u
ASMIK
OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA-OKOUCA IN MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA UUBLJANA
LETO II — ŠTEV. 17
LJUBLJANA, 8. MARCA 1955
STATUT
občine Ljubljano - Grad
OSNUTEK
A.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Občina Ljubljana-Grad je temeljna socialistična družbenogospodarska skupnost prebivalstva In samoupravna politično-teritorialna enota.
Občina Ljubljana-Grad je Pravna oseba.
Občina Ljubljana-Grad je v sestavu okraja Ljubljana.
2.	člen
Občina Ljubljana-Grad obsega tele katastrske občine:
Gradišče — del
Kapucinsko predmestje — del Karlovško predmestje — del Krakovsko predmestje — del Ljubljana mesto Poljansko predmestje — del Spodnja Šiška — del Sv, Peter I — del Sv. Peter — II Ldmat — del
Meja poteka takole:
Od tromeje med občinami Šiška—Vič—Grad na Drenikovem Vrhu nad Tivolskim gozdom iznad Belleveua po tivolski vozni Poti mimo kopališča Ilirija tako, da to kopališče in Tivolski gozd pripadajo občini Ljubljana-Grad, dalje od železniškega Prelaza na Celovški cesti po železnici do prelaza na Titovi cesti, nato po sredi te ceste, nato Po sredi Vilharjeve ceste do Smartinskega podvoza, po dolenjski železnici, po Grubarjevem kanalu do Špice, po Ljubljanici, Šent Jakobskem mostu, P° sredi Cojzove, Aškerčeve in Tobačne ulice ter po progi do Prelaza Ceste na Rožnik, nato Po sredi ceste na Rožnik do niše štev. 35, nato ob gozdu Rožnik do hiše štev. 24 Ceste na Koš-nik (tako, da hiše štev, 12, *6 in 24 Ceste na Rožnik ostanejo izven občine Ljubljana-^rad), nato proti severu po me-11 katastralnih občin Gradišče in "it na Drenikov vrh.
3.	člen
Občina Ljubljana-Grad razvija Proizvajalne sile in zagotav-in druge pogoje za gospodarji, socialni in kulturni razvoj Sv°jcga območja ter utrjuje ln izvija socialistične družbene
nanose..
organih samouprav-
Po svojih
Inpja:
~~ usmerja gospodarski razvoj ntine in samostojno organizira okoriščanje materialnih in dru-'lh virov,
~~ zagotavlja Izvrševanje in Ovijanje samoupravnih pravic '(>sPodarskili in drugih organi-'jij in zavodov ter vseh dru-oblik neposrednega združenja prebivalcev; t ~~ varuje osebne demokratlč-* Pravice prebivalcev in Izdava njihove interese s sploš-'ai interesi družbene skupno-
kTr P°s’Pe^uje razvijanje svo-tj^lPo pobude in varuje, da pri-j . ®vobodno do izraza osebnost ^ovnega človeka;
^ samostojno opravlja vse za-1^ e> ki imajo neposreden po-za občinsko skupnost, ra-iistih zadev, ki so z ustavo
m zakoni dane v pristojnost okraja, ljudske republike oziroma federacije;
—	varuje koristi družbe kot celote.
4.	člen
Občina upravlja družbeno premoženje na svojem območju, kolikor ta pravica ni z zakonitimi predpisi ali statutom okraja dana višjim družbenim skupnostim.
S proizvajalnimi sredstvi, ki so družbena lastnina, gospodarijo delovni kolektivi.
5.	člen
Občina odloča o uporabi in razdelitvi družbenih dohodkov, doseženih na njenem območju, potem ko so izpolnjene zakonite obveznosti do višjih družbenih skupnosti.
6.	člen
Samouprava v gospodarstvu ln na drugih področjih družbe-no-političnega življenja se izvršuje zlasti s tem, da:
—	vodijo delovni kolektivi gospodarske organizacije neposredno in po delavskih svetih, zadružnih občih zborih in po drugih organih, ki jih sami volijo in odpoklicujejo;
—	soodločajo prt vodstvu samoupravnih, prosvetnih, kulturnih, socialnih in zdravstvenih zavodov predstavniki poklicnih in drugih družbenih organizacij, posamezni državljani in predstavniki kolektivov zavodov;
—	uživalci stanovanj po svojih hišnih svetih in stanovanjskih skupnostih na podlagi svo-
I je pravice do stanovanja- gospodarijo s stanovanjskimi hišami, ki so vključene v stanovanjsko skupnost;
—	se združujejo prebivalci v društva in druge združbe, ustanovljene na teritorialni ali drugačni podlagi za uresničevanje demokratičnih, političnih, gospo-
I darskih, komunalnih, socialnih, zdravstvenih, kulturnih, umetniških, strokovnih, športnih ln drugih skupnih koristi.
Samouprava prebivalcev občine se ntiora izvrševati v skla-! du s splošnimi družbenimi koristmi, ki so izražene v ustavi, zakonih ter odlokih Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana in občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Grad.
7.	člen
Teritorialna samouprava prebivalcev občine se izvršuje zlasti s tem, da:
—	prebivalci po svojih izvoljenih predstavnikih v ljudskem odboru samostojno urejajo take zadeve s področja gospodarskega, komunalnega, socialnega in kulturnega življenja in razvoja občine, ki Imajo neposreden pomen za občinsko skupnost ter neposredno sodelujejo pri upravi v svetih, odborih in komisijah občinskega ljudskega odbora;
—	se sestajajo volivci na zborih volivcev zaradi neposredne udeležbe državljanov pri delu občinskega ljudskega odbora zaradi nadzorstva nad njihovim delom in zaradi izvrševanja
drugih z zakonom določenih pravic;
— odločajo volivci z referendumom o potrditvi posameznih sklepov ljudskega odbora, ki imajo neposreden pomen za življenje in razvoj občine, ali pa se o takih sklepih izjavijo v naprej.
B.	ORGANI SAMOUPRAVLJANJA V OBČINI
8.	člen
Organi samoupravljanja v občini so: občinski ljudski odbor, sveti in komisije državljanov, organi samoupravljanja v gospodarstvu, organi družbenega upravljanja zavodov na prosvetnem, kulturnem, socialnem, zdravstvenem, komunalnem in drugih področjih, organi družbenega upravljanja stanovanjskih hiš ter organi društev in drugih združb.
I. Občinski ljudski odbor
9.	člen
Občinski ljudski odbor je organ samouprave delovnega ljudstva občine in najvišji organ oblasti v mejah pravic Ln dolžnosti občine.
10.	člen
Sedež občinskega ljudskega odbora je v Ljubljani.
1.	PRAVICE IN DOLŽNOSTI OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA
a)	Pristojnost
11.	člen
Občinsiti ljudski odbor samostojno opravlja vse zadeve, ki imajo neposreden pomen za občino v njenem gospodarskem, komunalnem, kulturnem, prosvetnem, socialnem in zdravstvenem življenju in razvoju, kolikor za posamezne zadeve ni z ustavo, zakoni ali s statutom okraja Ljubljana določena pristojnost za zvezne, republiške in okrajne organe oblasti.
12.	člen
Občinski ljudski odbor samostojno sprejme občinski družbeni plan; pri tem se mora držati temeljnih obveznosti, ki izvirajo iz zveznega, republiškega in okrajnega družbenega plana.
Z občinskim družbenim planom se določi smer gospodarskega razvoja občine, določijo se njeni dohodki in razdelijo sredstva za proračun in za sklade.
Predlog občinskega družbenega plana je treba pravočasno dati v pretres organom upravljanja gospodarskih organizacij in zavodom, zborom volivcev, da dajo svoje pripombe in predloge. Pripombe in predloge, ki pri sestavi končnega predloga družbenega plana niso bili upoštevani, je treba predložiti občinskemu ljudskemu odboru obenem s predlogom družbenega plana.
