V Ljubljani, dne 3. februarja 1930. Posameana Številka 1 Din. Leto IV. Izhaja vsako drugo soboto. Naročnina: 5 Din četrtletno, 10 Din polletno. Uredništvo: Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/11. — Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. Sprememba zakona o zavarovanju delavcev iMinistrstvo iza socialno politiko je in-teresiranim korpo racijam in ustanovam (razposlalo osnutek načrta za spremembo zakona o 'Zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1902. Sedanji zakon je torej brez spremembe polnih osem let v veljavi. 'V zakonu je bilo tudi predvideno, da se ima zavarovanje za slučaj starosti in onemoglosti pričeti izvajati najkasneje >1. jo lija 1905. (Od tega je minilo pet let in ta panoga zavarovanja ni stopila v življenje. (Povodov in vzrokov za spremembo zakona je torej dovolj: osemletne skušnje so gotovo v zadostni meri pokazale, na katerih glavnih napakah slomi zakon, kateri je bil izdelan in objavljan pod popolnoma drugačnimi okolščinami, kakršne so danes. Ta dolga doba pa nas je morala tudi uveriti, da je vendarle skrajni čas, da naša država uredi in Izvede tudi zavarovanje delavcev za slučaj starosti, onemoglosti in smrti. To potrebo le ugotovil tudi krati v svojem manifestu na narod; vlada je ob raznih prilikah Izrekla, da spada v njen program tudi preskrba delavcev za slučaj starosti in preskrba delavskih družin v slučaju smrti očeta. Normalno bi torej mislili, da ima izdelani naičrt spremembe zakona dva glavna namena: spremeniti one določbe zakona, katere so se tekom njegovega Izvajanja pokazale kot škodljive, neprimerne ali nesocialne ter zakon izpopolniti v onih točkah, katere so te izpopolnitve z ozirom na pridobljene Izkušnje potrebne. Drugi namen pa bi moral biti predvsem v tem, da se uvede v življenje tudi zavarovanje za slučaj iznemoglosti, starosti In smrti. Bojimo se, da načrt ne zasleduje teh namenov. (Gospodarski krogi se niso borili in se ne bore samo proti uvedbi invalidskega im starostnega zavarovanja, njih borba je Ibila v prvi vrsti namenjena znižanju prispevkov za zavarovanje za slučaj ■bolezni in nezgode. To zahtevo so gospodarski krogi uveljavljali, ne da hi jo spravljali v kakršnokoli zvezo z uvedbo invalidnega in starostnega zavarovanja. Gospodarski krogi so konkretno svole zahteve Izrazili sledeče: prispevki za bolniško in nezgodno zavarovanje se morajo znižati, uvedba starostnega In Invalidnega zavarovania pa na) se prepusti posebni naredbi ministra; ureditev te panoge zavarovania na) se izloči Iz zakona. Za delavce pomenijo te zahteve praktično sledeče: poslabšalo na] se dajatve v bolniškem In nezgodnem zavarovanju, ne da M delavstvo s to žrtvijo kupilo eno naivažneišlh panog zavarovanja: Zavarovanie za slučaj starosti, onemoglosti in smrti. Ta tendenca delodajalcev je za delavstvo nesprejemljiva, kajti ona delavstvu samo jemlje, ne da bi mu zato mudila kako protivrednost. Osnovna zahteva delavstva se mora glasiti: med spremembo bolniškega in nezgodnega zavarovanja in uvedbo starostnega bi invalidnega zavarovanja mora Uti uveljavljen iunktim. To se pravi: delavstvo sicer načelno na kakršnokoli poslabšanie bolniškega In nezgodnega zavarovania ne more prista-tl. 