Poštnina plačana v gotovini, leto XIX. št. 15.
MURSKA SOBOTA, 10. aprila 1932.
Cena številki 1 Din.
Naročnina na ¼ leta 5 Din., na posamezni naslov 6·25 Din. V inozemstvo mesečno 6 Din. — Pošt. ček. pol. štev. 11.806.
                                       IZHAJAJO VSAKO NEDELO. Uredništvo i uprava M. SOBOTA, Križova ul. 4.
Cena oglasov : Cela stran 1000 Din., mak Oglas do 35 reči 10 Din., više vsaka reč 1 Din, Med tekstom so oglasi 15% dražji. — Popüst od 5—50%.
  Vzroki denešnje krize.
      „Pa še slabša kak poganska je Europa, ar pogan ne pozna Kristušovoga navuka, Europa ga pa pozna, zato je njena krivda tem vekša.“ Tak bi se mogle dnes tjeden glasiti zadnje reči toga članka a pomotoma je izpüščeno več reči. Vr.)
      I če se zdaj pitamo, ali smo mi kaj bolši kak drügi krščeniki v Evropi i v Ameriki? Ali mi bole razmimo osnovno Kristušovo zapoved : lübi svojega bližnjega kak samoga sebe ? Ali pomagamo svojemi bližnjemi, če je v nevoli, tak kak bi želeli, da bi drügi nam pomagali, če bi sami bili V takšoj nevoli ? Keliko siromakov mamo v svojoj občini ! Mogoče ravno deca tvojega soseda nemajo krüha. Ali njim pošleš včasi kakši kolač ti, ki maš mogoče še star ro žito ? Sosedova deca hodijo bosa po snegi i ledi, ka nemajo niti strganih bočkorov, da bi si jih na noge potegnola. Ali jim daš kakše stare punčole, ki se mogoče že več let kotajo kde na hiši i jih nema što nositi ?
      Pa če bi mi sami meli takšo priliko, da bi si lehko jezere spravili i bi si pos tavili kde kakšo tovarno, ali bi mi kaj bolši bili, kak denešnji kapitalisti ? Ali ne bi tüdi mi skrbeli, da bi sí spravili kem vekše dobičke, tüdi če bi zatogavolo jezeri gladüvali ? Priznati moramo, da bi mi rávno takši bili. Pa mogoče mi ne poznamo Kristušovoga navuka, da smo deca ednoga Oče, ki je v nebesih, ki skrbi za nas kak ne more skrbeti za svojo deco nieden zemelski oča ? Ali ne vemo, da smo si vsi lüdje bratje? O ja. Poznamo te navuk. Vej smo se ga že v lüdskoj šoli včili pri katekizmuši. Tam stoji pitanje ! Kda bližnjega prav lübimo? Sledi Odgovor: Bližnjega prav lübimo, če spunjavamo, ka je Jezuš Kristuš naročo : „ Vse ka ščete, da bi lüdje vam napravili, napravite tüdi vi njim.“ (Mt. 7, 12).
      Vidite, že kak deca smo spoznali glavne istine i zapovedi naše vere i sledkar smo to večkrat čüli v cerkvi pri predgaj. Navuk že poznamo, samo razmiti ga neščemo, živeti neščemo po njem.
       Zato se na nikoga preveč ne čemerimo, da dnes v takših nevolaj živemo. Tüdi mi smo toga krivi, bar teliko, da bi mi ravno tak mantrali siromake, samo če bi meli takšo oblast v rokaj, kak jo majo tisti, ki zdaj nad nami pokajo z bičom. Nikak pa krivde ne rivlimo na Boga, ki je dopüsto, ne pa povzročo to strašno stisko, štera ma svoj izvor ravno v tom, da neščemo spunjavati bože zapovedi. Bog je to dopüsto, da bi lüdje sami spoznali, kama pridemo brez njega.
       Če zato ščemo, da se rešimo te krize, moramo najprle prenoviti svoje srce i to v dühi Kristušovom. Prerodili se pa bomo v Kristušovom dühi, te bomo tüdi živeli po njegovih zapovedaj, štere nam glasi sv. Maticerkev. Katoličani moramo biti ne samo v
cerkvi pri sv. meši i predgi, nego tüdi prek cerkvenoga praga — v živlenji. Središče vsega mišlenja, vsega našega delovanja, s kratka vsega našega živlenja mora biti Bog, ne mamom kak dnesden.
      Za kapitalizem je prišla dvanajsta vöra. Stojimo pred pragom novoga drüžabnoga reda, v šterom bomo ščista nači delali i živeli kak dozdaj. Pitanje je pa, što bo kralüvao v tom novom drüžabnom redi: ali Kristuš — ali šatan. Zato si stojita nasproti dve bojni fronti : katoličani na ednoj strani i brezbožni komunizem na drügoj strani. Če bomo zmagali katoličani, bomo rešili svoje zemelsko i večno živlenje, če bo pa zmagao brezbožni komunizem, ki ne prizna Boga, ki nam bo cerkve podirao i mladino vzgajao v brez verskih šolaj, te si lehko mislimo, ka bo z nami i našimi nasledniki. Sv. oča papa Pozivajo v posebnoj okrožnici, ki so jo izdali lansko leto, vse človečanstvo, v prvoj vrsti pa katoličane, naj obnovimo krščansko živlenje, ar jedino to nas bo odtrgalo od mi nlivih reči toga sveta i nas bo obrnite k nebesom, ki so naš edini cio. Zato tüdi mi ne smemo držati roke navzkriž ; nego se moramo prenoviti v dühi Kristušovom ino potom bomo s katoličani vsega sveta, šterih Je tri sto milijonov, prenavlali ostali svet tak kak prenovi grüdica kvasa puno korito testa. Za te krasen članek se mladomi g. bogoslovci najtoplej zahvalimo i prosimo ga šče več takših. Z najvekšim zadovolstvom i veseljom pa z ednim povdarjamo, da v tom pravom dühi Kristušovom, kak je tü razložen, dela naša Agrarna Zadruga : brez dobičkov, samo z lübezni do bližnjega, štere kotrige darüjejo obresti od 200 Din. ponesrečene bližnjim na pomoč. Kak krasno krščanstvo je to! Mogoče ravno zato ma zadruga teliko sovražnikov, ar tak krščansko srce bije v njej ? Vrednik)        (Konec.)