13.	člen
Občinski ljudski odbor samostojno sprejme občinski proračun.
Z občinskim proračunom se določijo dohodki, ki pripadajo občini po veljavnih predpisih in po občinskem družbenem planu, ter se izvrši njihova porazdelitev za Izvršitev nalog občinskega ljudskega odbora, za
občinske proračunske zavode, za investicije, ki se finansirajo iz občinskega proračuna Ln za dotacije.
Določba zadnjega odstavka 12. člena se uporablja tudi pri sprejemanju občinskega proračuna.
14.	člen
Občini pripadajo vsi na njenem območju doseženi dohodki, ki so z veljavnimi predpisi določeni kot dohodki občine in okraja, razen lastnih dohodkov okrajnih organov ter zavodov, ki se finansirajo iz okrajnega proračuna.
Okrajni družbeni plan določi, pri katerih virih dohodkov občine je udeležen okraj in s kakšnim deležem.
15.	člen
Občinski ljudski odbor določi, kolikšen del dobička gospodarskih organizacij na območju občine pripada občini po odbitku tistega dela dobička, ki pripada po družbenih planih federaciji, ljudski republiki Sloveniji in okraju Ljubljana in kolikšen del dobička pripada gospodarski organizaciji.
16.	člen
Občinski ljudski odbor izvršuje vse pravice in dolžnosti občine v zvezi z upravljanjem družbenega premoženja.
17.	člen
Občinski ljudski odbor sam ali na predlog delovnih kolektivov, družbenih organizacij, društev in državljanov, ustanavlja gospodarska podjetja ter komunalne, kulturne, prosvetne, zdravstvene in socialne zavode.
Ce se dajo posamezne potrebe bolje in lažje zadovoljiti s skupnimi sredstvi občine in okraja, lahko občinski ljudski odbor skupno z ljudskimi odbori drugih občin ali z okrajnim ljudskim odborom ustanovi podjetje ali zavod na podlagi z njimi sklenjene pogodbe; s to pogodbo se določijo pravice in obveznosti ustanoviteljev.
18 člen
Občinski ljudski odbor voli in razrešuje občinskega sodnika za prekrške.
19.	člen
Občinski ljudski odbor Ljubljana-Grad izvršuje svoje pravice in dolžnosti na podlagi in v mejah zakonov in drugih splošnih predpisov višjih državnih organov ter svojih predpisov.
20.	člen
Občinski ljudski odbor neposredno Izvršuje zakone in druge predpise višjih državnih organov ter svoje odloke s tem, da iedaja izvršilne predpise (odredbe, navodila) in upravne odločbe ter opravlja druga upravna opravila v vseh zadevah, ki snadajo po dosedanjih predpisih v pristojnost občinskih tn okrajnih ljudskih odborov, razen tistih zadev, ki spadajo po statutu okraja Ljubljana v pristojnost okraja Ljubljana.
21.	člen
Občinski ljudski odbor vodi upravni postopek In odloča na prvi stopnji o vseh zadevah, za katera, je po zakonu ali drugih predpisih višjih državnih organov pristojen ljudski odbor, kolikor za to po statutu okraja Ljubljana ni pristojen okrajni ljudski odbor Ljubljana.
22.	člen
Občinski ljudski odbor samostojno izdaja predpise, ki imajo neposreden pomen za občino, če te zadeve niso urejene z zakonom ali z drugimi predpisi višjih državnih organov.
Občinski ljudski odbor izdaja dopolnilne predpise za ureditev vprašanj te svoje pristojnosti na podlagi in v mejah pravic, ki mu jih dajejo zakon ali drugi pravni predpisi višjih državnih organov.
23.	člen
Ljudski odbor občine in njegovi organi izdajajo;
a)	odloke, ki so splošni predpisi in jih izdaja samo ljudski odbor na seji,
b)	odredbe, ki veljajo za določen krog fizičnih ali pravnih oseb, ki jih izdaja ljudski odbor ali posamezni sveti po pooblastilu ljudskega odbora,
c)	navodila, ki dopolnjujejo ali razlagajo splošne predpise, izdaja ljudski odbor, njegovi organi ali uprava ljudskega odbora,
č) odločbe, ki Jih v posameznih konkretnih zadevah izdaja ljudski odbor, njegovi organi ali uprava ljudskega odbora.
Ostale odločitve kolegijskih organov so sklepi.
b) Razmerje med občinskim ljudskim odborom in okrajnim ljudskim odborom Ljubljana
24.	člen
Okrajni ljudski odbor Ljubljana ima nadzorstvo nad zakonitostjo dela občinskega ljudskega odbora v mejah pravic in dolžnosti, ki jih po veljavnih predpisih ima okrajni ljudski odbor do občinskih ljudskih odborov.
25.	člen
Občinski ljudski odbor in njegovi organi se morajo pri opravljanju zadev, ki imajo splošen pomen za okraj, ljudsko republiko Slovenijo in federacijo, držati navodil ln smernic splošne narave, ki jih daje okrajni ljudski odbor.
26.	člen
Ce misli občinski ljudski odbor, da je okrajni ljudski odbor Ljubljana oziroma njegov organ s smernicami ali navodili za njegovo delo kršil kakšno njegovo zakonito pravico, sme podati ugovor Izvršnemu svetu Ljudske skupščine LR Slovenije.
2. SESTAVA IN DEI.O LJUDSKEGA ODBORA
a) Sestava ljudskega odbora
27.	člen
Občinski ljudski odbor Ljubljana-Grad ima 51 odbornikov.
Volitve odbornikov se opravijo po zakonu o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov.
b) Delo ljudskega odbora
28.	člen
Občinski ljudski odbor opravlja vse zadeve iz svoje pristojnosti na svojih sejah, izvršilne in upravne zadeve pa praviloma po svetih in po upravnih organih.
Seje ljudskega odbora se sklicujejo po potrebi, najmanj pa enkrat mesečno.
29.	člen
Občinski ljudski odbor samo na seji
1.	sprejme statut občine;
2.	sprejema občinski družbeni plan, občinski proračun in sklepni račun o izvršitvi občinskega proračuna;
3.	sklepa o pripombah k okrajnemu družbenemu planu, proračunu in okrajnemu regionalnemu načrtu;
4.	sprejema regulacijski načrt občine in njenih naselij;
5.	sprejme poslovnik občinskega ljudskega odbora;
C. voli in razrešuje predsednika in podpredsednika ljudskega odbora, predsednike in člane svetov ter članov odbor-nižitih komisij;
7.	voli in razrešuje sodnika za prekrške ter njegovega namestnika;
8.	voli in razrešuje predsednika in člane občinskega disciplinskega sodišča in njihove namestnike; imenuje in razrešuje disciplinskega tožilca in njegovega namestnika;
9.	odloča o mandatnih in imunitetnih vprašanjih odbornikov;
10.	sklepa o razpisu volitev za posamezne ljudske odbornike;
11.	ustanavlja gospodarske organizacije in zavode;
12.	imenuje direktorje (upravnike) gospodarskih organizacij in voditelje zavodov razen v primerih, kadar so za to po predpisih pristojni drugi organi;
13.	odloča o gospodarskih upravnih ukrepih razpusta delavskega sveta, uvedbe prisilne uprave in razrešitve direktorja (upravnika) gospodarske organizacije;
14.	odloča o najemanju posojil. Določa višino, namen in splošne pogoje za odplačevanje posojil, ki jih daje občina;
15.	sprejema sklepe o razpolaganju z družbenim premoženjem, s katerim upravlja;
10. odloča o višini nagrade za predsednika In podpredsednika ljudskega odbora in o povračilu stroškov odbornikom, članom svetov in drugih kolektivnih organov ljudskega odbora;
17.	Imenuje in razrešuje tajnika ljudskega odbora ter šefe vseh samostojnih organizacijskih enot v upravi;
18.	odloča o organizaciji uprave in sistematizaciji delovnih mest;
19.	sprejema predpise o dopolnilnih plačah uslužbencev občinskega ljudskega odbora in občinskih proračunskih zavodov ter potrjuje pravilnike o dopolnilnih plačah uslužbencev občinskih finančno samostojnih zavodov;
20.	sklepa o vložitvi ugovora za varstvo samoupravnih pravic občine;
21.	sklepa o razpisu občinskega referenduma;
22.	sklepa o določitvi območij, za katere se sklicujejo zbori volivcev;
23.	sklepa o sklicanju zborov volivcev in odloča o sklepih zbora volivcev;
24.	opravlja tudi druge zadeve, ki jih po zakonu, po tem statutu ali po sklepu ljudskega odbora lahko opravlja samo na sejah.