'Na spremembo more delavstvo pri danih prilikah pristati le pod pogojem, da iste ne pomeniio bistvenega poslabšanja in pa da gre to poslabšanie le na korist uvedbe starostnega in invalid-nega zavarovanja. Delavstvo je v borbi za m proti zavarovanju svoje zahteve vedno formuliralo kratko in jasno: želimo samo, da se zakon o zavarovanju delavcev v celoti izvede, t. j. da se k Izvajanju bolniškega in nezgodnega zavarovania priključi še starostno in Invalidno zavarovanje. Načrt zakona je izdelan na eni osnovni tendenci: na zmanjšanju prispevkov za bolniško zavarovanje, v doslednosti temu na regulaciji bi skrčitvi podpor In dajatev, na regulaciji In skrčitvi podpor v nezgodnem zavarovanju — vse to zato, da se dobe sredstva za uvedbo starostnega in invalidnega zavarovanja brez znatne nove obremnitve delavca in delodajalca. V načrtu samem je urejeno namreč tudi starostno in invalidno zavarovanje, kar pomeni, da ima po tendenci načrta istočasno s spremembami v bolniškem in nezgodnem .zavaro-vanlju biti provedeno tudi inva'Mno in starostno zavarovanje. Podpore v nezgodnem zavarovanju so skrčene, ne da bi bili istočasno zmanjšani prispevki. Nezgodna panoga ]e danes pasivna. Reforma ima to zavarovanje na račun zmanjšanih podpor sanirati. V tem, da se breme sanacije pri že itak nizki premili naloži samo na rame delavcev — Je znatna olajšava za gospodarske kroge. Vedeti je treba, da ima nezgodno-zavarovaine premije nositi sam delodajalec v celoti. Normalno bi se morale nezgodno-zavarovalne premije zvišati in me podpore zmanjšati, katere Iže sedaj stoje na tako nizki stopnji, da ne morejo izpolnjevati svoje socialne funkcije. V dobro delodajalcev je v načrtu zapisano, da se nezgodno-zavarovalna premija polnih pet let ne more spremeniti. Jasno je, da mora tudi socialno-za-varovanje biti v .skladu s splošnimi gospodarskim prilikami. (Vemo, da za socialno politiko brez dobrega stanja gospodarstva ni napredka. Socialna politika (je samo del gospodarskega uve-Ijavljamja naroda. — Toda pri presojanju te stvari je treba veliko objektivnega gledanja. Napačno je, ako gredo interesi gospodarskih krogov tako daleč, da socialni politiki zapirajo sploh vsak napredek s stalnim prigovorom, da gospodarstvo socialnih bremen ne .more prenesti. Poudarjamo, da gospodarski krogi v tem pogledu pretiravajo In s tem dokazujejo, da pravega gospodarskega pomena zavarovanja ne poznajo. Treba je <Štediti. Težiti je treba za tem, da se s kar najmanjšimi sredstvi doseže kar največji učinek. Toda šte-denje in ekonomizacija Imajo tudi v zavarovanju svoje meje. Nekega gotovega minimuma narodno-gospodarstvo socialnemu zavarovanju ne sme odror kati, kajti narodno gospodarstvo, katero ne more priznati minimalne socialne politike, ni narodno-gospodarstvo, ampak Je gospodarstvo čistega individualnega egoizma. Pri samo malo dobre volje in pri samo malenkostnem poudarku naše gospodarske kulture je uvedba starostnega in invalidnega zavarovanja na osnovi načrta mogoča brez pomembne nove obremenitve gospodarskega življenja. V bolniškem zavarovanju je v načrtu predvideno znižanje premije od 6 od-stokov na 5 odstotkov, kar za dravsko banovino pomeni prihranek približno (Dim 7,000.000. Na podlagi 3 odstotne premije za starostno in invalidno zavarovanje bi znašali dohodki za to panogo letno Din 20,000.000 ali odštevši prihranek v bolniškem zavarovanju le ca Din 14,000.000 več, kakor so znašali sedanji prispevki za socialno zavarovanje. Ker ima polovico prispevkov nositi delavec sam, odpade na gospodarstvo v ožjem pomenu besede le Din 7,000.000. To pomeni, da bi na vsakega od 25.000 obratov v dravski banovini odpadlo letno le Din 240! Toliko pa Je trud, delo, poštenost delavca gotovo vredna, da mu damo za stara leta skromno eksistenco! Kdor trdi, da ta znesek pomeni pretežko obremenitev, poudarja na ta način samo to, da uvedbe starostnega in invalidnega zavarovanja načeloma noče! Ako