Orof Károlyi, min. predsednik Madjarske, ki je za grofom Bethlenom v najvekšoj gospodarskoj stiski prevzeo vodstvo države. Razmere na Vogrskom so tak slabe, da kak je grof Károlyi izjavo, če ne pride pomoč, vogrski državlan ne de mogo več nikšega duga plačati. Grof Károlyi je poslance do nedoločenoga časa domo poslao i vodi z par ministri sam državo.
                                          Politični pregled.
    Jugoslavija. V parlamenti se razpravla novi zakonski načrt od trošarine. Po tom načrti bodo mogli oštarjašje poprek plačüvati dačo od točenja, ne pa kak dozdaj od litra trošarino, — Parlament je potrošo v trej mesecaj okroglo devet milijon dinarov. — Ostre interpelacije so se vlagale. Dr. Nikola Nikič je pitao notrašnjega ministra, ka nameni napraviti proti župani i podžupani v Vinkovcih, šteriva delata na svoj hasek tak, ka se narod bunta. Žena Županova si je dala pokloniti veliko zemlišče od varaša, štero je potem drago odala, župan je pa samoga sebe postavo za predsednika mestne hranilnice. — V drügoj interpelaciji pita ministra za šume, ka napravi proti uradnikom ministerstva, šteri zavlačüjejo izplačilo duga od blüzi 4 mil. Dinarov, šteti znesek ma plačati podjetje „Drah“ občini Vinkovd. — Dozdajšnji predsednik vlade g. Peter Živkovič je odstopo. Na njegovo mesto je imenüvani od Njega Veli-
  čanstva krala Dr. Voja Marinkovič dozdajšnji naš zvünešnji minister. Biši predsednik vlade Peter Živkovič je imenüvani za zapovednika kralevske garde.
       Amerika. Dolar je začeo jako kapati samo zatogavolo, ka se je v parlamenti zahtevalo, naj bogatašje plačajo od svoje vrednosti, ki pa tomi predlogi protistojijo.
       Francija je ešče zmerom najbogatejša država Europe ino tomi primerna je tüdi njena zvünešnja politika. Cilj Francije je, spraviti pod svojo odvisnost vso Europo, štera se naj pod njenim vodstvom pripravi, da uspešno zavrne bolševizem, ki grozi z Vzhoda — Rusije. Dosta je že v Europi držav, zlasti v Srednjoj Europi ino ha Balkani, štere so odvisne od francuskoga peneza, šteri si dela dobičkanosno pot v nje. Tüdi najnovejši plan francuskoga ministerskoga predsednika Tardieua od gospodarske zveze podunavskih držav, od šterih se zdaj telko čte v časopisaj, je v prvoj vrsti stopaj dale do velkoga gospodarskoga načrta Francije, šteroga šče obistiniti v Europi. Bližnja bodočnost bo pokazala ka bo s tov podunavskov zvezov. — Velki tekmec Francije je Italija, liki v zadnjem časi so se Italijanski vročekrvi politiki nikelko spametüvali. Poleg toga pa ma Mussolini, Italijanski diktator ešče zmerom zadosta opraviti doma, gde mora krotiti vnoge buntovnike.
       Živo gibanje se opaža tüdi na Balkani, gde se neprestano vršijo razni ministerski obiski. Zlasti dosta hodi okoli törski minister Rudži bej; nekaj se je že gučalo od nekše balkanske zveze, štere glavno mesto naj bi bio Carigrad. Dosta vpli-
2
NOVINE
10. aprila 1932.
va ma ešče zmerom na Balkan Italija, ne je pa ravno ona glavno silo svoje politike obrnila ta doli na Balkan. Pa tüdi Sovjetska Rusija meče oči na Balkan i ne moremo proroküvati, ka se bo tam doli skühalo.
      Drüge velke europske države, to je Anglija pa Španija mata dosta opraviti doma. Posebno Španija se zaednok ne spüšča vidno v Europsko politiko, zato ka ma doma večne nemire. Tüdi je ne na bolšem Anglija. V Indiji ešče zmerom vre i se bije velki boj za slobodo. Jüžna Afrika i Egipet sta nemirna ; v Mezopotamiji, gde ma Anglija edno najvekših bogastev, naimre petrolej, se v zadnjem časi pletejo čüdne stvari, za šterimi se čüti vsemogočna roka Francije. Pred nikelkimi dnevi pa so na Irskom pri volitvaj zmagali republikanci pod vodstvom de Velere, tak je Irska že skoro izgüblena za Anglijo. Poleg toga pa je gospodarska kriza Anglije tak ostra, ka zahteva vso pazlivost vlade.
