. sta tehta 22 kjer je LafavKte r.iyh]] in splošno stanje kralja se je Tako težka je 'bila krsta, da je n>t0 pn)ti ^Vashingtonu. nekoliko izboljšalo. Včeraj pa se je dogodil dramatičen dogodek v palači. Na sedem in štirideseti dan njegove bolezni asnifcarskih poročevalcev iz je bila postelja kralja odvedena Hrvatje so svoj čas obdolžili sedanjega ministr i ii-i i i • v j * ! ZMr. Hoover je objavil, da ni skega predsednika generala Zivkovica da je on v' nika.kih sestankov vžeraj hl usodepolm noči leta 1903 spustil V palačo oficirje, [da tudi danes ne namerava imeti ki so umorili kralja Aleksandra Obrenoviča in kraljico Drago. Soglasno z dunajskim časopisjem, sta tako Peter Zivkovič kot general Hadžič ponovno izjavila, da pomoč p^bna za pre- !no modro obneko, ki je kazala, da ^ Sfege neko starejšo sestro Ernesta, da je odprla vra. Obljubil je izrecno, da se ne bo zgodilo iskanemu ničesar zlega in da ne Odšel je naravnost v svoj dom bodo prav prizadeti ostali člani družine. Komaj pa so bila vrata odprta, ko so policisti hladnokrvno ustrelili šestnajst It nega ter odvedli celo družino, vključno enoletnega dojenčka, na policijsko stražnico. Številni državljani so zahtevali temeljito preiskavo. bilo treba osemnajst policistov m ognjegascev, .c,manikaEjl1 t0T pntr"l>n;!l' 11oino-ičil ideje hrvatskega naroda. Hrvatje bodo sled-jič postali v svobodni deželi svobodni gospodarji na svoji zemlji. HBs M -9 "i I PARIZ, Francija, 7. januarja. — Francoske vladne kroge je zelo presenetilo nenadna akcija kralja Aleksandra. i C , ■HBPjr Neki ugledni politik je rekel: — it nihče ne ve, kaj se bo razvilo iz tega. liri, lahko pa tudi izbruhne re- RAZKOL V SALVATION ARMY AER0PLAN JE PORAZIL VSEREKORDE Ljudje v Yorku imajo strašne sanje, ker prihaja v meisto na sto-line t Evangeline Booth, pove-1 jnica ameriškega oddelka Salvation Army, zahteva odstavljenje svojega brata, gen. Bootha. Ime "Rusija" sedaj prepovedano t Eksekut ivni komite j sov jet sike vlade je izdal ofieijelno objavo, made ter se končal z napadom na LONDON, Anglija, 7. jan. — V torek zjutraj se bo sestal visoki svet Salvation Army v Sunbury in Thames. Tam bo vodila Evangeline Booth, po^eljnrca ameriškega oddelka boj, da se odstavi njenega brata. Bramwell Bootha, kot glavarja Salvation armade. Zborovanje je bilo odločeno, ko je ležal njen brat, general Booth, težko bolan, nakar se je vnel boj med Evangelino in hčerkami ge-nerala^za nasledstvo v vodstvu ar- s katero se je prepovedala rabo imena Rusija ter stavilo n-t to mesto le besedo '^ovjetf". Staro ime spominja baje .preveč na earistič- g'enerala Bootha samega od strani njegove sestre, Evangeline Booth. Salvation Army ima OTganiza- ni režim. Uporabo starega imena cije v 83 državah ter razpolaga z strogo kaznovalo. !dobavnimi Tiri, ki znašajo nekako Združenih držav in Canade in mogoče celo iz kraljestva duhov. Proces se 0o vršil v majhni sodni dvorani, kjer ni nobenega prostora za časnikarske mize in kjer nimajo niti krajevni poročevalci prostora Cim manj se bo izvedelo o procesu. tem srečneje bo int-sto York. Oba farmska dečka. John Curry in "Wilbur Hess, stara štirinajst in osemnajst let, bosta obtožena Vojaški aeroplan Quest- danes zjutraj z Blymeyer jem, a ion Mark je bil 150 ur'za?<>vornik slednje-a bo zahteval f poseben proces zanj ter preložitev v zraku. — Poraizu je, vse dosedanje rekorde. LOS ANGELES, CaL, 7. jan.— , . ■ i -Možje in motorji so bili danes o-; eividno izčrpani, ko je stopil moli oplan Question Mark danes v sedmi dan svojega, vse rekorde droibečega vztrajnost nega }xrleta preko San Fernando doline. Čeprav je major Carl S pat z, poveljnik areoplana. namignil, da bo zopet napolnil aeroplan ob šti-; rili zjutraj, so vendar poklicali trije zeleni signali polnilni aeroplan v zrak malo po polnoči za' možno trinajsto napolnenje. To je značilo, da so stroji oslabljeni in da porabijo vsled tega abnormalno množino plina. Trije veliki motorji so takrat zadovoljno brenčali, po seriji manjših težkoc, tekom, nedelje, ko so avijatiki spodaj domnevali, da bo moral priti monoplan i a tla, predno bo dovršil svoj šesti dan v zraku. Monoplan je porazil vse rekorde, kar jih je kdaj vzpostavilo •kakšno letalo '.katerekoli vrste. Popoldne so se spustili na tla. V zraku so bili 150 ur. iz njegove bolniške sobe v sosednjo avdijenčno sobo. Obstal je v avdijenčni sobi skoro eno uro, predno so ga odvedli zopet nazaj. Djestvo, da so zdravniki privolili v to izpremembo, ki bo »-o-tovo oživila kralja, kaže. da verujejo tudi slednji v izboljšanje. ROJAKI, NAROČAJTE SE XA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK F AMERIKI. sto Milijonov dolarjev. Na ta način si je skrajno lahko pojasniti vzrok prepira. \ DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: ▼ Italijo ........... $ 5.75 v Jugoslavijo Din. 500 .... .... $ 9.30 Lir 100 M 1,000 .... .... $ 18.40 4« 200 M 2,500 .... .... $ 45.75 II 300 t* 5,000 .... .... $ 90.50 II 500 ti 10,000 .... .... $180.00 1i 1000 $54.25 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na $%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30._60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 —$6. Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo se boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam sporaznmete glede način« nakazila. IZPLAČILA PO POŠTI SO REDNO IZVRŠENA V DVEH DO TREH TEDNIH "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA, PRISTOJBINO $1.—." SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET, » NEW YOB3C N. T Telephone: Barclay 0380 i_ i OLAS NARODA, 8. JAN. 1929 GLAS NARODA (SLOVENK DAILY) Owned and Published by SliOVENIC PUBLISHING COMPANY. (A Corporation) Frank Sakser, Prerident Louis Benedik, TreMi^er1^^^^ Place of business of the corporation and add7essesof above office«: ,jlK' januarja ob 7.30 K9 Mor>v..H«Ti Wv Y«rfe Citr. N. Y. zvečer v dvorani SXPJ. 26.37 8 Dopisi. Chicago, ID. [svetega Jožefa. Cerkvene eerimo- ravH Rev- J- Šifrar. Že-; ni sika Ljubljanske .opere," sedaj Snovanje .se je obhajalo na neVe-■na koncertni mri po siCVttUski}l i^i'™ domu pri starših. Ncvo jk^ a!h v Ameriki, priredi v V*1*1* medene J 02 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "6LA8 NARODA •(Voice of the People) Lawmlale Avenue, koncert z za- Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko in Kanado ......................6.00 Za pol leta ...............................43.00 Za četrt leta ............................$1.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemsi nedelj in praznikov. nanivnm programom. S tem bo dana do v enakemu občinstvu v Ohi-casgii iu. okolici prvič prilika sli-Za New York za celo leto „..$7.00 sati slovensko operno pevko v Za pol leic ................................$3.50 Ameriki. Za inozemstvo za celo leto „...$7.00! Da je ga. Lovšetova res umet- Za pol leta ...........................