30.	člen
Z večino glasov vseh odbornikov ljudskega odbora se sprejemajo:
1.	občinski statut,
2.	občinski družbeni plan in občinski proračun,
3.	občinski regulacijski načrt,
4.	odlok o razpisu referenduma,
5.	odlok o občinskih davščinah.
31.	člen
delo ljudskega odbora na sejah podrobneje ureja poslovnik.
32.	člen
Odloki in odredbe občinskega
ljudskega odbora ter odredbe njegovih svetov morajo biti objavljene v uradnem glasilu okraja Ljubljana.
V tem uradnem glasilu je treba objaviti tudi volitve organov in'imenovanja uslužbencev, ki jih izvoli oziroma imenuje ljudski odbor, odločbe o ustanovitvi gospodarskih organizacij in zavodov ter odločbe o potrditvi zaključnih računov gospodarskih organizacij.
33.	člen
Odloki in odredbe občinskega ljudskega odbora začnejo veljati 8 dan po objavi, če ni v samem predpisu drugače določeno, vendar predpis ne more začeti veljati prej kot je bil objavljen.
3.	ORGANI
LJUDSKEGA ODBORA
34.	člen
Organi ljudskega odbora so: predsednik, sveti in komisije.
a)	Prcdscdnil
35.	člen
Predsednika izvoli odbor za vso delovno dobo ljudskega odbora izmed odbornikov na podlagi posamičnih kandidatur, ki jih vloži najmanj 5 odbornikov. Ko poteče delovna doba ljudskega odbora, opravlja predsednik tekoče posle še do izvolitve novega predsednika.
Predsednika lahko ljudski odbor razreši še pred potekom delovne dobe.
36.	člen
Predsednik ljudskega odbora predstavlja ljudski odbor in zastopa občino kot pravno osebo.
37.	člen
Predsednik ljudskega odbora ima naslednje naloge:
a)	predlaga dnevni red, sklicuje in vodi seje ljudskega odbora,
b)	skrbi, da se dela •	v-
niku ljudskega odbor	;a
poslovnik in skrbi, db	Kti
ljudskega odbora izvršijo,
c)	skrbi za redno delo organov ljudskega odbora in spravlja v sklad delo organov ljudskega odbora,
č) sklicuje zbore volivcev,
d)	odloča, kdo nadomestuje tajntka ljudskega odbora in šefe samostojnih organizacijskih enot,
e)	izreka kazni za disciplinske nerednosti in predlaga disciplinski postopek zaradi prestopkov tajnika in uslužbencev, ki jih imenuje ljudski odbor,
t) daje naloge ljudski milici, da se zagotovi upravna izvršitev posameznih aktov iz pristojnosti ljudskega odbora,
g)	podpisuje vse predpise, odločbe in druge sklepe, ki jih sprejme ljudski odbor na svoji seji,
h)	podpisuje akte, v katerih predsednik zastopa občino kot pravno osebo,
i)	opravlja tudi druge zadeve, ki spadajo v njegovo delovno področje po posebnih predpisih.
38.	člen
Sveti pošiljajo predloge predpisov in drugih aktov ljudskemu odboru po predsedniku ljudskega odbora. Ta pa jih pošlje pristojni odborniški komisiji.
Če se svet ne strinja z mnenjem predsednika, da kakšen predlog nima pogojev, da bi prišel na dnevni red seje ljudskega odbora, ga lahko svet pošlje naravnost ljudskemu odboru.
Ce misli predsednik ljudskega odbora, da je kakšen akt sveta, ki ni bU izdan v upravnem postopku v nasprotju z zakonom, sporoči to predsedniku sveta z zahtevo, naj svet akt ponovno obravnava. Ce vztraja svet na svojem stališču, zadrži predsednik Izvršitev in predloži tako vprašanje občinskemu ljudske-
mu odboru na prvi prihodnji sej i.
39.	člen
Predsednik je za svoje delo odgovoren ljudskemu odboru in mora redno poročati ljudskemu odboru o delu vseh organov ljudskega odbora.
40.	člen
Predsednik ima pravico do stalne nagrade in dopusta.
41.	člen
Ljudski odbor volt podpredsednika, ki nadomešča predsednika v njegovih pravicah in dolžnostih, kadar je ta odsoten ali zadržan.
b)	Svet.
42.	člen
Sveti so kolegijski organi ljudskega odbora, ki izvajajo politiko svojega delovnega področja. )	43. člen
Sveti kot kolegijski organ ljudskega odbora:
1.	proučujejo vprašanja svojega delovnega področja;
2.	pripravljajo in sestavljajo predloge predpisov in drugih aktov ljudskega odbora, kakor tudi aktov, h katerim daje ljudski odbor svojo pritrditev;
3.	pripravljajo v mejah svojega delovnega področja predloge za izvolitve in imenovanja oseb, ki jih voli ali imenuje ljudski odbor;
4.	dajejo pritrditve in potrditve, ki so jim poverjene s predpisi ali s posebnimi pooblastili;
5.	dajajo smernice za delo upravnih organov, zavodov in služb, ki opravljajo zadeve iz delovnega področja sveta;
6.	skrbijo za izvrševanje predpisov in smernic v zadevah svojega delovnega področja;
7.	opravljajo tudi druge zadeve, ki jih predpisi višjih organov izrecno nalagajo svetom.
44.	člen
Sveti odločajo o vseh zadevah iz svoje pristojnosti, ki ne spadajo pred sejo ljudskega odbora, kolikor niso te zadeve posebej poverjene drugim organom.
Za svoje delo so sveti odgovorni ljudskemu odboru.
Ljudski odbor lahko razveljavi ali odpravi vsak nezakoniti predpis ali drug sklep sveta, razen odločb, ki so bile izdane v upravnem postopku
45.	člen
Ljudski odbor občine Ljub-Ijana-Grad ima naslednje svete:
a)	svet za gospodarstvo,
b)	svet za komunalne in gradbene zadeve,
c)	svet za stanovanjske zadeve,
č) svet za prosveto,
d)	svet za kulturo,
e)	svet za zdravstvo,
f)	svet za socialno varstvo,
g)	svet za notranje zadeve.
46.	člen
V	delovno področje Sveta za gospodarstvo spadajo tele zadeve: občinski družbeni plan ter zadeve s področja financ, industrije, obrtništva, trgovine, gostinstva in turizma.
V	delovno področje Sveta za komunalne in gradbene zadeve spadajo ožje komunalne zadeve, zadeve s področja gradbeništva in urbanizma, lokalnega premeta, cest in vodnega gospodarstva.