      Pozabiti ne smemo ešče „Zveze narodov.“ Njeni namen je skrbeti za sodelüvanje med narodi pa za mir. Liki samo škoda, da se med mirolübnov mužikov, štera se čüje na vsakšoj seji ino na suznih razorožitvenih konferencaj, meša rožlanje orožja, ar vsakši zna, ka se vse države, štere le morejo, hitro oborožavajo. Pa ne samo oborožavajo tak, kak kažejo razne številke, kelko ma vsakša država štükov, aeroplanov ino tankov pa bojni ladij ; javna tajnost je, ka se vse države tüdi tajno oborožavajo, to je najhüjše. Poglednimo samo vojno letalstvo. 11 najvekši držav na sveti má po številkaj, štere je prejela posebna komisija Zveze narodov od posameznih vlad, okoli 11.000 letal. Če pa pomislimo, ka je bilo leta 1918 na francuško nemškoj fronti v borbi nad 10.000 letal, potem lejko presodimo o istinitosti te številke. Pa ne omenjamo tankov, štükov, velikanskih bojnih ladij pa posebnih kemičnih oddelkov pri vojnih ministerstvih posameznih držav, šterih naloga je, da preizküšajo najnovejše iznajdbe na polji strupenih plinov, čeravno je po mednarodnom dogovori bojna s plini prepovedana. Milijarde pa milijarde izda svet za oborožüvanje. Človek si toga inači nemre raztolmačiti, kak da ga je ne nikaj dobroga navčila strašna svetovna bojna. Či tüdi so rane, štere njemi je zasekala,
ešče ne zaceljene, se pripravla novo klanje, štero bo ešče strašnejše
      Grčija je napovedala moratorij, nemre plačüvati.
      Mir med Kitajci i Japonci neše podpisan ali obstoji. V Mandžuriji pa napadajo kitajske bande japonsko vojsko i tüdi Rusi stojijo oboroženi pri meji. Je nevarnost za novo bojno.
                                                       Dnevne novice.
     Muslimani prosijo pomoč papo. Muslimani (törske vete) iz otoka Krima pri Čarnom morji so se zglasili v Rimi pri sv. Oči i ga prosili pomoči, ar je jako preganjajo. Boljševiki preganjajo vsako vero, najbole pa katoličansko. I da vidijo drügoverci, kak zagovarja sv. Oča katoličane se ešče oni k njim obračajo za pomoč. Ne pomeni mogoče to teliko, ka v globočini njihove düše raste nekaj nebeskoga, ka njim pravi : Kristušov namestnik jedino vodi po pravoj poti, idite k njemi.
     Veliki ogenj v Zagrebi. V Zagrebi je eksplodirala delavnica Star-filma. Eksplozija je bila tak velika, da je razvrgla štirinadstropno palačo na Jelačičovom trgi i jo vužgala. Celo ešče sosedne hiše so grozno trpele. Varaško tržnico, na štero je spadnola streha palače, do mogli podreti, ar je nevarnost, da se porüši. Mrtvih pri toj nesreči je sedem, ranjenih pa 29.
                                                      Sprotoletje.
     Po kalendari se sprotoletje začne 21. marca, gda sta den pa noč ednako dugiva. Sprotoletje pa si mislimo te, gda se vsa zemla pomladi, ozeleni— zato je zovejo Slovenci tüdi pomlad. Že nigda sveta je našim poganskim očakom bilo sprotoletje nekaj skrivnostnoga, zato so te obslüžavali posebne svetke pa navade. Gda so slovanski narodje sprijali krščanstvo, so vnoge starinske navade obdržali, samo bole krščansko obliko so dobile.
     Zàhodni Slovani (Čehi, Polaki) svetijo Prihod sprotoletja ali na tiho nedelo, na Jürjovo ali na Jeremijašovo (1. maja). Na tiho nedelo je navada, ka se zberejo vsi lüdje z vesi, napravijo s cot podobo grde babe, jo privežejo na drog pa hodijo
ž njov popevajoč po vesnicaj pa polaj. Na konci vržejo med smehom pa kričom babo v vodo ali jo pa žežgejo. Babo so zvali „Morano“, kak se je zvala pri slovanski poganaj boginja smrti. Pred 200 leti je to tüdi ešče na Slovenskom bilo v navadi.
      Drüga navada pa je bila v tom, ka se more človek v tom časi preroditi, zapüstiti vse slabo pa tak stopiti v novo leto. V jüžnoj Srbiji 1. maja že pred suncom ostanejo ženske pa dekle, prinesejo vodo iz sedmerih stüdencov vode, s šterov se mujejo vsi pri hiži pa se opere obleč pa hiža. Deca pa ružijo s kotli pa pokrivačami, ka bi zosagali comprnice. Ta šega je v zvezi s spominom na prihod krščanstva pa odhod poganstva.
       Na Češkom zažigajo „Morano“ pa spitavlejo, kama je djala klüče sprotoletja, Ona pa odgovarja, ka je je dala cvetnoj nedeli, štera de „vlekla cvetje pa korenje z zemlé.“ Tüdi pri Slovencaj je navada, ka cvetna nedela ali svetnik, šteri ma god te dneve, odklene sprotoletji dveri pa ozdravi zemlo, ka ne zbeteža, što leži na njoj.