„$3.50 niea, je ugotovila kritika v stari domovini in v Ameriki, radi tesra ' . * nam ni potrebno ponovno na »lasa ti, pač pa želimo opozoriti ljubitelje petja, da ne zamudijo p''i- Popifii brez podpisa in'osebnosti se ne priobeujejo. Denar naj Bejlike> kar,*rfl ^ j™ * tem koneer blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naro&i- jtom ker ga. Pavla Lovše kov, prosimo, da se nam tadi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Barclay 6189. PREOBRAT V JUGOSLAVIJI tedne Jia Ely, Minn. Ženin in nevesta sta rojena v Ameriki in isi-eer Mr. Frank Samec na Elv. Minn.. M i-s Mary Deslk-h na Chisholm. Minii. Moje iskrene čestitke ! Anton Panijan. Kapuskasing", Canada. Kar se tiT-e dela. se tu še dobro dela v papirni tovarni. Veliko delavcev dela po šumah. Moj prijatelj mi je pravil, ki je prišeL. iz British Colombije. koliko jih tam štapa. V Cranhrooku. T>. C. so večinoma sami Slovene!. Nekateri že ležijo ipo 3 do 4 mesece v Alberta hotelu. Pravil mi je. da je misel par old timerjev. ki so preje po Ameriki dobro shižili, sedaj pa nima nobeden centa v žepu. Torej vam želim. dragi rojaki, po širni Ameriki in Canadi veliko sreče 'in dosti dolarjev. Xa-znanjam tudi rojakom, da je -par, 2S 1 Joe Kete! prišel i/. li. C. sem. Frank Potočar. tova vrne v februarju to leto v domovino in najbrž nas ne ob šče več. Zato je potrebno, da nabavite vstopnice v ipred prodaj i, in si s tem zasignrate vstop na koncert. ' Vstopnice se dobijo pri članicah in članih pevskega zbora "Ka-! jva". članicah podpornega društva .'"Xada" in članicah samostojnega V Evropi se je pojavil novi diktator — .jugoslovan- dniStva «Bled", cena je v pred- -ki kralj Aleksander. prodaji 7f>c, na dan priredbe $1, Razpustil ie skupščino ter razveljavil ustavo, ki je bi- kar ^ ^ "M" ™ koncert te vrste H sprejeta 28. .junija lttM ter je spajala Srbe. Hrvate m( :1 je t udi upravitel j Oražnerejra dijaškega doma. Kljub temu. da je na za vrat ni bolezni hiral že več let. ni nikjer v delu odnehal. Smrt ga je v najlepši moški dobi 51 M iztrgala iz polnega ]>rda. rožnika lett huh z bajonetom. Roko mn je odrezalo. Umrli so v Celju v času od 13. do Itf. decembra: V javni bolnici: Josip Žlabrovec, 48 | let srari pekovski pomoriiik iz Ivo gatua, Iv. Feldin. ()9-letni delavec iz Škofje vasi. uslužben pri hn-iHn.js!■:i regulaciji iu Marija Sto-srara kuharica z Celja. inove ki en dan vee trajali. Čudno m1 mi zdi. «la te niso takoj /.grahi!:. kak«»rhitro si bil ob javil svojo dike. Boga zalivali, da Te dni je pot•>nil Žagar T me«-Jniaš toliko prijatelji«-, ki po-Alozij iz šmarfeke okolie. -vojo ro- tegnejo zate. Zdaj. ko \o »tova ko .preveš v cirkulanko. Poleg de-(^al1ka plava, je čas r:- dveh kolon. Pokaš tra-j11 stroj rn t i i Toniea za roko iti ."i in moraš goi-ovo imeti čudno o- jo je nad členkom skoro po-polno- Jrožje. da tako i zborno reže na vse ma o»lrObiL Dennica je obvisela :kraje. Žtdim ti zdravje in dosti le n« tankem kožnem vlaknu. Nreee. Se naprej nas zabavaj -Tomon so takoj nudili zdravni- ,svojo pravično šaio. Ce prijadraš ško pomi*č. odvedli >o lt;i pa z <>- kdaj sem v Colorado, boš dobro-poldansktm vlakom v ljubljansko 'došel. bolnico. J Pozilrav od ipehtrana dal. tiste, ki si ji bil Mož smrnonevamo ranil svojo ženo. Yc:ščili Pc-štni dohodki padli za dva odstotka in pol. t WASHINGTON. D. C. 7.. jan. Potonila iz petdsetih mest kažejo, da so i>adli poštni dohodki tekom ! d ocean bra za več kryt dva odstotka. To je prvikrat v štiriaiajstih letih, da kažejo dohodki za mesec december nazadovanje. Pet nedelj ve.sele božične in en praznik je bilo odgovornih Chisholm. Minn. • mo si Delavske razmere so slabe kot povsod v zimskem času. O. 1. 31. Preveč gledišč v Ameriki. PAliiZ, Francijaj. 7. januarja. Al Wood, znani ameriški gledali- na i več po posredovanin ameriške delegacije, določila, 11 iško Preiskani, m™ tako tudijtoliko v Xew Yorlni z; . , v na novo sprejeti. Decembra me- ' naj imajo Srbi, Hrvatje in Slovenci svo:)o državo, so se &eca lf)28 s<) hn volitve. P T 'V? - i ^ , ... .... . j -t i . — Amerika ima preveč irledrs med tremi jugoslovanskimi plemeni neprestano pojavljala izvoljen je bil večinoma stari odveč j a ali manjša politična nasprotja, ki so postala slednjič bor, .Januarja 1029 .je na.sto.pii no- vo izvoljeni odbor. Kar se tiče me- ze nepremostljiva. ' . ... , . Zadnja opomba mi mi jar>na. Če tnie spomin ne vara, nisem nikdar nobt-ni peliftrana dajal. Pehtran je .»žlahtna cvetka. - , , . . . da bi igrala v ljubezni ali poeziji \ mestu je umrl 81 let stari mest- ?f,va rna':j premoženje preju- , , , ... KaKO \ logo, .sati na njegovo zeno Ano. Pole" l Tl , - , . . Pehtran vrsi vse v rs je m slajse omenjenih lastnosti ie Janez Kot- , " _ I poslanstvo Zato ga ie 11 ie- . [ Janez Kotnik iz Ivanje pri I -Mirni peči je zapravljiv in pijači u-dan človek. Radi tega je nje- ni ubošček Štefan Godec. Uboj. Cigonclh i>ri Slov. Uistrici je i-i i ■• . W V- V* , . , lila k svoji materi. Da bi m..z j žrtev uboja 33-letm Anton - • .... jiiik tudi nasilen, rova žena zatm- v pehtraHOvih i L. in štrukljih. zena v da ga brl _ __ _ - " . , . rnozenja ne za pravu. )e s-npa.n iz Zitbjaiia pri Laporju ' , . . , , , ... . , skrbi za otroke >klenda Jvo se je mudii v gostilni, se je' , ... „ , , , . ■ . proda. \ nedeljo, U. decembna hi stopla družba tantov m eden je , ...... , . , . . „ , i. miela v rs in dražba. Ana I\o-- Stiupana zabodel v trebuh. Pokli- i .. . . ....... . . . , . nik je hotela bit: pri drazoi sama cal> so resnim voz iz .Maribora, ki ! . navzoea in r>e je v ta namen poda- vrnil Južn- je težko ranjenega kmeta odpe- , T i-i -i i t i • 7-T t la v Ivan-'° v» I.jkil v mariborsko bolnico. Kijih; takojšnji zdravniški pomoči je ne- ! srečnež .podlegel rani. Žalostna smrt rasilnega rudarja. decembra ob 1. popoldne je izdihnil v bolnici usmiljenih bra- Ta ]>ot pa je bila i zanjo usodna. Pri-šd je namreč nasproti mož. ki imel v rokavu kljukee, -s katerim je žen > jirvič vsekal v levo senc«*, drugi«" pa }>o glavi, tako da ji je prebil lobanjo. Žena se je takoj nezavestna zgrudila na tla. IVospeljali so jo Hoover se Amerike. Cspeh njegovega potovanja iio-bre volje: — Ko se je mudil •• Argentini, ■-o divjale sovražnosti med Para-gvajci in Bolivijci. In še mars i k a k strel bo slišal iz Južne in Centralne Amerike, ko bo v Beli hiši selci. tov v Kandiji 37-letni rudar Fran- j\* novomeško žensko bolnico, kjer ee Knez, doma iz št. -lanža. Pod so ji nudili prvo pomoč, a je ma-legti je poškodbam, ki jiSi je (lo- jlo upanja, da bi ostala pri življe- bi! ;>. decembra ob priliki praz jnju novanja sv. Barbare v št. -Janžii. | Po j toda; kili. ki jih je prejelo sodišče, pio imeli orožniki v Sr. -lanžu precej jiosla s nekaterimi »premosti j........... , v . , . i seeiie j>laee je malo izpremembe. Hrvatje, pa tudi Slovenci so očitali Srbom, da so po-f0staii HO Vs,,k na ,vo-em me8tUf urnbili najlioljši kos ter zavrgli načelo bratstva. 