V	delovno področje Sveta za stanovanjske zadeve spadajo vse stanovanjske zadeve in skrb za investicije in gradnjo novih stanovanj.
V	delovno področje Sveta za prosveto spadajo zadeve s področja predšolske vzgoje, šol, prosvete, telesne vzgoje In pred-vojaške vzgoje.
V	delovno področje Sveta za kulturo spadajo vse kulturne zadeve in kuliurnl zavodi.
V	delovno področje Sveta a
zdravstvo spadajo vse zadeve s področja zdravstva.
V	delovno področje Sveta za socialno varstvo spadajo vse zadeve s področja socialnega varstva, dela, socialnega zavarovanja in posredovanja dela.
V	delovno področje Sveta za notranje zadeve spadajo vse zadeve s področja varstva javnega reda in miru, prometa, varnosti premoženja in ljudi in druge zadeve, ki ne spadajo v delovno področje drugih svetov.
Zadeve, ki spadajo v delovno področje več svetov, opravijo vsi ti sveti.
Če med njimi ni soglasja, posreduje predsednik ljudskega odbora.
47.	člen
Svet za gospodarstvo ima poleg predsednika 8—12 članov, vsi ostali sveti imajo poleg predsednika 6—10 članov.
Predsednika izvoli ljudski odbor izmed odbornikov.
Ostali člani so odborniki ljudskega odbora in drugi državljani, ki jih izvoli ljudski odbor v posamezne svete. Strokovne in množične organizacije lahko predlagajo ljudskemu odboru v izvolitev strokovnjake, ki bi bili koristni pri delu svetov.
Predsednik in uslužbenci uprave ljudskega odbora ne«morejo biti člani svetov.
48.	člen
Svete voli ljudski odbor za eno leto. Ljudski odbor pa lahko predsednika, člane ali celotni svet razreši tudi prej. Sveti opravljajo svoje delo tudi po preteku delovne dobe, dokler se ne izvoli nov svet.
Vsak odbornik more biti član samo enega sveta.
Sveti veljavno odločajo na sejah, če je navzoča večina članov
49.	člen
Sveti poročajo ljudskemu odboru o svojem delu in o problemih svojega dela. Vsaj enkrat na leto pa dajo poročilo o celotni problematiki in delu svojega področja.
Vsak svet ima svojega tajn'-ka, ki je uslužbenec ljudskega odbora.
50.	člen
Sveti lahko imenujejo odbore in komisije za pripravo, proučevanje ali predlaganje posameznih zadev. Predsednik odbora je član sveta, ostali člani pa so odborniki ali drugi državljani
Odbori in komisije svetov imajo 4—6 članov.
Odbori in komisije svetov ne morejo izdajati odločb.
51.	člen
Postopek na sejah svetov, njegovih odborov in komisij uredi poslovnik.
c)	Odborniškc komisije
52.	člen
Odborniške komisije so organi ljudskega odbora za pripravo predlogov ali za izvrševanje posebnih določenih nalog.
Komisije praviloma nimajo pravice odločati.
53.	člen
Komisije so stalne ali začasne.
54.	člen
Stalne odborniške komisije so:
a)	mandatno-imunltetna komisija,
b)	komisija za predpise, pravna in organizacijska vprašanja,
c)	komisija za družbeni plan in proračun,
č) komisija za prošnje in pritožbe,
d)	komisija za izvolitve in Ime-i novanja,
e)	komisija za izvrševanje pro-! računa.
55.	člen
Začasne odborniške komisije imenuje ljudski odbor po potrebi.
56.	člen
Odborniške komisije obravnavajo in proučujejo zadeve, ki spadajo v pristojnost ljudskega odbora in poročajo ljudskemu odboru o teh zadevah.
57.	člen
Delovno področje posameznih komisij je naslednje:
a)	mandatno-imunitetna komisija obravnava vprašanja v zvezi z imunitetnimi pravicami odbornikov, s prenehanjem odbor-niškega mandata, z razpisom volitev za izpraznjena odborniška mesta in z verifikacijo mandatov na novo Izvoljenih odbornikov;
b)	Komisija za predpise, pravna in organizacijska vprašanja obravnava vse predloge splošnih predpisov, ki jih sprejema ljudski odbor, ter organizacijska vprašanja in sistematizacijo delovnih mest v upravi ljudskega odbora;
c)	Komisija za družbeni plan in proračun obravnava predloge občinskega družbenega plana, proračuna in sklepnega računa;
č) Komisija za prošnje in pritožbe obravnava in proučuje prošnje in pri,tožbe, o katerih naj odloča ljudski odbor ter daje v zvezi s temi prošnjami in pritožbami svoje predloge ljudskemu odboru. Odloča o pritožbah uslužbencev in delavcev ljudskega odbora zoper odločbe predsednika oz. tajnika glede njihovih delovnih razmerij, o pritožbah uslužbencev zoper odločbe o kaznovanju zaradi disciplinskih prekrškov. Opozarja ljudski odbor na nepravilnosti, ki jih ugotovi v postopku uprave ljudskega odbora in uprave družbenih ter gospodarskih organizacij in zavodov.
d)	Komisija za izvolitve in imenovanja proučuje predloge za izvolitve, imenovanja in razrešitve vseh organov in uslužbencev, ki jih voli ali imenuje ljudski odbor;
e)	Komisija za izvrševanje proračuna skrbi za pravilno in smotrno izvrševanje proračuna in za ravnanje s splošnim ljudskim premoženjem.
58.	člen
Komisije imajo 4—6 članov.
Predsednika vsake komisije imenuje ljudski odbor. Komisij3 sklepajo veljavno, če Je na seji navzočna več kot polovica članov komisije.
Odborniške komisije imajo svojega tajnika, ki je praviloma uslužbenec ljudskega odbora.
Upravne posle odborniških komisij opravljajo tista tajništva ljudskega odbora, katerih P°® 1 so najbolj sorodni poslom odborniških komisij.
59.	člen
Naloge In pravice začasnih odborniških funkcij se določijo s sklepom o imenovanju teh komisij.
60.	člen
Predsednik in podpredsedm ljudskega odbora in predsednik svetov ne morejo biti člani 0( bornišklh komisij.
61.	člen
Postopek na sejah komi5 > uredi poslovnik.
4.	OBČINSKA UPRAVA
Upravni organi in uslužbenci ljudskega odbora.
62.	člen	,e
Za pripravo in Izvrševanj
upravnih, strokovnih, pls®rP '■kih in izvršilnih opravi .svoje pristojnosti ima 1JU< * odbor oddelke, odseke, upr® inšpekcije In druge organe.
2.	Oddelki in odsek.'
63.	člen Občinski ljudski odbor Ima
naslednje oddelke in odseke:
a)	Oddelek za splošne zadeve to proračun,
b)	Oddelek za gospodarstvo,
c)	Oddelek za gradbene in komunalne zadeve,
č) Oddelek za zdravstvo in socialno varstvo,
d)	Odsek za stanovanjske zadeve,
c) Odsek za prosveto,
f)	Odsek za kulturo,
8) Odsek za notranje zadeve.
64.	člen
a)	Oddelek za splošne zadeve ln Proračun opravlja splošne Pravne zadeve in upravne zade-'Je> ki ne spadajo v delovno področje drugih oddelkov, perso-®alno službo, splošno pisarniško ^užbo, register prebivalstva in v°lilne imenike, zadeve narod-he obrambe in statistično ter evidenčno službo; pripravlja Predlog proračuna in opravlja
adeve računovodstva.