      Na den sv. Jürija (23. ali 24. aprila) Srbi preganjajo comper pa nesrečo z leskovimi križeci, štere devlejo v hiže pa na njive. Na te den se vsi mujvlejo, v vüpanji, ka nega bolšega za zdravje. Pečéjo jagnje, ostanejo celi den vöni, se kitijo s cvetjom pa plešejo „kolo“, — Slovenci v Beloj krajih na Jürjovo z zelenjom okitijo maloga dečaka, ga vodijo po hižaj pa spevlejo, ka je vse sv. Jüri prineseo.
      Na Štajerskom i našem Ravenskom na Jürjovo pokajo z biči, kučejo po piskraj pa tulijo v rogeo, ka bi stirali comprnice pa nesrečo. Po Dolenskom (niže Ljubljane) hodijo na véčar spevat, dobijo pa belice pa vino. Gorenjci pravijo, ka či se na Jürjovo vrana skrije v setvo, de dobra letina. V cerkvi pa na té dén tüdi more biti zeleno, pa či bi cemeštri mogla bükev za pečjov ozeleneti !
Joško Maučec :
     Zgodovina Slovenske krajine. 
                                                                         II.
      Gda so si Rimlani prisvoji kakšo deželo, so jo zvezali z ostalov državov z dobrimi cestami. Rimske ceste so bile jako dobre, ka jih je niti ne vničilo preseljevanje narodov pa mnogo cest se je očuvalo več stoletja. Ešče dnesdén se nahajajo tü pa tam ostanki rimski cest pa mostov. Na mnogi krajaj so pa naši predniki izkoristili tir rimske ceste, nikelko pa popravili. (N. pr. glavna cesta v Lendavi pri nas v Slovenskoj krajini.)
      Po rimski cestaj so se prisiljavali različni narodi od vzhoda proti zahodi. Po njij so hodili tüdi Slovenci, gda so prišli v svojo zdajšnjo domovino. Rimlani so ceste postavlali v prvoj vrsti za vojaške namene ino so izbrali med dvema postajama najkračišo pot, če bilo le mogoče. Odveč bi bilo, če bi gučao od važnosti rimske ceste, štera je vodila iz Italije v Panonijo. Za časa preseljavanja narodov so mnogokrat po rimski cestaj šle razne
čete divji narodov, ka bi po najkračišoj poti prišle pod milejše podnebje pa do središča rimske države, gde so mislili dobiti dosta bogastva pa rodovitne zemle.
       Mi si ogledamo samo ceste, štere so vodile po našem ozemli. Iz Ptuja (Pettovia), šteri je bio tüdi tak važen v Panoniji, ešče mogoče bole kak Savaria, je šla velka vojna cesta proti Sirmiji ino se prva postaja od Ptuja omenja Ramista (okoli Varaždina). V smeri proti Ormoža je šla drüga cesta mimo Sv. Marjete niže od Ptuja, v Trgovišče pri Velikoj Nedeli v Slovenski goricaj. Ob toj cesti se omenja postaja „In medio Curta,“ pri zdajšnjem Središči, gde se je najšla rimska vila. Ta cesta se ešče okoli Središča dobro pozna. Pri mlini na potoki Trnovi je šla v severoshodno smer. Naslednja postaja se je zvala Halicanum pa jo iščejo okoli Murskoga središča ino okoli Lendave. Najbole sigurno pa je, ka je Halicanum stao v bližini Lendave. V Lendavi so se najmre najšle stvari iz rimske dobe. V Lendavi so dobili rimske grobe, peneze pa zlate verižice, štero se vse zdaj nahaja v muzeji v Budapešti. Gde je cesta prestopila Müro,
se je razcepila. Eden deo je pelao skoz Goričko proti Savariji ino dale k Dunavi, drüga pa po Dólinskom mimo Beltinec pa Dokležovja, Kroga, gde so najšli več rimski penez, največ casara Filipa Arabca (244 —249) ino se tam kažejo na poli sledi vekše naselbine, nato v Soboto, gde je v zid katoličanske cerkve vzidan rimski nagrobni kamen nekšemi Publiji Aeliji Viktori (Potniki). Spomenik je iz 2. stol. po Kristuši ino do zdaj edini znani prekmurski rimski napis.
      Dale je šla ta cesta proti zdajšnjoj Radgoni, gde je bilo sigurno malo rimsko mestece ino nato naprej proti sevri.
      Razvoj rimske civilizacije je tüdi ne ovirao novi napad Kvadov v 1.50. po Kristuši, pa tüdi ne notrašnja borba med Galbov, Ottonom ino Vittelijom. Liki velki deo Panonije pa Savaria se mata za svoj precvet najbole zahvaliti Flavijcom, od šteri sta Vezpazijan ino njegov sin Tit s pravov očinskov skrbjov skrbela za Panonijo. Ustanavlja sta nova mesta, vredjavala pa lepšavala starejša. Zgodovinarje, kakti Svetanič pa Aurelius Victor, so dobro opisali delovanje teva dva cesarja.     (Dale)
                                          M. Sobota
  — Užitnina na mleko. Občinsko načelstvo v Soboti je sklenilo, da se bo od zdaj naprej pobiralo za vsakši liter mleka, ki bo prinešen iz zvünešnjih vesnic v So-
10. aprila 1932.