je tako, potem o naši kulturi ne smemo več govoriti, ker te ni! Povod reformi so dali tudi prigovori proti organizaciji zavarovanja. Ti prigovori so v glavnem težili za tem, da dobe posamezni okrožni uradi večjo avtonomijo tako v administrativnem kakor v finančnem pogledu. Načrt je tej težnji deloma ugodil pa ta način, da je sedanji . finančni kpmumizem v bolniškem zavarovanju ukinil in kompetenco Ker smo agrarna država, izgleda kakor da se nam z vprašanjem brez* poselnosti ni treba pečati. Ustvarjamo si mnenje, da brezposelnosti ni. Da bi mogla brezposelnost priti, neradi mis* limo. Socialne statistike nimamo. Zato o stanju socialnih problemov nimamo prave predstave ali pa imamo popol* noma napačne predstave. Pred krat* kim je bila v časopisju objavljena ne* ka. statistika o delu centralnega odbo* ra za posredovanje dela, in tam je bilo zapisano, da je prišlo v poštev približno 7000 brezposelnih, kateri so iskali delo. Take popolnoma netočne številke samo škodujejo, ker po nepo* trebnem nekaj s plaščem pokrivajo, kar bi moralo biti vsem vidno. Po tej številki izgleda, da je Jugoslavija dr* žava, v kateri brezposelnosti sploh ni, kajti 7000 oseb dejansko še ne more ustvarjati problema brezposelnosti. Statistika mora biti popolna in zanes* Ijiva; v nasprotnem slučaju je boljše, da je sploh ni: Zalibog danes ne moremo povedati točne številke brezposelnih. Toda vsa znamenja pravijo, da ta številka m nizka in da dosega že prav nevarne dimenzije. Dnevno čitamo o redukci* jah v obratih, zavarovalni zavodi izka* zujejo stalno manjše število zavaro* vancev. K tem brezposelnim se pri* družuje naraščaj novih delovnih moči. Posebno občutna je brezposelnost med rudarji. Ta kriza traja že leta. O njej je javnost dobro poučena. Beda v re* virjih je očividna. Nebroj spomenic in depiitacij je govorilo in govori o tej krizi. Toda do danes še nismo prišli tako daleč, da bi rudarji za slučaj brezposelnosti-imeli vsaj to, kar je predvideno za ostalo delavstvo: Za rudarje se ne zbira poseben fond za podpore v slučaju brezposelnosti, ru* dar ji ne prispevajo ničesar v borzo dela, istotako ne podjetja. To je za ostalo delavstvo in podjetja zakonita dolžnost. Iz tega naslova je bilo dose* daj od 1. 1923 v dravski banovini na* brano 13 milijonov Din. Seveda je ta fond sproti izčrpavan, deloma za pod* pore brezposelnim, (to v zelo neznatni meri), deloma gre v posebne fonde za druge svrhe (zidanje članov, hišic). Svoječasno je bila pri banski upravi sprožena misel za ustanovitev poseb* nega banovinsekga fonda za brezpo« selne, toda ostalo je samo pri misli. Prvo dotacijo za ta fond bi moral dati banovinski proračun. Na ta način bi bil dan pričetek k organizirani in si* stematični brezposelni akciji v okvir* ju banovine. Tudi smo mišljenja, da bi morali biti prispevki, kateri se da* nes pobirajo iz naslova prispevka za borze dela, v celoti na razpolago po* krajinskim borzam dela, da one same z njimi — morda v Zvezi z banovin* sko brezposelno akcijo — prosto v do* ločene svrhe razpolagajo. Z vsem poudarkom moramo kon* statirati eno dejstvo: V Sloveniji se na račun javnih borz dela predpiše de* lavcem in delodajalcem nad 2,000.000 nad denanjem bolniškega (zavarovanja prenesel na okrožne urade, kateri imajo biti v bodoče izključni lastniki balniško-zavarovalnega denarja. Temu dosledno pa imajo okrožni uradi nositi tudi ves riziko tega .'zavarovanja sami: sami do-, ločajo premije v okvirju svojih izdatkov in svojega gospodarjenja. S tem je odgovornost Okrožnih uradov pojačena. Dotaknili smo se samo načelnih