1 j večinoma Slovenci in. Hrvati kot Ko so se |>ripetili pred kakimi sedmimi meseci obža- policisti, ognjegasei itd. Dosti po- lovanja vredni dogodki v skupščini in ko je pozneje tudi Slovencem in Hrvatom do- ^ 1 broznam rojak Anton Jirvatski voditelj Stjepan Radič podlegel za dobljeni ram, mestni odborniki Zunanj se hrvatski in nekateri slovenski poslanci niso vee udele- la ni. ker imamo malo snega. pi t*vee gieursc. — je menil. — štirideset odstot kov bi jih morali prepustiti For du kot garaže za avtomobile. Po-jrali so 4 razgrajače in jih vtakni-vojna prosper i tetfl je minula. m v občinski zapor. Trije poskusi somomora v celjski jetnišnici. ..... .. . , decembra poj>oldne so neka- nnlarji. ki so se pretepali. Aret;- L , - , .. ... rt ere kaznjenke pod nadzorstvom Oče ustrelil sebe jetniŠkih paznikov pospravljale „ . . _ , „ sodne .pisarne. Med drugimi so bi-Okoli 8. zvečer je prišel Franc i „ , , . " .. . ' ^ , . . le za ta opravila določene tudi Knez. znan nasilnež, ki se ga te i _ ^ '' > let i m . ,----- Marija Ivržoli, doma in UpAvL-n lvse balo. v gostilno župana Maic-1-.'.. k r^ i ■ . lil ncerKO.\ ^ . ilrebnjega na Dolenjskem, ki nia ter se začel j>ropirati z gospo- LA PORTE, Imd.. 7. januarja. ■ darjem in gosti, hateč na vsak na- ( ^ iz je v preiskavi zaradi suma tartvine ževali sej bepgrajske narodne skupščine. • ' (Howard Hidebra-ndt, star 39 let.-čin izzvati pretep. Še ob pravem je ustrelil včeraj svojo invalidno 'času .sta prihitela dva orožnika in ' lma.ni tudi poročati par novic, 'desetletno hčerko .Ta Kralj je večkrat skušal posredovati, toda vsi njegovi žalostnih in veselih Dne 29. decembra 1928 je pre- žaj, kot je obstajal pod ustavo, ni m nudil nobeneya izhoda. poskusi so bili brezuspešni. Parlamentarni položaj, kot je obstajal pod ustavo, ni minula Mrs. Frances Kovač, rojena Arko. žena dobroznanega rojaka Lovrenca Kovača. Pokojna Javne naprave so bile v nevarnosti, dežela je v gospo- je bila rojena leta 1862 v vasi Re- darskem oziru nazadovala, razvijali so se vroči strankar- P1"' Ribnici na Dolenjskem. Po- ski boji, ki bi dovedli državo v propast. rc*ila & Ieta z Mr- T>ovren- m . i i- • 7 - -.. , . com Kovačem. Sojjrog L. Kovač •vatje so zahtevali, naj se državo preuredi v tri . , w , » , ' 0 1 je odpotoval v Ameriko leta 1887. dele, ko jih vsak bi imel avononnjo in poseben parlament njegov« soproga je pa dospela lepo uzoreu ameriških državnih zakonodaj ali državnih par- ta 1889 v Hibbing, Minn. Na Ilib-lamentov v Nemčiji. bingu sta živela 14 let in potem K., i - j 'iv . , , . 11* i sta se preselila narChisholTn. Minn, ralj tega najbrž ne bo dovolil, ampak bo sklical no- M , . .. ... . 1 za stalno. Vodila sta v prejšnjih VO Ustavotvomo skupščino. časih trgovino in salon. Lovrenc 7j drugimi besedami rečeno: kralj skuša usvariti so- Kovač, je bil prvi naseljenec in glas je, katero je narodna skupščina deset let brez uspelin prvi mesd prvimi ameriški držav- i. • i . ljan. ustvarjala. i „ . . „ I l okojna Frances Kovač zapus-Ivobena dežela na svetu nima toliko sosedov kot jili ča žalujočega soproga in štiri o- hna Jugoslavija. troke in sicer dva sina in dve hče- 2 večino teh sosedov ima svoje težave. ri; Vsi 80 Pres**bljeni i» i>oi-oče- ft.ci,,. ^ i , _ . ni. Bila je dobra mati svojih otrok (»rska jo je bila tekom vojne pustila na cedilu. • , - A* i ■ 1 . 1 m dobra družica moza. Otroke je ! roti Bolgariji se je boril Aleksander v. drugi bal- vzgojila v katoliškem duhu. Po-i.anski vojni, in tekom sveto\me vojne je padla Bolgarska kojna Frances Kovač je bila pri-Srbiji v bok. ljubljena med rojaki in rojakinja- Najboljši odnošaji vladajo še med Jugoslavijo in Ho- kar 56 J> v!del° 'pri p°'rebu' numsko, v glavnem vsled francoskega posredovanja. L. P(^reb Je veliča.^en. Udele-1LT.W1S..1...L.« j. j ur i- •• • , i M žili so se ga njeni sorodniki, pri- . :MadTZalsk;1' nasimta,la od M«ssolimja, je smrtna sov- iaTelji in Pokoi>ana l aznica Jugoslavije. ,a n,a inbbing. Min«. .Naj v min, Avstrije se Jugoslaviji ni treba bati, toda na jugu je ! Sveto mašo zadušnico je .Mbanija, ki je }kkI Mussolinijevo kontrolo. darova! župnik Rev. J. Šifrar, asi- V- T*--li- • . „ stents sta biia Rev. A?-AMic in Na zapadu je Italija, njena največja sovražnica. Rev. j. Jerše iz Riwrf)ik> Minn. / drugimi besedami rečeno: štirinajst milijonov Ju-' ^ .. ' ^ w . .. ;______i x * i * * , 'i Družini Lovrenc Kovafe sozalie. gosiovanov ima osemdeset milijonov sosedov. | Pred nedavnifa je dospel 2 E?y, Izmed teh so«edov jih smejo le dvajset milijonov srna- Minn. mladenič Frank Samec v ti za svoje prijatelje. Chisholm, Minn. In si utrgal kras- Ce se to vpošteva, se da kraljevo akcijo deloma opra- no fe dobro 1 ^nane družine Mr. /m Mrs. M. J. DesTicli. Poročila ee ▼ cerkvi nato samomor. Lastno slabo zdravstveno sta- ne ter izvršil Kneza aretirala. Odpeljala sta tu- i T . horn, obrsojc-na nedav d i njega v občinski zapor. Tu pa novembra, dalje 26-let-na Jožefa Adamič, lahkoživka. pristojna v Trebegovec pri .Marino »na f> tednov zara-di vlačuganja. in pa 27. je prišlo do usodnega spopada. V*-„ lt •■ Ir, . ' -i letna -Marija Horvat, rojena Na- nje in ono hčerke ga je napotilo ,Knez je pozval svoje tovariše, nai + • ~ . , . „ u ^ ii i . * rar iz Zeta I pri Rogatcu, ki ie b:- k obupnem n koraku. mu pomagaio oba orožnika razo- , , - . . . ' 1 ^ (la j>ri zadnji porotni obravnavi -------—- -- preti kratkim obsojena zaradi soudeležbe pri umoru svojega moža Vinconca Horvata na 4 leta težke ječe. ! Ivo -so Ivržoljeva. Horvatova in Adamičeva pospravljale pisarno, so iz nezaklenjene odrinacijske ^sabe jetniškega zdravnika nkradle •steklenico nerazredčenega lizola i1 n jo -po končanem delu skrivaj odnesle v ožirek je napravila Kržo-ljeva. ki je izpila približno kozarec in ]xd smrtonosne pijače, do-čim je Adamičeva zavžila nekaj manj. »Najmanj je izpila Horvatova. ki je prišla šele zadnja tretja na vrsto pri praznenju steklenice. Ko so zaslišali jetniški pazniki bolestno ječanje mladih samomorilk, so jih nemudoma s pomočjo drugih jetnikov spravili v javno bolnico in sicer eno samomorilko z reševalnim vozičkom, drugo na-nosilnici. dočim sta tretjo samomorilno KAPITALIZACIJA OBRESTI PO 4|% , S 1. januarjem smo povišali obresti za vloge na — "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" od 4% na 4V2%. K vlogam se bo pripisalo sedaj ^%-več obresti na leto od glavnice in tudi od medtem polletno pripisanih povišanih obresti. Za primer navajamo obrestovanje vloge od $100._, da se vidi naraščanje vloge po 4% in po 4obresti: vloženo $100.— vloga z obrestmi v: 5 letili 10 letih 15 letih 18 letih 4% ±¥2% $124:78, 155.71, 194:32, 221.99. 