NOVINE
3
boto po 25 par od litra. V istini ne vemo, komi naj bi bilo s tem pomagano. Mi Znamo, da ništerni gospodje v Soboti, šteri so nej ravno siromacje prodajo vsakši den vnogo mleka po 2 Din 25 par za liter. Mogoče sé tej gospodje bojijo, da bi siromacje iz zvünešnji vesnic malo falejše mleko prinesli v Soboto i s tem njim dobiček zmenšali.
   — Vesela novica ! Prekrasen Marijin kip (podoba) je že v Martinišči. Pridite jo gledat ! V nedeljo 10. t. m. bo v Martinišči krasna igra v 5 dejanjih : „Žrtev spovedne mogočnosti“. Ves dobiček bo za novi Marijin kip, zato pridite v obilnem števili ! — Slovesna blagoslovitev Marijinoga kipa (podobe) bo v nedelo 1. maja !
   — Plača novoga župana je zavolo krize določena na 20.000 Din letno. Stari župan g. Benko je meo 24 000 Din plače.
   — Dovoljenje za izvažanje živine je dobo g. poslanec Benko. Nišče drügi nema v našoj krajini od zdaj naprej pravice izvažati živino v drüge države, kak on. Bojimo se, da bodo s tem cene živini ešče bole kapale, ar g. Benko nede meo od zdaj naprej nikše konkurence.
   —    Smrtna kosa. Preminočo soboto je položeni k večnomi počitki Verteš Aleksander šol. upr. v pokoji v 79 leti svoje starosti. — V tork 5. aprila smo spravili k zadnjemi počitki Cvetic Henrika v 80 leti starosti. Pokojni je bio oča g. Cvetič Janeza trgovca. — Isti den se je preselo v večno domovino Toth železniški paziteo v pokoji. Naj v miri božem počivajo !
Slovenska krajina.
  —    Črensovci. Na Vüzemski pondelek so nad vse lepo igrala žižkovska deca „Kraljestvo palkčkov.“ Vsebina igre je slüžila materinskomi dnevi, kajti v njej je dokazano, da materinske lübezni ne nadomesti ne penez, ne čast, ne bogastvo. — Pri toj priliki so priredile dekle kmet. nad. šole v Žižkih spevoigro „perice“ (pralje), v šteroj se varaškoj našminkanoj i napudranoj gospodičini, ki se je ž njih norčarila, krepko odgovorile, ka nje sunce pa zrak šminkata pa pudrata. Nazadnje so poškropile. Krasno lepo so dekle spevale.
  — Sr. Bistrica. Klajderman Števan, 80 letni starček je pri cepanji drv dobo tak močen vdarec, da je mogo od njega v par vüraj vmreti.
  — Kakša organizacija nam je najbole potrebna? Pod tem naslovom smo objavili dnes tjeden lepi članek, iz šteroga pa se je pomotoma par stavkov izpüstilo. Da se socialističnoga povrnjenca reči vidijo v 
  celoj lepoti, natisnemo tü, ka je dnes tjeden sfalilo. Etak se to glasi: „Sprevidim, ka rešitev jedino po katoličanskoj cerkvi j more priti, če bi vsi držali njene navuke. Vse drügo : socialna demokracija, komunizem, razne stranke toga ne zmorejo . . .“
  —    Dokležovje. Na vüzemsko nedelo proti polnoči so neznani tovaje vdrli v trgovino za čevlje g. Poljanca v Lotmerki. Odnesli so nad sto parov novi čevlov za moške i ženske. — Ravno tisto noč so vdrli v gostilno na Cveni i odnesli nad 100 litrov vina. Kak je viditi jim sreča nede mila. V tork okoli edenajste vüre predpoldne so našli v ciganščeki med železniškim i lesenim mostom pri Dokležovji 54 pare obüteli. Bili so zaviti v štiri cüle i med njimi je bila velka šprelica. V sredo popoldne so že žandarje gnali štiri
mlade cigane, šteri so meli na hrbti zvezane cüle s čevli. Pošteni najditeo jes tem pokazao žandarom pravo pot k tovajom. Za njegovo poštenost se njemi je zahvalo sam žandarski postajavodja. Vüpamo, da poštenjak dobi po zakoni določeno najdnino.
  —     Cerkveni glasi. G. Pavlič Alojz, bivši katehet v Soboti na gimnaziji, zdaj nar. poslanec, je bio pozvan od višje cerkvene oblasti na neko zaslišanje. Ar se je povabili Cerkve ne odzvao, ga je ta kaštigala po svojem zakoniki. Ta kaštiga obstoji v tom, kak se je vsem dühovnikom v celoj püšpekiji naznanilo, da g. Pavliči se ne sme dovoliti mešüvanje v niednoj cerkvi, če ne pokaže od višje cerkvene oblasti izpostavleno najnovejše priporočilo. Ravnotak ne sme v niednoj cerkvi predgati i spovedavati. — Mi bi iz celoga srca prosili g. Pavliča, koga dobro poznamo, naj se podvrže vabili Cerkve, naj spuni, ka ta žele od njega. Gde je Cerkev, tam je Kristuš. Kristuš je pa več kak celi svet. Prosimo ga, naj poslühne naš glas, ka se razveselilo vsi verniki, ki gd poznajo i poštüjejo i ka se vzradosti Srce Jezušovo i Marijino, šteriva čast je razširjao med našov mladinov. Što koli pride do g. Pavliča, naj njemi naznani to želo Slov. Krajine.