V	oddelku za splošne zadeve n Proračun so naslednje organi-*ac!jske enote:
" pravni odsek z referatom la splošno ljudsko premoženje, ~~ odsek za personalne zadeve, "odsek za proračun in računovodstvo,
referat za volilne imenike, referat za narodno obrambo, "referat za statistiko in evidenco,
" splošna pisarna in ekono-itiot.
b)	Oddelek za gospodarstvo Pravlja upravne posle s po-ročja gospodarstva (industrije, brtnistva, blagovnega prometa,
^ostinstva in turizma) in financ 'r vodi upravno-kazenskl po-l°pck za finančne prekrške po p°sebnih predpisih.
V	oddelku za gospodarstvo so Slednje organizacijske enote: ~~ upravno-pravnl odsek,
" odsek za gospodarsko planike,
~~ davčna uprava.
c)	Oddelek za gradbene in ko-Unalne zadeve opravlja uprav-
iihtZadeve 8 področja gradbe-^ stya, komunalnih zadev in ur-<alzma in s področja prometa. ^ oddelku za gradbene in ko-e 'halne zadeve so naslednje ®anizacijske enote: t0''~ odsek za gradnje z refera-1,1 za investicije,
j'' referat za komunalne za-eve,
referat za urbanizem. * ciai °d<^Glc,t za zdravstvo in so-. o varstvo opravlja upravne r,,. ®ye s področja zdravstva, »ladinskega, Invalidskega in postnega varstva ln dela. tl . oddelku za zdravstvo ln sohi, n° varstvo so naslednje orga-JJ°ljske enote:
referat za zdravstvo, referat za vprašanje dela ln ^vnih razmerij,
|h referat za varstvo matere _°lroka,
^ referat za skrbništvo, th rp,erat 78 socialne pomoči, j,,/ Odsek za stanovanjske za-br>opravlja upravne zadeve s Ira 7o(lia stanovanjskih zadev »^'doljevcmje stanovanj in nad-tvn nad organi stanovanjca fonda).
°dsek za prosveto opravlja
.,Vaav«e zadeve s področja Solit, Prosvetnih delavnosti, te-Predšolske in predvojaške
Odsek za kulturo opravlja tii.avnp zadeve s področja kul-Clh delavnosti.
0pr Odsek za notranje zadeve ►tj v‘Ja zadeve v zvezi z javnim »tj, ‘ni ln mirom, neoosrednlm «lln’ziranjem požarne varno-n Protiletalske zaščite, spre-
jemanjem prijav in odjav prebivalstva.
65.	člen
Oddelki in odseki ter druge
organizacijske enote se ustanavljajo in odpravljajo s statutarnim odlokom.
66.	člen
Na čelu posameznega oddelka je načelnik oddelka, na čelu odseka je šef odseka.
b) Inšpekcije
67.	člen
Občinski ljudski odbor ima naslednje inšpekcije:
1.	Finančno inšpekcijo,
2.	Tržno inšpekcijo,
3.	Gradbeno inšpekcijo,
4.	Sanitarno inšpekcijo,
5.	Inšpekcijo dela.
Inšpekcije so samostojne organizacijske enote v sestavu ustreznega oddelka.
Finančna in tržna inšpekcija delata po smernicah in navodilih sveta za gospodarstvo; gradbena inšpekcija dela po smernicah in navodilih sveta za gradbene in komunalne zadeve; sanitarna inšpekcija dela po navodilih sveta za zdravstvo; inšpekcija dela dela po navodilih sveta za socialno varstvo.
Na čelu Inšpekcije, ki ima več Inšpektorjev, je šef.
68.	člen
Inšpekcije opravljajo zadeve, ki so določene z zakonitimi predpisi višjih državnih organov In s predpisi ljudskega odbora.
c) Upravni zavodi
69.	člen
Ljudski odbor lahko s posebnim odlokom ustanovi upravne zavode za izvrševanje posameznih upravnih zadev iz pristojnosti občinskega ljudskega odbora v skladu s predpisi ljudskega odbora ln višjih državnih organov.
č) Upravne komisije
70.	člen
Za pripravo in izvršitev določenih upravnih poslov se imenujejo upravne komisije po posebnih razpisih.
V občinski upravi so zlasti tele upravne komisije:
1.	Davčna komisija, ki odmerja dohodnino na prvi stopnji,
2.	Komisija za cenitev zapuščin, ki ocenjuje zapuščino zaradi odmere dohodnine,
3.	Komisija za revizijo investicijskih programov, ki opravlja revizijo investicijskih programov in daje -'bčinskemu ljudskemu odboru predloge za njihovo potrditev,
4.	Komisija za revizijo glavnih projektov, ki opravlja revizijo in potrjuje glavne projekte stanovanjskih stavb.
5.	Komisija za pregled izvedenih gradbenih objektov, ki opravlja tehnični pregled izvedenih gradbenih projektov lz pristojnosti občinskega ljudskega odbora,
6.	Komisija za volilne imenike, ki odloča o zadevah vpisov v volilni Imenik,
7.	Komisija za uslužbenska vprašanja, ki daje potrditve o nazivih In plačah uslužbencev državnih organov,
8.	Komisija za plače v gospodarstvu, ki opravlja zadeve v zvezi s plačami v gospodarstvu.
Ljudski odbor Ima tudi druge upravne komisije v primerih, za katere je to določeno z zakonitimi predpisi.
d) Tajnik ljudskega odbora, načelniki oddelkov, Sefi odsekov, uprav, inšpekcij in upravnih zavodov
a) Tajnik ljudskega odbora
71.	člen
Tajnik je šef "nmve ljudske".: odbora, ki vodi in nadzira po
slovanje uprave ljudskega odbo ra in je za svoje delo odgovoren predsedniku ljudskega odbora in ljudskemu odboru, kateremu občasno poroča o delu uprave.
72.	člen
Tajnika ljudskega odbora postavlja ln razrešuje ljudski odbor.
Za tajnika je lahko postavljen, kdor ima pravno fakulteto, strokovni izpit in najmanj 3 leta strokovne prakse.
73.	člen
Tajnik ljudskega odbora opravlja zlasti naslednje zadeve:
—	skrbi za redno, pravočasno in pravilno poslovanje uprave ljudskega odbora in vsklaja delo načelnikov posameznih oddelkov, šefov odsekov ter šefov drugih upravnih organov;
—	razporeja uslužbence ljudskega odbora v posamezne organizacijske enote;
—	izdaja odločbe o uslužben-skih razmerjih uslužbencev tn delavcev, razen tistih, ki Jih Imenuje ljudski odbor. Za te uslužbence tudi predlaga disciplinski postopek in izreka kazni za disciplinske nerednosti;
—	pomaga predsedniku pri pravni pripravi odborovih sej in pri vsklajevanju dela posameznih svetov in drugih organov ljudskega odbora;
—	udeležuje se sej ljudskega odbora in njegovih organov, toda brez pravice glasovanja;
—	opravlja tajniške posle skupščine ljudskega odbora;
—	opravlja druge zadeve, ki spadajo v njegovo delovno področje po predpisih višjih organov ljudskega odbora.
74.	člen
Tajnika nadomestuje v njegovi odsotnosti uslužbenec, ki ga določi predsednik ljudskega odbora.
b) Načelniki oddelkov, šefi odsekov, uprav, inšpekcij in z a. vodov
75.	člen
Načelnike oddelkov, šefe odsekov, uprav. Inšpekcij, imenuje ljudski odbor in jih tudi razrešuje.
76.	člen
Za načelnika oddelka sme biti postavljen, kdor ima strokovno usposobljenost, predpisan izpit In najmanj 3 leta strokovne prakse.