16 $121.84, 148.40, 180.80, 203.54, Glavnica se podvoji po 4% v 18 letih, po 4^% pa v letih. Kdor hoče podvojiti svoj denar, bo dosegel ta cilj 2 leti prej, ko se mu obrestuje vloga po 4y2%. Povišani dododek za denar je pri nespremenjeni varnosti t najboljša inicijativa za redn0 štedenje. Stalno naraščajoča vloga Vam odpira nove vire udobnosti in olajšuje skrbi za bodočnost. SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. -Tako praktičen načrt za svetovni mir: — V Afganistanu so zaštrajka-15 vojaki. Zaštrajkali ^o zato, ker jim ni vlada plačala tedenf^ke plače. Tako daleč smo torej prišli,* da hoče biti armada plačana. Ce r--mada ne dobi plače, ne o pijači. * Sodnik je usmiljeno motril obtoženca ter ga vpraša«!: — Torej pravite, da ste bili žrtev razmer? Da ste zašli v slabo kompani jo ? — Da. — je odvrn-il obtoženec. — V slabo kom pa ni j o sem zo-šel. Dva policista sta me sem pripeljala. Xa novoletno jutro je rojak objel .svojo ženo ter ji s prijazno besedo voščil: — Srečno novo leto! Ona se mu je v treh minutah zahvalHa za čestitke in sicer takole : — Ah, kaj boš te neumnost Rajši v kevder poglej, da v peči ne bo ugasnilo. In žvižgaj, ko boš v kevdru, da te pot k sodu ne zanese. Potem pa garbič ib pepel pospravi in če še ni mleka prinesel, pojdi po mleko in po kruh in pa par harnmdlnov mi prinesi, kajti kandidatinjo nesla na fkratlki lasje niso več moderni, rokah dva paznika. V bolnico je Letterboxe se pa nikar ne doti-prkpel ta žalostni sprevod okrog kaj, tisto bom žeisama o 10. ure zvečer. Dežurni zdravnik je obupankam takoj izpral želodec, a kljub ftemu se nahajata Adamičeva in Kržoljeva še vedno v zelo resnem stanju. Samomorilne kandidatinje ne odprla, bom videla kaj je notri. In čenč mi daj od včerajšnjega dolarja. Cigarete zate so bile petnajst, pavder zame pa devet inšestdeset centov. In mački odpri, kaj ne slišiš, kako reva mi javka? Oh. to ste. dedci! morejo igovoriti niti kaj zavžiti, (Prav za nobeno rabo. Y peci za-ker inra jo popolnoma ožgana usta ikuri in šlape mi daj k postelji, da in požiralnike. V Celju je ta troj- 'se ne prehladim. Zdaj pa mir. ni samomorilni -poskus obudil Opoldne me zbudi, jaz bi š? rada senzacijo in najrazličnejše komen- malo spala. In ti želim srečno in tarje. .veselo novo leto. F HE D ERIC HO I TET: BONBON1JERA finejšo slaščičarno, wWl veliko! Armandu Sel'vagen je palo pi-fcal p'wmi .»acfjuelini Dnrmanceovi. lepo škatlo, ukazal jo napolniti z smo iz roke. Ves ' presenečen je Guspod Armand Selvag«* je pi- Že štiri liste je bil uničil in ko je na!»osled končal pismo in ga prečita!. je mahoma začutil, da ne bi bil inoge! pisati Itolj neumno. To-da ni .s«- mogel domisliti pametnejših be»ed, ki bi izrazile njego- bonboni in položil pismo vanjo, .strmel okoli sebe. Ali Se mi sanja? Zaprli so škatlo v njegovi prLsot-jAli se mi blede? Šele po dolgem nosti. Prazna pasetniča v ovoju z premišljevanju se je domislil. Ma- Ja^rpielinim naslovom je spremljala usodno bonbonijero. Kakor v snu je zapustil slašči- vo ljubezen in prošnjo, da mu po- jčarno. Upanje, ki ga je mahoma Miin^ Jacquelina družica za živ- prevzelo, .se je že v naslednjem l.i' 'i i* - trenutku izpre/henilo v obup. Me- .laofjuelina Domianfeeova. — hanično je .sedel k večerji. " Seji j tmalova/ujte navadnih prehladov in kaši je v, bolečin v prsih, v kn/u ter »ploi^o tmtto grlo. I'o-skrbite za to brez zamude. Sleherni v \-aši družini na,i bi se večkrat namakat » PAIN-EXPEL-LERJEM, posebno v slučaju uira-jenusti in bolečin. Pazite na tnokre nog-e m.jč-io zdrgnite podplate in preobujte nogavice. Lažje je preprečiti kot pa zdraviti. Vsledtefra itmrjte vedno dorna steklenico PA IN-EX PEL LE RJA. Odpravi mu-kularne zbodljaje in buletin«-. Vi-č kot 60 Irt star in v rabi viem svetu. V. dveh velikostih, 35 in "Oc. VaS lekarnar bo priporočal PAIN-EXPELLER. _ 7%* lm?>o-m*t>*Jrm o* fA«l RICHTER t> CO. mummv *hd »cum ®T». Brooklyn, rn.st Ki LLS PA 1 nI rr':-*. ne videti Jacqueiine? Kaj mu je bilo življenje brez nje? Naslednji dan je prejel dve pi-smi — to se pravi — eno pismo in posetnico v ovoju z Jacquelini-i>o pisavo, S tresočo se roko je raztrgal ovitek in čital-. "Kako krasna bonbonijera dragi prijatelj! Resnično preveč me razvajate! Iskrena hvala! Želim vam prav vesele praznike in ogla sit*- se kaj pri meni prihodnje dni! "Do svidenja!" Kaj pomeni to.' Ali .se mar norčuje? se je pvrašal Armand. Pripravljen je bil na srečo in nesrečo, a ne na zagonetko. Mehanično je odprl drugo pismo. Popolnoma neznan ženska pihava. "Cenjeni gospod! Vaše cenjeno pismo, ki je po tako diskretni poti prispelo v moje roke, me je presenetilo in globoko ganilo. Ne vem. kaj bi vam odgovorila. Vsa j sem zbegana. Tako daleč mi je bi-jla misel, da bi mogla še koga očarati in to vas ko ste se mi zdeli vedno tako nedosegljivi! Vaša čuv-Jstva, ki m i jih tako nežno, a ven-| dar tako prepričevalno opisujete, 'so mi šla do srca. Tn tako ponosna •sem na vašo ponudbo. Razumeli boste, <]a vam ne moreni dati takoj odločilnega, odgovora. Nikoli nisem mislila, da me že ljubite, a jaz sem vedno mislila, da me niti opazili niste, kadar sva se srečala v družbi. Reči vam moram — vaše I pismo je bilo najlepše božično da-i rilo, kar sem jih kdaj prejela. — • Iskrena vam hvala iz -vsega srca! Marija Luiza Tereonlova." ZAKAJ SO NAŠE POŠILJATVE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE? HER JE NAS PROMET NAJVEČJI IN KER SO NAS« ZVEZE V STAREM KRAJU NAJBOLJE VPELJANE Udobnosti, ki Izvirajo lx poslovanja v velikem obrate, , pridejo našim strankam v korist. NaM stroški sa posamezna nakazila so manjši, vsled fc* sar so cene pri nas nižje, kot pri agentu ali savodn. ki mora poslati Vašo nakaznico v iz vrtenje v New York. Hitrost našega poslovanja Je nedosegljiva, radi našega velikega prometa lahko vzdržujemo tako obširne zveze, da os posveta našim nalogom največjo pozornost. BHI < - Naše denarne rmkfcznice odpošljemo s vsakim brzopand-kom, ki odplaje iz New ¥o.-k* — toraj brez zamude in na* daljnega posredovanja. Našo eene so objavljene dnevno v Usta "Glas Naroda1*. Za zneske nad $200,— računamo primerno cttjo eene, katero Vim rade volje sporottm« predno sam pošljete nalog. iv s strankami Izven New Vorka, da se Safako okoristi z našim poslovanjem vsak, še tako daleč proč od poslovnega središča Ameriko. Pošljite toraj Va*o prihodnjo rije Tereoulove. Moralo ji je biti kakih osem in trideset let. Ločena je bila ; ne lepa in ne elegantna. Ko jo je srečaval v družbi, je imel vtis, da je tine in boječe narave. Kaj je pomenilo njeno pismo! Kaj se je bilo zgodilo ? Tn ko je dolgo premišljeval, je prišel do zaključka, da se je moglo zgoditi edino tako: gospa -Jacquelina Dormanceova je bila sicer zelo fmovita, tudi zelo skopa dama. Darila in razne bonbonijere.« ki jih je bila prejela od svojih častilcev, je bržkone podarila raznim prijatelicain. katerim se je čutila dolžnico. Njegove bonbonijere ni bila odprla — spravila je le posetnico in se zahvalila daro-valueu. Da. tako je moralo biti. Njegova bonbonijera je prišla h gospe j Tereoulovi in ona je odprla škatlo — našla je pismo ter ga pre-čitala. misleč, da je namenjeno njej. Selvage se je spomnil, da v pismu ni bil imenoval Jaequelini-nega imena; tako je bila utemeljena Marijina dbmneva. da je pismo zanjo. Kaj naj stori ? Jacquelina je bila globoko užalila njegovo samoljubje in tudi njena skopost ga je bila ogorčila. Preeital je Marijino pismo še enkrat. Sirota! Kako jo je razveselilo njegovo pismo.! Tn kako lepo mu je odgovorila. Malce boječe, a vendar polno veselega upanja. Sočutje ga je obšlo in mahoma se je zavedel. da ne ljubi več Jacqueline in da je tiha. ponižna Marija mnogo bližja njegovemu srcu. Armand Selvage je pozvonil slugi in skrbno dokončal svojo toalet6. Blagoslavljal je Jacque-linine skopost in naključje usode. Nato je odhitel k Mariji Luizi Tereoulovi. V Afganistanu vre. Na vseh koncih in krajih države so baje izbruhnite nstaje. uprlo se j>• vjč gorskih plemen, ki prodirajo proti prestolitri Kabulu. Po zadnjih vesteh se je u>tašem, ki so že zasedli tri manjše trdnjave, pridružilo tu.Ji vojaštvo. Baje so \ Kabulu že vršili boji med uporniki in kralju zvestim vojaštvom. Kra ljevska dvojica je pobegnila i/ Ka-bula in se zatekla v neko večjo I v UNOCMWOOD A UNOIRWOCD. H V Drek Lovnes, ki je zmagal pri lanskih tekmah z motornimi čolni, in nagrada, ki jo je dobil. ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI PORCIdN C*MQUAQt INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV SUREAB Inženirske šole v Združenih državah. V minuh-m šolskem letu 1927— plikacij. zakaj v Afganistanu se križajo interesi Anglije in Rusije* Drugi, kateremu se nre.stol tudi občutno maje. je k;alj Monara Loius II. Med njim in parlamentom je namreč nasta« hud spor, ki bo kralju več Škodoval n go koristil. Ozadje tega spora je zelo zanimivo. Monaco je ena najmanjših držav Evropi, znana po svojem moii- denem letovišču Monte Carlo, kamor se leto za letom stekajo milijoni denarja iz vseh krajev sveta. V Monte Carin je namreč več torej ma-'^graTnic in okoli njihovih rulet poje prestol. Mož je bil letos v Ev- sedajo milijonarji 1928 je kilo v Združenih državah 148 inženirskih šol s 65.620 vpisanih dijakov. Massachusetts Institute of Technology je na prvem mestu s 2250 dijakov. Purdue I'ni- je bilo sledeče število dijakov: — v tečajih za električno inženirstvo 20.210, za civilno inženirstvo — 14.073, . m>-h a nično inženirstvo 11.27:}. kemu-no 5987, arhitek+uro 3256. rudarsko in metelurgično in- versitv na drngem s 2226 dijakov .ženirstvo 21 VA. indu>trijalno in tr-in University of Illinois na tretjem govinsko inženirstvo 2135, zrako-s 1820 dijakov za inženirtsvo. I plovno 614, splošno inženirstvo Po podatkih prosvetnega urada ^ 4^. petrolejsko 372, tekstilno 320 federal ne vlade te inženirske šole poljedelsko 214 teološko 211 plin-nudijo 41 tečajev. Dvajset od teh sko 301. elektro-kemično 9<», Ž lez-je strogo inženirskih in ostali niŠko 49. sladkorskb 44, sanitarno predmeti so v z^-.-zi z inženirstvom. in občinsko 33. pomorsko 16 in in-V dvajsetoriei inženirskih tečajev ženirstvo žitnih mlinov 9. .trdnjavo. Zvez s Kabulom so prekinjene in za ankrat ni nobenih vesti, kaj se dogaja v afganistanski metropoli. Kralju Amanulahu i ■ in ])Ustolovci ropi. kjer je videl mnogo lepega.}vsega sveta, Toda zadnja leta je zanimivega, praktičnega in pamet-'dotok tujcev v Monte Carlo vedno nega. Poln bogatih izkušenj se je manjši in zato je umljivo. da so kralj vrnil v domovino, kjer je dohodki, ki se stekajo v državno začel takoj uveljavljati svoje re-1 blagajno, vendo manjši. Doj-lej forme. Reformirati je začel na-'je bil Monaco menda edina sreč-glo in brezobzirno, ne oziraje se ne država na svetu, kjer ni bilo na stare in svete tradicije, ne na treba plačevati nobenih davkov, šege in običaje. Kotel je svojo niti niso imeli prebivalci nobenih deželo naglo civilizirati in pri uvo- drugih obveznosti, pač pa so celo ljavljanju svojih reform je bil v gledališče hodili zastoni. Vse precej radikalen. Videl je. kako državne izdatke je namreč krila je pometel s tradicijami Kemal pa- kneževa blaganja. ki se je redila ša v Turčiji, nvidel je. da je Tur- od milijonov, pridobljenih v igral-čija danes popolnoma prerojena in nicah. In sedaj se je ta zlata, neto mu je zelo imponiralo. K;tr usahli j iva reka nenadoma nstavi-čez noč je hotel svojo državo popol- la. Zgodilo je j>a še nekaj, kar noma preurediti^ moderniziran je prebivalstvo Monaea zelo raz-in civilizirati. burilo. rp„ -» . , ,, KraVi je namreč zaprl svoje bla-^ Toda delo mu n, slo gladko od ............. :..J.......1: ' " " ' lo prvič, da je za]M>vedal pobirati davke. Parlamenti, ki je kralja že opetovano opozarjal na grozeči polom in ga prosil, naj se zavzame svet. EPILOG ATENTATA 18. decembra je policijski agent Jovičič -zaslišal v zagrebški bolnici bivšega uradnika tvrdke Hermana Pollaka, Alberta Weinberger ja, ki je izvršil nedavno atentat na svojega ravnatelja Henrika AVe i rabe rger j a. Kakor je -bilo poročano, je bil Weinberger nameščen v omenjeni tovarni že 5 let. Vodil je knjigovodstvo v splošno zadovoljstvo. Nekega dn-e je izjavil^ Weinberger policijskemu agentu, je prišel v Zagreb z Dunaja Henrik Weinberger, generalni ravnatelj podjetja. Takoj je uradnik opazil, da ga hoče direktor preganjati in morda celo odpustiti. Do tega zaključka je uradnik prišel/ko ga je direkfor nenadoma premestil v drugi oddelek. Usodnega dne je Weinberger skušal dobiti ravnatelja samega v pisarni, da bi se pogovoril z njim. Ko je (proti večeru vstopil v ravnateljevo pisarno, ga je vprašal: Kaj je z menoj? Ravnatelj je mirno odgovoril: Odpuščam va s. Na te besede je uradnik dobil živčni napad in se ne spomi: nja več, kaj fee je rpotein zgodilo z njim. Weinberger /boleha že dolgo na živčni bolezni. Izjavil je, da ni imel namena usreliti direktorja, še manj tpa se"be. Šele v bolnici se je zavedel, da je slep. Stanje ura-cLnika, ki je le lafltko 'ranil direktorja, sebi je pa prestrelil o-česni živec, tako da je sedaj po-■poinfcma sleqp, je naravnost žalostno. 3Ioral bo v iok> za slepce. Črno zastavo pred dunajskim parlamentom je rajevil vojni invalid Dndvng Boljša prehrana je zmanjšala mortaliteto dojenčkov. V svojem poročilu o delovanju'sestavile enostavne formule o pre-v prospeh materinstvu in detin- hrani .s kravjim mlekom, prilago-stvu Children's Bureau, o naj zaA,j_ gosrka plemena in roparske tolpe, zavno upravo in dal graditi popol- parlamenta, in če se bo kralj še noma novo prestolieo za katero so količkaj eksponiral, utegne zleteti mu napravili načrte nemški arhi- s prestola. Podložniki mu namreč tekti. Ce je pri tem krs.il tradi- tudi zelo zamerijo, ker se je nj<-go-cijo. mu ni bilo mnogo mar. Od- va zaroka s hčerko ameriškega mi-pravil je fes in pajčolan in dal af- lijonarja Morgana razdrla, kajti ganistanski ženi, ki je bila doslej upali so, da bodo na ta način priš-pravcata sužnja, popolno svobodo, li novi milijoni dolarjev v deželo. Naletel je pa na energičen odpor obenem pa bi bila to nova vaba za in podložniki so se mu uprli. Kak- Američane, ki so se začeli zadnja sen obseg jei zavzel upor, še ni leta Monte Carlu izogibati, znano, jasno pa je. da je prestol ( ori.ientalskega mogotca v nevarnosti. Kralju se nis0 uprla samo Nov finančni škandal v Franciji. detinske mertalitete v prošlosti je „uraj0 pravilno količino mleka v'marveč tudi dostojanstveniki. Za-pr i pisati želodčnim in črevesnim p^h. To je v zvezi s pažnjo, ki jo' rot» je prodrla celo v samo kra- boleznim; te bolezni pospešuje nepravilna, nemarna in eksperimentalna prehranai detet !in splošno neznanje o načinu pravilne oskr-be. Dete, hranjeno s pomočjo steklenice, je bilo žrtev raznih prehranjevalnih poskusov. Malo paž-nje se je obračalo normalnemu razvoju, teži in rasti. Ako so imele fcežkoče z dojenjem, so matere odvajale otroke in prehrana se je vršila brez nadzora zdravnika ali strokovnjaka. Po sprejemu federalnega zakona o materinstvu in detinstvu s o se moi-a mati obračati pred porodom. ljevo palačo. Uporniški duh' je okužil tudi armado, ki je bila kra- Vsled tega prizadevanja se je! • , ^ , , ,r . 