stvari. IPodrobnosti pojasnimo prihodnjič. Delavstvo upa in pričakuje, da pri prvem važnem socialnem zakonu po 6. januarju ne bo razočarano In da bodo tn-di njemu izpolnjene obljube, katere so mu bile v najsvečanejšl obliki dane. Din; v svrhe podpor brezposelnim se pa izplača komaj 500.000. Ostali zne* sek leži v Hipotekarni banki, le v ne* znatni meri se iz prihrankov iz prota* čunov javnih borz dela dotirajo grad* beni skladi, s pomočjo katerih se ima podpirati gradbena akcija, da se na ta način izvaja produktivno podpiranje brezposelnih. Ta fond znaša pri ljub* Ijanski borzi dela nekaj nad 3,000.000 Din, kateri znesek se je nabral tekom petih let. Te svote so tako malenkost* ne, da one pri veličini krize res ne po* menijo prav ničesar in so one res sa* mo radi lepšega tu, da moremo govo* riti o neki akciji za produktivno pod* pitanje brezposelnih. V Sloveniji je brezdvomno najmanj 25.000 oseb brezposelnih. (Članstvo pfi okrožnem uradu je padlo n. pr. za 18.000). Tu sem štejemo samo osebe, katera imajo značaj tipičnih delavcev, kateri so navezani samo na, mezdni zaslužek. Dejansko pa je oseb, katere so brez potrebnega zaslužka, še mnogo več. Pretežna večina vseh teh oseb je v svoji brezposelnosti brez vsake po* moči in podpore, kajti znesek 500.000 Din je dejansko res le samo kaplja v morje. Vemo, da je zavarovanje za slučaj brezposelnosti eden najtežjih problemov zavarovanja. Vendar smo mišljenja, da bi se z zneskom okoli 2.200.000 Din, kateri se danes od de« lavcev in delodajalcev v dravski bano« vini letno plačujejo za podpiranje brezposelnih, moglo mnogo več ko« ristnega izvesti, kakor se izvaja. Or* ganizacija javnih borz dela mora biti do dna reformirana. Samo po en urad v Ljubljani, Mariboru, Celju in v Mur* ski Soboti ne morajo biti kos svojim nalogam. K sodelovanju je treba: pri* tegniti občine, katere imajo naj« boljši pregled o stanju brezposelnosti v svojem področju ter najboljše po* znanje brezposelnih oseb zlasti njih potrebe. Občine naj bi v okvirju do* voljenega proračuna izplačevale brez* poselne podpore in sodelovale tudi pri posredovanju dela. Problema brezposelnosti se mora* mo pričeti resno zavedati. Stalno go* vorimo o gospodarski krizi, toda žal si pod to besedo predstavljamo le krizo gospodarjev in delodajalcev, ne po* mislimo pa na brezštevilne družine delavcev. Pravijo, da bo kriza čim da* lje hujša. Pri tej zavesti bi morali naj* resnejše misliti na organizacijo podpi* ranja brezposelnih, da jih držimo na moralni višini in obvarujemo pred so* cialnim in moralnim propadom. Nuj* no je potrebna organizacija vseh sil in sredstev; enotna akcija za podpiranje brezposelnih more položaj znatno iz* boljšati. Občine, katere imajo v pro* računih tozadevne postavke, dele brez* poselne podpore po svoje, isto dela borza dela in razne strokovne organi* zacije. Brezposelnost je najnevarnejši so* cialni pojav. Te nevarnosti se moramo v vseh njenih posledicah zavedati, da ne bo prekasno! ^Brezposelnost Izseljevanje Ali ste že bili kedaj na kolodvoru, ko se je sin poslavljal od matere ali mož od žene in otrok, da gre v daljni svet iskat kruha za sebe in družino? Ali ste videli težke solze, ali ste po* gledali v bolečine src V slovesu od svojcev in od domo= vine je izražena vsa bridkost in vse trpljenje tujine. Bog ve, ali se vidimo le kedaj. Bog ve. v kakšne nevarnosti in v kakšno trpljenje odhaja! Tudi če iz vagonov odmeva pesem izseljen« cev ali če harmonika hrešči v veselem tempu, niso srca vesela in duše niso mirne. V tujino! Izseljevanje je po svoji pretežni