      Agitacija za vstanovitev rodovniških odsekov. G. Lipovec, Srezki kmet. referent je z g. Lutar Štefanom, črensovskim šolskim upravitelom po vüzmi po celoj črensovskoj župniji agitirao za ustanovitev živinskih rodovniškh odsekov. Vüpamo se, ka de agitacija rodila obilen sad.
  — Akademiki Slov. krajine, naši vrli sotrüdnik pri Novinaj, so v pondelek odpotüvali nazaj na univerzo. Želemo njim najsrečnejšo dovršitev včenja.
      Vinogradniki, ki mate bolša vina, Priglasite je za vinsko razstavo v Dolnjoj Lendavi. Lehko se razstavijo tüdi vina, štera neso za odajo namenjena. Vina se bodo sprejemale šče do 20. t. m. v „Kroni.“ Te den prinesite ali pošljite vino vsake sorte (vrste) v 3 buteljkah ali pa v 2 slatinškoma kantama. Kante se Vam bodo taki vrnile. Istotak so bodo na te den iz-posojüvale steklenice. Razstavlalci bodo meli na razstavo brezplačen vstop. Točna navodila za razstavlalce so bila objavlena v zadnjoj številki „Novin“ i si je vsaki naj šče ednok prečita.
  — Završitev kmet. nad. šole v Črensovcih. Dnes tjeden so dečki i dekle kmet. nad. i gospodinjske šole v Črensovcih— Žižkih z lepov prireditvijov zvršili svoj tečaj v šoli. Bili so lepa predavanja od gospodarstva i gospodinjstva, deklamacije, pesmi i godpa. Najlepše je gučao Horvat Anton iz Črensovec od zrokov krize. Nazaj k prostoj obleki i dobromi gospodarstvi je povdarjao.
  — Igro na „Den sodbe“ so vučenici kmet. nad. šole iz D. Bistrice v nabito punoj dvorani Našega Doma v Črensovcih prav lepo izvajali. En gospod iz Kranjske je dao sledečo kritiko: „Igralci so svoje vloge prav dobro rešili, samo poslüšalci bi se bole mirno mogli obnašati.“ — Igra se dnes 10. aprila ponovi v Našem Domi po večernici.
  — Podaljšanje zimskega kmetijskega tečaja na Tišini. Kralj, banska uprava je na željo udeležencev zimskega kmet. tečaja na Tišini dovolila dvodnevno podaljšanje tečaja. Tečaj se je vršil dne 30 - 31. marca. Prvi dan je bil le za moške, drugi dan za ženske. Tečaj je vsled zaslug lokalnih činitelov vsestransko uspel, saj je znašala
Udeležba prvi dan nad 100 moških, drugi dan okrog 125 žensk. Predavala sta dr. Gregorc in ing. Skubic. Tišinčani žele še več predavanj, kar je znak stremljenja za napredkom.
    —     Vsem obrtnikom naznanje. Skupna Obrtna zadruga v Murskoj Soboti, obvešča vse svoje člane, da bo izvršila prošnje i prepise obrtnih listov zavolo registracije, ki se mora izvršiti po novom zakoni najkesnej do 9. junija 1932. Teda je potrebno, da vsaki zadružni član odda svoj obrtni list v zadružnoj pisarni, tam podpiše prijavo, a vse drügo izvrši pisarna sama. Načelstvo.
    — Kama idemo v nedelo? V Odranec. Zakaj ? Ar de tam lepa igra „Dve materi“ v 4 dejanji. Med odmori pa svira godba g. Raduha. Začetek ob 4 vöri popoldne.
NEDELA    (Po vüzmi drüga).
      Vu onom vremeni pravo je Jezuš farizeušom : jas sam dober paster. Dober paster düšo svojo da za ovce svoje. Najemnik pa, ki je ne paster, koga so nej ovce lastivne, vidi vuka idočega i ostavi ovce i beži ; i vuk vnese 1 rasplodi ovce; najemnik pa beži, ar je najemnik i nema skrbi na ovce. Jas sam dober pastir i poznam ovce moje; i poznajo mene moje. Liki pozna mene Oča i jas poznam Očo ; i düšo mojo položim za ovce moje. I drüge ovce mam, štere so ne z ete ovčarnice; i one je potrebno meni se pripelati ; i reč mojo bodo poslüšale i bode edna ovčarna i eden paster. (Jan. X.)
                                                                      Pokora (Paolo Segneri).
       Jas vas zdaj pitam, kakši namen je meo Jakob z tov razvrstitvov ? Da njemi pri roki bo ? Da ž njov vdari ? Ali konči, da more k ženi uspešno protistati ? Ali edna čupora žen i dece brez orožja ka bi mogla napraviti proti oboroženoj četi, štere en sam pogled jo že prestraši ? Jakob je spoznao, da se Ežáui ne more protipostaviti. Če ga zato doleti nesreča, ka ga brat vniči ide s premišlenim načrtom proti njej, on ne mara vse osebe ednakoj nevarnosti izpostaviti, ar so njemi vse ne bile v ednakoj meri drage. Najmenje so njemi bile drage robinje, zato morejo prvim srdam biti izpostavlene ; bole je pa lübo Lio kak robinje, zato se je trüdio, da jo reši ; najbole je pa lübo Rachelo, zato se se pa posebno brigao zato, da jo ohrani „Dekle je postavo naprej“ Pripomni glasoviten razlagaleec sv. Pisma Oleaster, (Ju Cap. 33. Gen.) „naj bratove srde kušajo prvo te menje lüblene; s tem nas je včio, da smo dužni menje drage reči pred bole dragimi v prvoj vrsti v nevarnost postaviti, da se rešimo“.