1 j .i iJU vedno z^-esto vdana. Morda pomor radi želodčnih ni črevesnih „„ t , - -S pomo.-io lista 1 se kralju posreei obdržati svojo neredov zanišal za edih 19 odstot- „ • . 1 i - - , , _ jmoc in astati gospodar položaja, kov tekom samih štirih let. Poprej t-, • . , - . , Vsekakor bi bilo to za državo edi je vec detet pod enim letom umrlo od teh bolezni kot od vseh drugih razlogov razun po in preporod nih vzrokov. ROJAKI. NAROČAJTE SE 1VA "GLAS NARODANAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. i V Parizu so aretirali izdajatelja lista "Gazette du Franc" — Dazare Bk>cha. v zvezi aktivni drugi vodilni ljudje, in njegovih so-trudnikov sta izdajatelja uvedla ogromne sleparske s-pekulaeije, pri katerih so iz»gubili ljudje več gospo Ha na u in ministiu in sto milijonov framkov. ni izhod, zakaj v nasprotnem primeru bo afganistanske samostojnosti konec. Na severu in jugu 1 4 namreč prežita dva nasprotnika: IŠČEM svojega brata S. MAHRA- Rusija in Anglija. Zato bi even ( telni državni prevrat v Afganista-, nu, ki je itak na trhlih nogah in čije ravnotežje je precej labilno, zelo škodoval in morda bi celo do-vedel do težkih mednarodnih kom- NTC, doma iz občine Net ret ič, Prosim rojake Hrvate in Slovence, če kdo kaj ve o njem, da mi poroča. Matt Mahranič, 121 All-mand Way, Pittsburgh, Pa. (2x7&8) VSEBINA: i Jugoslovanski motiv Koledarski del Denar, ki dela predsednike Pes Deset eksperimentov, ki so pretresli svet Sovražniki športa v starem ■ VAu Izgubljena Kolumbi na Thomas Alva Edison Poganka Nov friumf človeškega genija Sor ivni vrt tekom poletja L e k Možje, ki kujejo premog Trideset let Mozambiqua Vročinski rekordi prejšnjih stolefij Granate Iz vsemirja Ford in njegovi delavci Mrtvi v vinograda Zakonsko pravo v Združenih CITAJTE Slov.-Amer. Koledar za leto 1929 CENA 50 CENTOV Saj se ise IziriajEa GUS NARODA, 82 Cortlandt St New York t . v. i „ - . V-., —-'.^r VSEBINA: Iz zeodovine polarnih ekspe-dicij Z letalom preko Severnega te-čaj.i Nob i lova blamaža Novci in papirnati denar % Združenih državah O dednem pravu in zapuščinskem davku Ivan Zorman Kirurgija primitivnih ljudstev Zavarovanje proti nesreči Inozemci in lovsko pravo Žena In mati v zgodovini Kakšna razlika Potovanja v Evropo Cvetke t livade za mlade in stare Ml Najvišja poslopja sveta ŠaUivke In zbadljivke Koliko urednikov fma vsftfe I« . ;__»_ PK ■fciir, i. .a ,hššik: '■'-■ "S »V «1» GIiAS NARODA, 8. JAN. 1929 Samotar iz West Enda. BO MAN IZ ŽIVLJENJA. Za "CHm Narod*" priredil G. R. 58 (Nadaljevanje.) Obe ženski, naenkrat antagonistic ni in sumljivi droga na drugo, sta si stisnili roki na formalen način in Elizabeta je odšla skozi gozd, d oči m se je Audrey pridružila svojim zanemarjenim gostom Ur jih .skušala na vsak način razvedriti, kar pa se ji seveda ni ]>o-itrečilo. L< Sara se je učtila, kako se neka senca plazi iz nekega skritega prostora in kako meče svojo sivkasto dolžino preko poti, po ka-t' ri je hodila, dmiin sta Miles in Audrey razločevala senco z jasno-v idjio vizijo prijateljsva ter se bala za žensko, katero oba na- učila ljubiti. Sest in dvajseto poglavje. NOČNA OBISKOVALKA. F / Zlostavljanje otrok iz prevelike ljubezni staršev. fvonec Polagoma otrok sam sebi ugaja ši in odraslimi ljudmi v družbi, v svoji vlogi, ki jo igra in v kateri Jt nervozno razburjen in pazi na je središče, okoli katerega se vse vse, kar starši govorijo. Mati in vrti. Dnevno našteva nove boleči-'oče se skoraj neprenehoma pečata ne in uči sebe opazovati ter je se-'z njim. Vprašuje za to in ono. daj iz njega gotov neurastenik, ki starši dajejo radi odgovor na na-iz same zaposlitve s svojo lastno Čin. kakor pač mislijo, da je pri-osebno ne pride do iskrenega vese-^m^ren za otroka. Oni pa ne ve-lja- do, da se z njim pogovarjajo o re- Prav lepo je, da skrbite za otro-:čeh, ki daleč gredo čez razum otroka in treba je, da se posvetujete z'kov. Revež otrok pride v šolo z Judson je prekoračil vežo v Wst Endu, odprl prednja vrata ter se ohitel po stapnjieah navzgor, da izve za želje svojega gosj>o>darja. Ko se je zopet pridružil svoji ženi spodaj, je nosil njegov obraz izraz pristnega vznemirjenja. — Nekaj se je zgodilo, — je objavil slovesno. — Deset let sem y.e službi pri Mr. Trentu in še nikdar, Marija, ga nisem videl gledali na tak način kot sedaj. — Kako pa izgleda potem? — je vprašala Mrs. Judson, ki je prestala, z loncem v roki. — Kot človek, ki je bil v peklu, — je odvrnil njen mož na dramatičen način. — On je bled kot kos papirja, — je rekel ter pokazal na kos belega papirja, s katerim je Mrs. Judson vesrtno brisala i ast z mize. — In njegove oči so zrle divje. Hoditi je moral najmanj dvajset milj, kajti njegovi čevlji so vi zamazani. Tudi njegova suknja jo raztrgana in oškropljena, kot da se je plazil skozi grmičevje, r.e da bi vedel, kam da gre. — Potem bo gotovo hotel svojo večerjo, — je pripomnila Mrs. Judson praktično. — Jaz bo-m vse pi pravila, kar ni še dejanski pokvarjeno. — On ne mara nikake večerje. — Judson, — mi je rekel, — princ:,i mi whiskey in sodo ter par sandwichev. Jaz nočem ničesar drugega. In potem lahko zakleneš vrata ter greš spat. — Well, ti pripravi pijačo, d očim bom jaz narezala sandviche, — je vzkliknila izvrstna Mrs. Judson, ki je takoj potihnila svojca moža proti pantry ter odšla sama da prinese hlebec kruha, — Prav imaš. Marija. Jaz sam sem bil tako presenečen-od zunanjosti gospodarja, da bi me lahko vrgel na tla majhen dih. Mrs. Judson ni ostaki, da razpravlja o vprašanju, pač pa se lotila pripravo sandwichev in par minut pozneje je odnesel Judson v bsino sobo Trenta mično pripravljeno taseto, katero je postavil na n.izo, tik ij>oleg komolca svojega gospodarja. Mož se ni dosti zmotil, ko je rekel, da je hodil njegov gospodar najmanj "dvajset milj". Ko je aaputil Ilaven "Woods, je odše-1 Garth bri-z smisla za direkcijo ter blodil preko jarkov, gozdov in seči brez v&akc smeri. Hotel je iti kamorkoli po svetu, da se iznebi strašnih misli, ki so navalile nanj izza kratkega sestanka z žensko, koje hiacintne oči >o iga spomnile neizmernega jada davnih let ter mu ogrozile veselje, katero mu je bodočnost obetala. Njegov obraz je bil bel. Težke čitte so se zarisale krog njegovih ust in izpod nanirše:iih obrvi so žarele njegove oči kot temna plamena. Judson je obstal neodločen poleg njega. — Ali naj vam nalijem whiskey, gospod? — je vprašal. Trent se je zganil. Pozabil je na vstop moža. -— Nt-. To bom storil sam takoj. Zakleni ter pojdi v posteljo, — je odvrnil, robato, Judson pa se je Še vedno obotavljal. Bil je izraz sočutne vznemirjenosti v njegovem, drugače tako lesenem obrazu. — Boljg je, če imate ene^a