77.	člen
Načelnik oddelka, šef odseka, uprave, Inšpekcije in upravnega zavoda
—	vodi upravni postopek in Izdaja odločbe v zadevah iz svojega delovnega področja;
—	vodi pisarniško dopisovanje;
—	organizira službo v svoji organizacijski enoti ln razporeja uslužbence na delovna mesta v sporazumu s tajnikom;
—	izdaja potrdila v mejah svojega delovnega področja.
78.	člen
Načelniki ln šefi samostojnih organizacijskih enot morajo od časa do časa poročati tajniku ljudskega odbora o stanju poslovanja uprave In o ukrepih, k! so jih odredili za napredek dela v svoji organizacijski enoti.
79.	člen
Ce je načelnik oddelka ali šef samostojne organizacijske enote začasno odsoten ali zadržan, ga nadomestuje uslužbenec, ki ga določi predsednik ljudskega odbora po predlogu tajnika.
5.	POSEBNI OBČINSKI ORGANI a) Sodnik za prekrške pri občli^kem ljudskem odboru
80.	člen
Pri občinskem ljudskem odboru je sodnik za prekrške, ki ima namestnika.
Sodnika za prekrške in njegovega namestnika izvoli ljudski odbor.
Za sodnika za prekrške In njegovega namestnika je lahko izvoljen, kdor ima pravno fakulteto ali najmanj 5 let upravne prakse.
81.	člen
Sodnik za prekrške vodi upravno-kazenskl postopek na prvi stopnji za prekrške, določene s predpisi občinskega ljudskega odbora in za vse druge prekrške, razen za tiste, za katere je s statutom okraja in drugimi predpisi višjih državnih organov določena pristojnost okrajnega senata za prekrške ali drugih državnih organov.
82.	člen
Sodnik za prekrške ima svojo administracijo, delovodnik in pečat.
b) Občinsko disciplinsko sodišče
83.	člen
Občinsko disciplinsko sodišče pri občinskem ljudskem odboru je disciplinsko sodišče I. stopnje.
Disciplinsko sodišče vodi disciplinski postopek in izreka kazen za disciplinske prestopke uslužbencev občinskega ljudskega odbora ter uslužbencev občinskih zavodov.
84.	člen
Disciplinsko sodišče ima predsednika in 2 člana. Pri disciplinskem sodišču je disciplinski tožilec.
Predsednik, vsak član disciplinskega sodišča in disciplinski tožilec imajo namestnika.
Predsednika In 1 člana disciplinskega sodišča ter njuna namestnika izvoli ljudski odbor na svoji seji in sicer enega člana in njegovega namestnika izmed odbornikov, drugega člana in njegovega namestnika izmed uslužbencev. Drugega člana in njegovega namestnika delegira v disciplinsko sodišče sindikalna organizacija ljudskega odbora.
Disciplinskega tožilca ln njegovega namestnika imenuje ljudski odbor izmed uslužbencev.
Te funkcije trajajo eno leto.
85.	člen
Pisarniško delo disciplinskega sodišča opravlja tajnik sodišča, ki ga določi tajnik ljudskega odbora izmed uslužbencev občinskega ljudskega odbora.
6.	POSEBNE DOLOČBE O USLUŽBENCIH
86.	člen
Na službena mesta vodilnih uslužbencev, ki jih Imenuje ljudski odbor, in drugih strokovnih uslužbencev se postavijo uslužbenci na podlagi razpisa.
Drugi uslužbenci se postavijo praviloma brez razpisa.
87.	člen
Razpis za uslužbence, ki jih imenuje ljudski odbor, izvede komisija za volitve in Imenovanja in da predlog ljudskemu odboru; za ostale uslužbence izvede razpis tajnik.
Po izvršenem razpisu in imenovanju oziroma izvolitvi se izda odločba o postavitvi uslužbenca.
88.	člen
Odločbe o postavitvi in o drugih uslužbenskih razmerjih tajnika ljudskega odbora in uslužbencev, ki jih imenuje ljudski odbor, izdaja predsednik ljudskega odbora.
Odločbe o postavitvi in drugih uslužbenskih razmerjih drugih uslužbencev Izdaja tajnik ljudskega odbora.
89 člen
Delovna mesta In potrebne kvalifikacije za posamezna delovna mesta v upravnih organih
90.	člen
Predsednik občinsKega ljudskega odbora predlaga sprožitev disciplinskega postopka proti tajniku ljudskega odbora in drugim uslužbencem, ki jih imenuje ljudski odbor
II. Zbori volivcev
91.	člen
Na območju občine Ljubljana — Grad se sklicujejo zbori volivcev. Pravico sodelovati na zbori volivcev imajo vsi volivci iz območja zbora volivcev.
92.	člen
V zadevah, ki so predpisane v zakonu, sprejemajo zbori volivcev sklepe, ki so za ljudski odbor obvezni.
Zbori volivcev obravnavajo vprašanja ter dajejo mnenja in predloge v zadevah, ki so pomembne za občino, za okraj in v zadevah, ki se morajo po zakonu obravnavati na zborih volivcev.
93.	člen
Odborniki ljudskega odbora, ki so bili Izvoljeni na območju, za katerega je sklican zbor volivcev, morajo poročati zboru volivcev o svojem delu in o delu ljudskega odbora.
Ljudski odbor mora od časa do časa, najmanj pa enkrat na leto predložiti zboru volivcev v obravnavanje poročilo o celotnem svojem delu.
94.	člen
Predsedstvo zbora volivcev Ja soodgovorno z odbornikom ljudskega odbora, da volivci prejmejo na prihodnjem zboru volivcev odgovore in pojasnila na stavljena vprašanja ter odločitve o predlogih zbora volivcev.
Predsedstvo odbora skrbi za pripravo zbora volivcev im njegova funkcija preneha šele z izvolitvijo novega predsedstva.
95.	člen
Zbori volivcev se na območju občine sestajajo praviloma po volilnih enotah, ki so določena za volitve v ljudski odbor, občinski ljudski odbor pa lahko določi s sklepom, da se zbori volivcev izjemoma skličejo_za več volilnih enot skupaj.
96.	član
Sklep, ki ga sprejme zbor volivcev, pošlje predsedstvo zbora volivcev ljudskemu odboru, ki mora o takem sklepu takoj razpravljati in svojo odločitev sporočiti zboru volivcev po odborniku tiste volilne enote. Če ljudski odbor sklepa zbora volivcev ne prouči v primernem roku, je dolžnost ljudskega odbornika, da ga na to opozori.
97.	člen
Ce misli ljudski odbor, da je sklep zbora volivcev, ki je za ljudski odbor obvezen, nezakonit, sporoči to okrajnemu ljudskemu odboru, da o tem odloči.
98.	člen
Kadar je predpisano, da so sklepi volivcev za ljudski odbor obvezni, se ti sklepi štejejo za obvezne samo takrat, ko je sklep sprejela večina zborov volivcev in ko je zanje glasovala večina vseh volivcev, navzočih na zboju.
99.	člen
Vsaka sprememba območja občine se mora obravnavati na zborih volivcev.
100.	člen
Zbori volivcev se sestajajo po potrebi najmanj po trikrat na leto.
Zbore volivcev sklicuje predsednik ljudskega odbora po sklepu ljudskega odbora.
Ce predsednik ljudskega odbora ne skliče zbora volivcev, ga lahko skliče predsednik okrajnega ljudskega odbora Predsednik ljudskega odbora
liud krga odbora predpl* ljud- mora sklicati zbor volivcev tudi ski odbor s posebnim predpisom. 1 takrat, če to zahteva in obenem
predlaga dnevni red ljudski odbor okraja ali pa desetina volivcev z območja, za katero naj ee skliče zbor volivcev. Ce predsednik ljudskega odbora ne skliče zbora volivcev, se volivci lahko sami sestanejo na zbor.