                                                          Pošta.
     Košic Štefan, Pertoča. Na letos plačana cela naročnina. Položnica se je poslala za plačilo novoga kalendara na konci leta. Horvat Fr. Bogojina. Sprejeli 790 Din. S tem je stara naročnina vsa poravnana. Tisti par dinarov se ne terja, ka je ostalo ešče duga, nego se za Poštnino vračuna. Hvala za gorečnost pri širjenji naših listov.
PROSTOVOLJNO GASILNO DRUŠTVO
                                                                  v ČRENSOVCIH
priredi dne 10. aprila 1932. ob 3 vöri popoldne v prostorih osnovne šole svoj
          REDNI OBČNI ZBOR z nasled njim sporedom :
1. Nagovor načelnika.
2. Poročilo poveljnika.
3. Poročilo tajnika i blagajnika.
4. Slučajnosti.
       Naprošajo se vsi člani, da se zbora punoštevilno vdeležijo.
                                                                                                                             Za društvo : BAUER t. č. tajnik.
4
NOVINE
10 aprila 1932.
  AGRARNE ZADEVE
   Pravilnik za izvršavanje agrarnoga zakona. Člen 9 določi, da se veleposestniške zemle velikost gleda po stanji, štero je bilo 27. febr. 1919. Kultura (pov) se pa gleda tista, štera je zdaj. To je jako vážno zato, ar je cena travnikov vekša kak njiv, pašnikov pa najnižja. Če je šteri falat agr. žemle ne za drügo, kak za pašnik, naj se prijavi pri komisiji za toga i prosi. za njega po zakoni določena cena. Tü je oblast dužna iti siromakom ná roko, na koj jo ešče pesebi prosimo. Če je pa pašnik primeren za njivo i travnik, naj se vzeme za te. To se razmi od tistih pašnikov, štere je veleposestnik dobo na račun svojega širšega maksimuma. Tak določa i razlaga zakon te člen.
                                                          Vesele novine.
     Naglejüvač, šteroga smo v Iv . .ce poslali, nam je naznano eta : Tá vés je negda bogata i premočna bila ; pa prišeo je tӧrk pa jo je razrüšo i požáro. Od tistoga časa so prebivalci té vesnice sirmaški natepo, ka ešče dnesden more hoditi te najbogatejši kmet za nat repo mikat.
     Čerezrèdne novice. Pri sklenjavanji te številke smo dobili ešče sledeče telegrafe :
     Beltinčarje naskori dobijo vojáke ; sprva pa dobijo samo „vudri“ kompanijo z „beži“ regimenta.
     Bogojančarje dobijo „špicfabriko“.
     Osebni glasje. Bratonski krao je podelo predsedniki drüžbe treznosti častni križec — s kukorišča.
    Gospodarstvo.
Oskrblavanje odrasloga sadovenoga drevja.
    S tem ka smo očistili drevesno krono od višešnji, betežni in poškodüvani vek in ftičjega kelja (omela ali lima) ešče ne povedano, ka je drevo očiščeno. K tomi spada tüdi čiščenje stebla pomlajenje ino preceplavanje sadnoga drevja.
    Čiščenje stebla. V zadnjem časi se zdravniki jako trüdijo, ka bi z staroga človeka napravili mladoga. Vendar pa so ešče dozdaj ne mogli priti do zadovoljivoga uspeha.
    Pri sadnem drevji pa so sadjarje v tom pogledi vnogo več napravili. Narava sama skrbi pri sadnom stebli, ka se to začne pomlajüvati. Skorja na stebli postane brnsklava, (hrapava), razpoka i Počasi i neredno iti da so to ravno najbogša skrivališča za razne sadne škodlivce,  mora priskočiti naravi ha pomoč vsaki sadjar. Ravno na spretoletje, prle kak se začne polsko delo, je pravi čas zato, da odstranimo vso staro skorjo mej i lišoj z stebla i vse to žežgemo, ar so v tej razpokaj prezimüvali razni sadni škodlivi. Paziti pa moremo, ka ne ranimo stebla, to je mlade zelene kože. Če to poškodüjemo, smo več škodüvali nego hasnili.
    Večkrat še zgodi, ka krona preveč naglo raste, steblo pa ostane slabotno. Posledice toga so, da se steblo skrvi in raste skrivleno (püklavo). Pri takšem drevji si pomagamo tak, ka mlade poganke vsako spomlad prikrajšamo na 3 do 4 oka. Če pa to ne pomaga, pa proti konci aprila ali
v začetki maja steblo narežemo. Vzememo oster nož i ga na špici primerno tak, ka nam od palcovoga nohta stoji 1 milimeter nožovega špica i nato začnemo vezati od začetka vej, doli do korenja na severnom kraji stebla. Pri tom deli pazimo samo na to, ka nam nož ne pride v les. Če smo to napravili v pravom časi i pravilno rezali, smo dosegnoli cil, to je pravilno debelost stebla. Steblo pa ne smemo rezati pred tretjim letom po sajenji ar je preslabo.