takoj, — je ^-ekel prepričevalno. — in jaz mislim, da so ti kokošji sandwichi zelo dobri, gospod. Opro-sctite mi za mojo omenrtev. Za trenutek se je pojavil majhon smehljaj na obrazu Gartha. — Vi ste oeividno star bedak, Judson, — je rekel nato popustljivo. — Vi ste kot stara kokoš, ki kokodajska naokrog. Dobro na-Ji-te m* en whiskey, če hočete in dajte mi enega vaših izvrstnih sand-1 viehev. Judson mu je zadovoljno postregel. — Še kaj več, danes zvečer, gospod? Ali naj zaprem okno? — ter pokazal z roko na široko odprta francocska vrata okna, poleg katerih je sedel njegov gospodar. Garth pa je zmajal z glavo in potem, ko je obotavljaje odšel zadnji služabnik, je ostal Garth še dolgo časa popolnoma pri miru ter stnneh ven, preko vrta, osvetljenega od luninega svita. iNae«nkrat pa se je nemirno zganil. Njegove oči, zroče naokrog ]*> dobi, 90 padle na njegovo violino, ki je ležala na mizi, s lokom leg, kot jo je položil onega jutra, ko je v navalu strasti zaigral par aj Mendelsohmxve poročne koračnice. Prijel je inštrument ter zaigral par slučajnih akordov. Nato, ko j« potisnil inštrument bolj pod, svoj podbradek, je pričel igrati! —reko zlomljeno melodijo, polno žalosti, — pravega duha trplje-xija samega, ki se je Izgubil v puščave. Zgoraj pa se je Judson leno obrnil v svoji postelji. — Poslušaj, ga, Marija, — je za mrmral nemirno svoji ženi. — Metle kar obliva kurja polt, kadar slišim to njegovo piščalko. Čuti je, kot da se joče otrok v temi. Da bi že prenehal! Žalostni zvoki pa so šli naprej, sedaj dvigajoči se, sedaj padajo ©i, dočkn je Garth korakal semnitja ,po celi dolžini sobe ter so metale svojo mračno svetlobo preko nje, dočim je sijala me-skozi okno. 19 - [M JflSg i ~~ Naenkrat pa je hu-šknila preko trate neka senca. Ustavila se je, priskiskuje, naenkrat se je pomaknila zopet bližje, dokler se >ržura sobe. -H- 'T^- Hfl g--" g« ■ I™ zdravnikom, ampak prosim, zapomnite si: "Ne pripovedujte v prisotnosti otroka zdravniku, kaj vse otroku manjka ter kako ste v skrbeh za njega in kako ste obupani. Pameten zdravnik, ki je tudi psiholog, Vam vedno daje znak. da pred otrokom ne govorite. Če pa hod. vendar želite olajšati Vaše src*1 in mislite res, da imate vzrok za Vašo skrb, pustite v tem sučaju otroka v čakalnici. Po tem naštevajte sami zdravniku, kaj ste opazili pri otroku. Otrok si bo v Čakalnici medtem ogledal kak ilustrovani časopis ali pa se pozabaval s kom v čakalnici in ne bo niti mislil, da ga je mati s seboj vzela k zdravniku. Potem, ko se je mati pogovorila z zdravnikom, se ga še-ie pokliče v preiskovalno sobo. Zdravnik mu bo potrkal na rame in ga vprašal: "No, kako je Jože," se bo smejal in ga bo na primeren način pre-Iskal. C'e zdravnik najde kaj resnega, bo med štirimi očmi rekel, kaj je ukreniti. Otrok pa bo z neodpočitimi možgani. Tu pa stav-ljajo računstvo, pravopis in druge resne zahteve na njegove živce in moči. Ali je čudno, če Jože s časom, ko postane v šoli učna snov in zahteve vse težje, tej šoli ni kos? Jožetovi starši imajo danes iz-Teta Tončka ima god. Seveda gre Jože tudi z njimi. Slovesni večer se raztegne na dolgo in široko. Čim dalj je družba skupaj, tembolj je "luštno." Jože. ki naj bi bil že zdavnej v postelji, ne ve kaj zečeti od utrujenosti. On zaspi na stolu. Še-le po polnoči ga scukajo in zbude in sedaj pa mora še daleč domov. Okrog 2. ure še-le Jože leže v posteljo, jutri se pa že ob osmi uri začne šola. Mati je zaležala, Jožeta pa zbude šele ob 3-4 8. zjutraj. Zdaj mora z največjo naglico v šolo. da ne zamudi. Jože teče s koščkom kruha, katerega je mati v naglici namazala z maslom. Komaj je prišel v šolo. pride reakcija in posledica nespanja. Xe more slediti pouku pri najboljši duševninm mirom šel domov, ker, volj i. K temu pa je prišla še smo-se je dobro zabaval s stricem dok- j la. da se ta dan mora pisati razred-torjpm. Pa ne kazite tudi doma , na naloga v šoli. Jože se ne more pred otrokom, da ste v skrbeh. Če J zbrati — vse pokvari, polomi. Oče, je zdravnik res kaj resnega našel, j ki je že itak hud radi slabih uspe-Ravno ta klica nevrastenije, se hov sina, ga začne tepsti in kaj so iWjt ms« vcepi otroku od strani staršev, ki kažejo preveliko ljubezen do tro-ka. — To je trpinčenje otroka iz prevelike ljubezni staršev, ker ga vzgojite, da postane hypohonder ali nevrastenik! Naš Jože je že starejši — dora-stel, za šolo. Sorodniki in prijatelje se zanj zanimajo in ga primerjajo z drugimi enakostarimi otroci. To je za starše čast, da otrok ne zaostaja za drugimi; on jih celo mora s svojim delom prekositi. Jože raste in že obiskuje ljudsko (osnovno šolo.) Ker nima drugih posledice? Otrok zgubi pogum jn veselje za šolo. Torej zopet prevelika ljubezen staršev do otroka je trpinčenje za njega. In tako je že potekla polovica šolskega leta in zdi še. da Jože ne bo to leto zdelal. Xo mati se zdaj pripravi, da sama stopi k zdravniku. Tain pa sliši, da je otrok živčno zbolel, nervozen in da je njegova svežost opešala. Zdravnik jo pošlje k učitelju, da bi se njegovi živci prihodnje leto v Istem razredu odpočili, ker bo itak ista snov obravnavana. Učitelj ji daje isti in pravi: "On bo zgubil celo leto in potem še sramota, naš sin da izgubi leto! Najeli bomo inštruktorja. In sedaj se začne — kot se to vedno dogaja — s preobremenitvijo otroka. Otrok ima popoldne posebne ure. neglede na samoposebi umev-j ne klavirske ure. ki jih seveda mora navzlic njegovi pomanjkljivi muzikalični nadarjenosti ahsolvi-j rati. Eno celo uro mora mladenič učitelju odgovarjati in parirati na vprašanja, dočim njegov organizem vpije po miru in počitku. Včasih se zgodi, da otrok izdela letnik, vendar pride kmalu obla-j pelost in popolni polom živcev. I In takih primerov bi se moglo j naštevati na tisoče. Torej poglejte iz teh primerov, kdo zlostavlja svojega otroka bolj? Ali mati, ki prepove otroku, da sploh govori ali pa mati — ona zlata, ki stanu-• je na glavni ulici mesta in reci-i mo svoji osemletni hčerkici poje in. jo uči "kosmate šegave popev-j ke" (kuplete.) Iz preveilke ljubezni do otroka' starši trpinčijo otroka v želji, da se otrok samostojno razvije, da njegovo samostojnost pospešijo, da se razvije svobodna volja, k^r od-; pravijo iz roditeljske ljubezni ubogljivost iz hiše. S tem trenutkom odpravijo tudi hišno rodbinsko vzgojo in izobrazbo. Dnevna praksa nas pa uči, da krotitev otrokovih nagonov in že- ( Ija, seveda le na primeren način razvija v človeku izobrazbo volj*1, pamiko^ .. Pippins E3 9. Januarja: Vulcania, Trst (Prvič) 11. januarja: Mauretania. Cherbourg Arabic, Cherbourg1 lie de France. Havre COSUflt-HLINE NAGLA VOŽNJA V JUGOSLAVIJO Ogromna motorna ladja Vulcania Odpluje na svoje deviško potovanje 10. JAN. in zopet 22. FEB. Kot njena posestrimska ladja — Saturnia, prekaša vse lr.dje sveta v razkošju, udobnosti in naglici ter nudi najboljšo službo v Evropo. Posebne cene za tja in nazaj. Več novosti na Vutcanijl in Salurniji, vključno p!a-vaini bazen v drugem razredu. Veliki parnik na olje Presidente Wilson ODPLUJE 7. FEB. in 21. MARCA PHELPS BROS. <& CO , Gen. Agentj* 17 Battery Place, New York 12. januarja: George Washington, Cherbourg, Bremen Dtutschland, Cherbourg. Bremen 16. Januarja: President Harding. Cherbourg. Bremen 17. januarja: Mucnchen, Cherbourg, Bremen 19. Januarja: Hamburg. Cherbourg. Hamburg Majestic. Cherbourg 23. januarja: Republic. Cherbourg Bremen Berlin. Cht-rLourg. Bremen 25. januarja: Paris. Havre 26. Januarja: Conte Bianeamano, Genoa. N'apoll Cleveland. Cherbourg. Hamburg 30. januarja: America, Cherbourg. Bremen Propadanje zdravilnih vrelcev v Bosni. Zna ni dunajski bulneolog univ. profesor dr. Josip Knett, ki se mu- 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajia In najbolj ugodna po« u potovanj* na ogromnih oarnlklh: He de France 11. jan.; 1. febr. Paris 25. jan.; 15. februarja. (Ob polnoči.) Najkrajfia pot po železnlcL Vsakdo je v posebni kabini a vsemi modernimi udobnosti. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Iaredno nimt« Vfrtkjti katUH^kotl »oo>1»M«m«nntBU aJi FRENCH LINE 19 State Street, Hew York. K. Y. . „„ , di v Hosni. je te dni dokončal pre-postavlja temelje za samopokoro. ^ zdravi,nih Kdor daje otroku, neomejeno v sarajev- radovedno kritiko i:n ski oblasti. Ugotovil je, da se na- sorojencev, je veduo s svojimi star-1 nasvet, mati pa niti slišati noče pravico za ,» ha j a jo t a mošnji vrelci v zelo sla- ma daje v vsakem slučaju p^eo ^ ^ ^ protislovja, pospesuje njego\o pov.snost. Taka mati škoduje svojemu otroku najmanj toliko, kakor tisti, ki otroku odvzame vsako prostost govora in vse pravice, ki naj jih otrok ima. In tako pridem zaenkrat h koncu z vprašanjem, kdo zlostavlja otroka bolj? Ali zlostavljajo otroka bolj iLsti starši, ki so surovi brutalni z otrokom, ali pa nežni :n milosrčni starši, ki iz prevelike ljubezni storijo otroku velikanske telesne in duševne napake? Mnenja sem, da so posledice iste in skoraj bi rekel, da je zločin na otrocih od ene in druge strani enak ali pa celo večji radi trpinčenja otrok iz ljubezni staršev. NAROČA ITE SE NA "GLAS NARODA"! preti nevarnost, da se popolnoma posti še, ako ne pride do večjih investicij. Tako je ugotovljeno, da daje vrelec v Ilidžu samo 15 litrov vode na sekundo, polovico manj kakor prej. Zato je potrebno, da se izvrše nova vrtanja in da se izvir očisti od naplavljene zemlje. Tozadevna dela »e bodo pričela v najkrajšem času. Mineralno vodo, ki izvira v Kiseljaku smatra dr. Knett- za eno najbolj zdravilnih, toda kapaciteta izvira je znatno padla in znaša le 10 litrov na minuto. Pred vojno je dajal 100 litrov na minuto. Ker je ugotovljeno, da je padanje njegove kapacitete v zvezi z znižanjm struge reke Lepenice, se bo napravil jez. ki bo vodo zadrževal. V sarajevski oblasti imajo še dva manjša izvira zdravilne vodo, od katerih je eden radioakti- ven. dočim se dmgi nahaja v zasebni lasti ter noče zato oblastni odb<»r zanj ničesar investirati. ZEMLJEVID VSAKOGAR Človek, ki čita liste, ne more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih točk, da je potrebno znanje zemljepisja, če hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iskanju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli našim čitateljem. Na zemljevidu • so vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potreb -a. CENA SAMO (Za Canado $1.20 s poštnino in carino vred.) Poštnino plačamo mi in pošljemo zavarovano. VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU Edinole veliki zemljevidi zadoščajo dnevnim potrebam. Če se morate posluževati atlasa, morate listati po njem in predno najdete, kar iščete. mine ponavadi dosti časa. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM se pa lahko zbere cela družina in lahko razpravljajo o dnevnih vprašanjih. Na ZEMELJEVIDU lahko natančno ugotove, kje se je zgodila kaka nesreča, kje je porušil tornado, kam je dospel letalec itd. Tudi otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ko se uče zemljepisja. Naš STENSKI ZEMLJEVID je pravzaprav skupina zemljevidov. Ima šest strani, ki vsebujejo približno 6000 kvadratnih inčev. Dole je 38. širok pa 25 inčev. Dostikrat ste že čitali v časopisih ali knjigah o krajih, ki vam niso bili znani. Vaše zanimanje bi bilo dosti večje, če bi vedeli, kje se nahajajo. Z našim ZEMLJEVIDOM je pa tej potrebi ugodeno. V JEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SOs Veliki in krasni zemljevid celega sveta in vseh kontinentov, tiskan v petih barvah. Velik zemljevid Združenih držav, na katerem so vse železnice in ceste. Nov zemljevid za paketno pošto in Vodnik po Združenih državah. Zemljevidi Pacifičnega oceana, otočja in ameriške lastnine. Opis dežel, mest, otokov, rek itd. 27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU Ne oziraje se na io, če že imate zemljevid ali atlant, ta STENSKI ZEMLJEVID bo za vas velike važnosti. Ko ga boste en teden imeli, ga ne boste dali miti za pet dolarjev. NAROČITE GA PRI: SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82čopast. , New York, N. Y. Na Helgolandu je morje ob zadnjih viharjih odtrgalo 13.000 kvadratnih metrov zemlje. BLAZNIKOVIH PEATIK nimamo več v zalogi, zatorej jih ne naročajte več. V zalogi imamo pa še Slovensko-Amerikanski Koledar za leto 1929. Sprejemamo tudi naročila za knjige Vodnikove družbe za leto 1930. Uprava Glas Naroda. Kako se potuje ¥ stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati v stari kraj, Je potrebno, da Je poučen o potnih Ustih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled nase dolgoletne la-kušnje Vam ml zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo^ vedno le prvovrstne brzoparulke. Tudi nedržavljanl zamorejo potovati v atari kraj. toda preskrbeti si morajo dovoljenje all permit la Wasbingtoua, bodisi za eno leto ali 6 mesecev In se mora delati prošnjo vsaj en mesec pred odpotovanjem In to naravnost v Washington, D. O* na generalnega naselnl&kega komisarja.. Glasom odredbe, ki Je stopila v veljavo 31. julija 1926 se nikomur več ne posije permit po poŠti, ampak ga mora iti Iskat vsak prosilec osebno. bodisi v najbližji naselniSkl u-rad aH pa ga dobi v New Torka pred odpotovanjem, kakor kdo ▼ prošnji zaprosi. Kdor potfcje ven bres dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Od prvega julija je v veljavi nova ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave zamorejo ameriški državljani dobiti svoje žen« in neporočene otroke Izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje mole s katerimi so bile pred 1. Junijem 1&2& leta poročene. Izven kvot«. Jugoslovanska kvota znaša Se v«, dno 671 priseljencev letna Do polovice te kvote so upravičeni starlit ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki ao se po 1. Junija 1928. leta poročili ln po-ljedeld, oziroma Žene ln neporočeni otroci Izpod 21. leta onih sodržavljanov, ki so bili postavno prlpufičenl v to deželo za stalno bl_ vanje tu. Vsi ti imajo prednost ▼ kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj Itd., ki spadajo v kvoto brea vsake prednosti v lati, pa a sprejema nikakih prošenj aa rlkanske viae Je. liSAKSER STATE BANK NEW YORK