101.	člen
Sklicanje zbora volivcev se objavi na oglasni deski ljudskega odbora in na drug običajen način ter v službenem glasilu praviloma 8 dni, v nujnih primerih pa najmanj 3 dni pred zborom volivcev.
V razglasu o sklicanju zbora volivcev je treba označiti tud; čas in kraj zbora volivcev, kdo sklicuje zbor in na čigavo zahtevo, kakor tudi predlog dnevnega reda.
Volivci imajo pravico predlagati, da se sprejmejo na dnevni red tudi druge zadeve.
Dnevni red določa zbor volivcev sam.
102.	člen
Volivci lahko še pred zborom volivcev in tudi na samem zboru zastavljajo vprašanja ljudskemu odborniku v zvezi z njegovim delom in delom ljudskega odbora ter njegovih organov.
Ljudski odborniki te volilne enote in drugi navzoči odbornik', morajo na - vprašanja odgovoriti takoj na zboru volivcev; če je treba izvršiti poizvedbe in zbrati podatke, mora odbornik odgovoriti najpozneje na prihodnjem zboru v.livcev.
Na predlog ljudskega odbornika lahko predsednik ljudskega odbora določi strokovnjaka — uslužbenca iz uprave ljudskega odbora, da na zboru volivcev pomaga tolmačiti ljudskemu odborniku strokovna vprašanja svojega delovnega področja.
Zbor volivcev začne odbornik ljudskega odbora za to volilno enoto in ga vodi do izvolitve predsedstva zbora. Predsednik ljudskega odbora določi drugega odbornika, da nadomestuje na zboru volivcev odsotnega odbornika.
Zbor volivcev vodi predsedstvo, ki ga volijo volivci na zboru. Predsedstvo sestavljajo predsednik in 2 člana. Odbornik ljudskega odbora pa ne more biti izvoljen v predsedstvo zbora volivcev.
103.	člen
Predsedstvo zbora volivcev skrbi, da se o delu zbora volivcev sestavi zapisnik, ki mora obsegati vse glavne podatke o zboru in vse sklepe, predloge ln vprašanja, ki jih zbor stavi ljudskemu odborniku. Zapisnik podpišejo predsednik, zapisnikar in 2 overltelja zapisnika.
104.	člen
Volivci sprejmejo sklepe z glasovanjem. Glasujejo z dviganjem rok, če zbor drugače ne odloči. Ce nastane dvom glede večine, se glasuje posamezno Sklep je sprejet, če je za predlog glasovala večina navzočih volivcev, kolikor ni za posamezne primere drugače predpisano
lil. Organi samoupravljanja v gospodarstvu
105.	člen
Delovni kolektivi vodijo v mejah zakonitih predpisov gospodarske organizacije na območju občine Ljubljana — Grad, neposredno in po delavskih svetih in po drugih organih, ki jih sami izvolijo in pdpoklicujejo.
106.	člen
Občinski ljudski odbor ima nasproti družbenim organom gospodarskih organizacij samoupravne In upravne ter nadzorstvene pravice po veljavnih predpisih.
Občinski ljudsk. odbor se po-
svetuje s samoupravnimi organi gospodarskih organizacij v zadevah gospodarskih planov, tarifni politiki, delitvi viška dela ter upravljanja s sredstvi družbene lastnine.
107 člen
Ljudski odbor ima do kolektivnih organov zadrug pravice in dolžnosti, ki so določene > zakonitimi oredpist.
IV.	Organi družbenega upravljanja zavodov na prosvetnem, socialnem, zdravstvenem in drugih
področji!
108.	člen
Organe družbenega upravljanja samoupravnih In drugih zavodov, ki na prosvetnem, kulturnem, socialnem, zdravstvenem in drugih področjih opravljajo javno službo v občini, sestavljajo člani kolektivov in drugi državljani, kakor to v skladu s splošnimi predpisi določajo odločbe o ustanovitvi zavoda in njegova pravila.
109.	člen
Do organov družbenega upravljanja zavodov Ima občinski ljudski odbor naslednje pravice, kolikor niso urejene s posebnimi pravicami in sicer:
— odločiti ali in kdaj se ustanovi organ družbenega upravljanja;
—	imenovati ustanovam prvi organ samoupravljanja (upravni odbor) ln ga razrešiti, ako ne dela po predpisih;
—	določiti način volitev za upravni odbor in število članov ter način sestave upravnega odbora;
—	koordinira po svojih organih delo upravnih odborov istovrstnih ali sorodnih zavodov.
Ljudski odbor pomaga po svojih organih z navodili ln priporočili upravnim odborom pri njihovem delu.
V.	Organi družbenega upravljanja stanovanjskih
hiš
110.	člen
Organi upravljanja stanovanjskih hiš, ki so vključene v stanovanjske skupnosti, so hišni sveti in sveti stanovanjskih skupnosti, ki jih voliijo uživalci stanovanj.
Pravice ln dolžnosti hišnih svetov in svetov stanovanjskih skupnosti določajo posebni predpisi.
VI.	Sveti In kom:sije
državljanov
111.	člen
Zaradi proučevanja, raziskovanja in predlaganja konkretnih zadev volijo zbori volivcev In druge interesne skupnosti na svojih zakonito sklicanih sestankih komisije iz svetov državljanov. Organ, ki je izvolil svet ali komisije, sporoči to občinskemu ljudskemu odboru v vednost.
Sveti In komisije državljanov odgovarjajo organu oziroma skupnosti, ki jih je Izvolila.
112.	člen
Sveti državljnov se ustanavljajo zaradi proučevanja ln dajanja predlogov na področju določene panoge dejavnosti. Področje dela jim določi organ, ki jih ustanovi.
Sveti državljanov smejo odločati o posameznih konkretnih zadevah v primeru, če jim to pravico Izrecno dajejo zakoniti predpisi ali občinski ljudski odbor.
113.	člen
Komisije državljanov se ustanavljajo zaradi proučevanja,
nadzorovanja ati dajanja predlogov za naprej določene konkretne zadeve. Komisije prenehajo, ko Izročijo poročilo ali predlog organu, ki jih je izvolil oziroma imenoval.
VII.	Organi društev In drugih združb
114.	člen
Organe društev določajo pravila društev.
115.	člen
Organe drugih združb, ki jih ustanavljajo prebivalci na teritorialni ln drugačni podlagi za uresničevanje demokratičnih, političnih, gospodarskih, komunalnih, socialnih, zdravstvenih, prosvetnih, kulturnih, strokovnih športnih In drugih skupnih koristi, določijo koristniki sporazumno.
116.	člen
Ustanovitev ln pravila društev in združb potrjuje ljudski odbor, če predpisi višjih državnih organov ne določajo drugače.
Nadzorstvo nad zakonitostjo dela organov društev in združb izvaja ljudski odbor.
C.	REFERENDUM
117.	člen ,
Ljudski odbor občine lah..o razpiše občinski referendum, da volivci potrdijo posamezne odloke in ukrepe, ki imajo splošni pomen za življenje in razvoj občine, ali pa zato, da se volivci v naprej izjavijo o takih odlokih to ukrepih, zlasti o uvedbi novih davščin in drugih obveznosti za državljane.
Referendum razpiše ljudski odbor sam od sebe ali na zahte-. vo ene desetine volivcev, podano na zborih volivcev v občini. Ljudski odbor razpiše referendum po prejšnji potrditvi okrajnega ljudskega odbora. Referendum na zahtevo volivcev mora biti razpisan najpozneje v 10 dneh po tem, ko je ljudski odbor sprejel potrditev okrajnega ljudskega odbora.