      Pri sprotolejšnjem čiščenji stebla nam jako olajša delo, jesensko beljenje (štrihanje). Vsako jesen v sühem vremeni i pred prvim jesenskim mrazom pobelimo vse sadno drevje. V škaf zmešamo vgašeno vapno, ilovico, kravji gnoj brez slame i vodo. S tov mešanicov pomažemo stebla. Na te način vničimo lišaj i mah, pokončamo dosta sadni škodlivcov i belic, varjemo skorjo gladko i zdravo pa pred zimskimi sunčnimi žarki, šteri so jako škodlivi, ar oni povzročajo ozebline na steblih. Sunčna toplota pozimi oživi v stebli hranilni sok. Po mrzloj noči pa te sok zmrzne se razširi i steblo odnosno skorja poči. Če pa je eden ali drügi mogoči si nabaviti karbolinej, je jako dobro ga zmešati med prej navedeno mešanico, ar varje drevje pred zavci. Sküšnja me pa navčila, da v jako ostroj zimi karbolinej ne pomaga nikaj i je najbokše drevje v jeseni oviti 
      s slamov.
      Večkrat se zgodi, ka drevo jako lepo raste pa nikdar ne rodi ali pa se je že izredno i nam da slab i betežen sad i nazadnje tüdi ne raste več, steblo pa je zdravo i trpežno. Takše drevo moramo pomladiti.
      Pomlajenje drevja se vrši v jesen, po zimi i rano spomladi, dokeč je drevje ne v mezgi. Takšemi drevi moremo prle pognojiti, ka njemi damo zadosta potrebnoga hraniva, da lehko požene močne mladike za novo krono. Pri takšem drevi odrežemo vse postranske vejke do polovice, gledajoč nato, ka bo kem menša rana. Debelejše namažemo s cepilnov smolov. Novo krono pa prihodnje leto razredčimo tak, da bo zrak i sunce prišlo do vsakoga lista.
      Mamo več takših vrst jablan, ka se v osmih ali desetih letaj izrodi. Tü nam nikaj drügo ne kaže) kak je na zgoraj napisani način pomladiti. Posebno pa slive i breskve nücajo takše pomladitve, ar redijo samo na mladom lesi. Mladi les pa da vsikdar lepši trpežnejši sad.
Na licitaciji
                 pri FICKO KAROLI na Krajani 16 se bo odavao v nedelo 10. aprilis kusti cigeo za zidanje, pokrivatki cigeo i rušt.
Odam hišo
                 v šteroj je dobra idoča pekarna i trgovina, nahaja se poleg cerkve. Zglasiti se je pri GUMILAR JANEZI, krojači v Gornjoj Lendavi.
                                                  MALA MLATILNICA Z MOTORJEM VRED
nova motor mlatilnica, generalno popravljena, vse kak novo. Motor se lejko küri z bencinom, petrolejom, sürovim oljom ali plinom z lesenim vogeljom, se jako fal oda pri
                                                        ČEH FRANC
trgovina z mešanim blagom, vseh vrst deželnimi pridelki stavbnim materijalom i. t. d. Mürska Sobota.                        i
                         IZJAVA. 
   Podpisani Hozijan Jožef, posestnik v Mali Polani št. 31 preklicujem in obžalujem svojo trditev, da dela vodstvo agrarne zadruge v Črensovcih pri belem dnevu krivice, da odteguje denar in da njen predsednik, še nikomur ni nič dobrega učinil, ter se zahvaljujem agrarni zadrugi in predsedniku njenem, da sta odstopila od tožbe proti meni.
   Dolnja Lendava, dne 31. marca 1932.         
                                                        HOZJAN JOŽEF.
Posestvo s hišov.
                        približno 4 pluge, njiv«, sadovnjaka i gorice se fal proda. Več se zvedi pri JAKOBI ČREPNJAK, Apače št. 74.                                3
V stalno službo
                      Sprejmem popolnoma z dišavo, pridno dekle, z dobrimi priporočili za vsa gospodinjska dela. Prednost imajo one, ki znajo šivati vsaj za vsakdanjo potrebo. Plača po dogovoru. Inženjer MOHORČ1Č Maribor, Vrbanova 63.
                                            Vsakovrstni med
Küpüjem, predvsem hajdinskoga. Pošlite ponüdbe. FRANC CVILAK, Slov. Bistrica.
   MLATILNA
GARNITURA
lokomobila „NICOLSON“, mlatec fabrikat FLÖTER vse v dobrem stanji skoraj kak novo se jako fal oda pri
                             ČEH FRANC
trgovina ž mešanim blagom, vseh vrst deželnimi pridelki in stavbeni materijalom
                                                      MURSKA SOBOTA.            1
Ustanovljeno 1869.           Ustanovljeno 1869.
M. Berdajs, Maribor
                                                    Trg svobode
                                             priporoča svojo veliko zalogo deteljnega, travnega in vrtnarskega
                                                      semena
najboljše kakovosti. Obenem pa tudi lahko krijete v moji trgovini VAŠO potrebo glede kave, sladkorja, moka itd., vse po najnižji dnevni ceni. 2         Telefon 2351.
Za Prekmursko Tiskarno odgovoren : Hahn Izidor v M. Soboti.
Izdajatelj : Klekl Jožef.
Odgovorni urednik : Edšidt Jenez v M. Soboti.