118.	člen
Na referendumu se Izrečejo volivci o postavljenih vprašanjih neposredno s tajnim glasovanjem. Glasuje se z glasovnicami; na glasovnici mora biti vprašanje, o katerem se glasuje. Vprašanje mora biti postavljeno tako, da volivci lahko odgovarjajo nanj z »za» ali »proti«
119.	člen
Besedilo vprašanja o katerem se mora odločiti na referendumu, sestavi ljudski odbor oziroma predlagatelj referenduma.
O postavljenih vprašanjih odločajo volivci v celoti tako, da se predlog v celoti sprejme ali v celoti zavrne.
120.	člen
Dan za referendum določi ljudski odbor. Sklep o razpisu referenduma se objavi v službenem glasilu okraja Ljubljana.
Med dnevom, ko se razglasi razpis referenduma in med dnevom glasovanja ne sme preteči manj kot 10 dni ln ne več kot 30 dni.
121.	člen
Na referendumu se glasuje z »za« ali »proti«.
Predlog, ki je postavljen volivcem, je sprejet, če je glasovalo zanj več kot polovica volivcev, ki so glasovali. Sprejeti sklep je za ljudski odbor obvezen.
Predlog, ki je bil z glasovanjem zavrnjen se ne more dati znova na glasovanje prej, kakor čez eno leto In ljudski odbor tudi ne more prej, kakor čez
eno leto, izdati sklepa, ki bi bil v nasprotju z izidom glasovanja.
122.	člen
Referendum vodi komisija 5 članov, ki jih določi ljudski odbor na svoji seji. Komisija za izvedbo referenduma pripravi in vodi glasovanje, ugotovi izid glasovanja in ga razglasi v službenem glasilu okraja Ljubljana.
O izidu glasovanja obvesti komisija tudii občinski in okrajni ljudski odbor.
123.	člen
Glede pravice glasovanja, načina glasovanja, ugotavljanja izida glasovanja ln glede pravice do pritožbe zaradi nepravilnosti pri izvedbi referenduma se primerno uporabljajo predpisi zakona o volitvah odbornikov ljudskega odbora.
C. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
124.	člen
Zadeve, ki bodo po sprejetju tega statuta dane z zakonom ali drugimi predpisi višjega državnega organa oblasti v pristojnost občinskega ljudskega odbora, bo opravljal občinski ljudski odbor.
Od zadev, ki bodo po potrditvi tega statuta z zakonom ali z drugimi predpisi višjega državnega organa dane v pristojnost okrajnega ljudskega odbora, bo občinski ljudski odbor opravljal tiste zadeve, kt jih bo s svojim odlokom določil okrajni ljudski odbor.
125.	člen
Ce okrajni ljudski odbor ne izda odloka po drugem odstavku prejšnjega člena v 3 mesecih po objavi zakona oziroma drugega predpisa, ima občinski ljudski odbor pravico zahtevati, naj Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije odloči, da opravijo tako zadevo občinska ljudski odbori.
Zoper odlok, s katerim okrajni ljudski odbor prenese pristojnost po drugem odstavku prejšnjega člena na občinski ljudski odbor, Ima občinski ljudski odbor pravico ugovora na Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije.
126.	člen
Ljudski odbor na seji odloči, kateri organ rešuje upravne zadeve, ki jih predpisi višjih organov Izrecno dajejo v pristojnost svetov.
127.	člen
Do drugačne ureditve bo upravljal okrajni ljudski odbor Ljubljana naslednje posle Iz pristojnosti občinskega ljudske-ga odbora Ljubljana—G rad:
OLO LJUBLJANA OKOLICA
SKLIC SEJE
N’a podlagi J)3. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-1952) sklicujem
DEVETO SEJO
odbornikov Zbora proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana okolica v soboto, dne 12. marca 1955 s sledečim DNEVNIM REDOM:
1.	Delo komisije okrajnega ljudskega odbora za plače v gospodarstvu.
2.	Razprava o fondu plač v gospodarskih podjetjih.
3.	Inštrumenti Družbenega plana OLO za leto 1955.
Seja se bo začela ob 9. uri zjutraj v spjnl dvorani Mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljana (magistrat). Predsednik
Okrajnega liudskega odbora:
Miha Berčič, 1. r.
1.	Posle komisije za revizijo investicijskih programov
2.	posle komisije glavnih projektov
3.	posle komisije za pregled izvedenih gradbenih objektov
4.	posle posredovanja dela.
128. člen
Ta statut začne veljati, ko ga potrdi Izvršni svet Ljudske Skupščine LR Slovenije.
Spremembe tega statuta veljajo, ko jilh potrdi okrajni ljudski odbor Ljubljana.
MLO LJUBLJANA
1AZGLAS
Komisija za prodajo hiš Spiu„-nega ljudskega premoženja pri MLO glavnega mesta Ljubljane razpisuje v smislu Odloka o prodaji stanovanjskih hiš iz sklada Splošnega ljudskega premoženja (Ur. 1. LRS št. 51/54. javno dražbo
naslednjih hiš iz Splošnega ljudskega premoženja:
1.	dvostanovanjska hiša Bizovik številka 12, z izklicno ceno 411.200 din,
2.	enostanovanjska hiša Bizovik številka 32, z izklicno ceno
314.400	din,
3.	dvostanovanjska hiša Bizovik številka 80, z izklicno ceno
164.800	din,
4.	enostanovanjska hiša Bizovik številka 94, z izklicno ceno 216.000 din,
5.	dvostanovanjska hiša Bizovik številka 111, z izklicno ceno
605.600	din,
6.	enostanovanjska hiša Podmolnik št. 38, z izklicno ceno
233.600	din,
7.	dvostanovanjska hiša Polje št. 72, z izklicno ceno 1,048.000 din,
8.	dvostanovanjska hiša Zad-vor številka 81, z izklicno ceno
618.400	din,
9.	enostanovanjska hiša Za-voglje številka 10, z izklicno ceno 358.400 din,
10.	enostanovanjska hiša Zg. Zadobrova št. 9, z izklicno ceno
704.800	din.
Javna dražba se bo vršila v sejni dvorani Občinskega ljudskega odbora Polje v Ljubljani
v	dneh 29. In 30. marca 1955 ob 9. uri dopoldne in sicer:
a)	za hiše, navedene pod točko 1., 2., 3., 4., 5. v torek, dne
29.	marca 1955,
b)	za hiše navedene pod točko 6., 7., 8., 9., 10 v sredo, dne
30.	marca 1955.
Vsak ponudnik mora najkasneje eno uro pred pričetkom javne dražbe položiti v gotovi' ni, v obveznicah notranjega posojila mesta Ljubljane ali v obveznicah državnega ljudskega posojila kavcijo v višini 15 % izklicne cene in sicer na Upr8'
vi	za dohodke Občinskega ljudskega odbora Polje v Ljubljani, kt mu izda potrdilo o položeni kavciji, brez katerega se P0-nudnik ne prepusti k draženju-
Udeleženci iz NOB v letih 1941, 1942 In 1943 In druge osebe, naštete v 6. a členu Uredb® o dopolnitvi uredbe o prodaji stanovanjskih hiš Splošnega ljudskega premoženja, kakor tudi vsi ostali interesenti dobe vsa podrobnejša pojasnila glede pogojev in plačila kupnine tcr vse ostalo informacije glede V razglasu navedenih hiš, pri Tajništvu MLO Ljubljana, pravni odsek, soba št. IVI,
Komisija za prodajo hiš SP*08' nega ljudskega premoženja glav' nega mesta Ljubljane ^
Izdaja zalnd.nK4.vo »Ljubija®* dnevnik«, direktor Klane 911 I® odgovorni urednik Ivo Tavca