večini izraz gospodarske potrebe, nu» jen pritisk razmer in okoliščin, ko Je sila na vrhuncu in ni nikjer več kruha. Vemo sicer, da ima izseljevanje tudi svoje druge motive, kateri niso iz ra« žito gospodarskega značaja in gospo« darsko ne silijo k izselitvi. Toda ta« kih slučajev je manj in pri presoja« nju celotnega problema izseljevanja ne pridejo v poštev. V svojem jedru je izseljevanje socialno*gospodarski problem in šele v drugi vrsti morda psihološki problem pri onih, kateri gredo v svet brez prave gospodarske potrebe, tako nekako iz nekega no« tranjega hrepenenja in nagnjenja. Star latinski pregovor pravi: Ubi bene, ibi patria — kjer še mi dobro godi, tam je moja domovina. Naša dolžnost je, da bodi vsakemu držav* Ijanu njegova lastna država domovi* na, v kateri se mu dobro godi. S tem bodo odpadli vsi šoeialno*gospodarski razlogi izseljevanja. Izseljevanje bo omejeno na najmanjšo mero. Na prvi pogled je jasno, da mora vsaka drža« va, katera pravilno pojmuje svoje dolžnosti, izseljevanju posvečati naj« večjo pažnjo v dveh smereh: da orne« juje izseljevanje in da v socialnem, kulturnem in moralnem pogledu skr« bi za svoje izseljence, za svoje lastne 'državljane,' kateri z izselitvijo niso prenehali biti polnopravni državljani. Modra uvidevnost nam pravi, da je boljše zlo preprečevati, kakor zle po« sledice zdraviti in lajšati. Zato mora v tem problemu igrati glavno vlogo stremljenje države in javnosti, kako izseljevanje preprečevati. Vi tem stremljenju pa more biti učinkovito in trajno uspešno le eno sredstvo: ja* čati gospodarsko in socialno moč pre* bivalstva. — Druga sredstva kakor so: strogi policijski predpisi, omeji* tev agitacije za izseljevanje, pouk. predočevanje nevarnosti v tujini itd. morejo imeti le neposredni učinek Pogled po svetu nas takoj prepri* ča, da bo izseljevanje čim dalje bolj omejevano po zakonitih predpisih vseh držav, kamor je bit dosedaj tok naših izseljencev izpeljan. Vidimo, da v vseh državah divja težka gospodar* ska kriza, da brezposelnost čimdalje bolj narašča. Amerika je priseljevanje že do skrajnosti omejita, radi brezpo* selnosti hoče seči k ostrejšim ukre* pom, kar bi pomenilo ukinitev prise* Ijevanja. V Južni Ameriki in v Kana« di so socialne prilike naših izseljen« cev tako žalostne in tako neurejene, da naša izseljeniška politika tja svp* jega udejstvovanja usmeriti ne sme. One evropske države, kamor je dose* daj šel tok naših izseljencev, priselje* vanje omejujejo in bo dobro, ako pu* ste pri sebi sedanje priseljence Nemi ška premogovna industrija v Wcstfa* liji v velikih množicah odpušča delav* stvo, pri tem so prizadeti tudi nas* ii* seljenci. Čitamo, da tudi Belgija in Holandija, kjer je veliko naših ljudi, zapirata meje. Industrije reducirajo. Tudi v Franciji trka na vrata brezpo* selnost. Pred seboj, kamorkoli se ozremo, vidimo zaprta vrata. To je ena stran problema. Druga stran pa nam pravi, da je tudi pri nas brezposel« nost čimdalje, večja. Radi nepopolne organizacije posredovanja dela o brez* poselnih nimamo točne evidence. To* da število ni malenkostno in je vsak dan večje. Dalje zopet vemo, da Slo* venija izkazuje hiperprodukcijo novih delovnih sil, katere ne morejo dobiti zaposlitve. — Kmetske družine so mnogoštevilne, posestvo ne more vseh rediti doma. Mnogo, mnogo jih je, kateri morajo iz vasi v mesto, v tovar* no. To ni več neutemeljen beg iz vasi v mesto, to je nujna socialna posledi* ca krize vasi. Ta beg pomnožuje ar* mado brezposelnih in. množi kontin* gent izseljencev. Gospodarski položaj naše vasi je tak, da tudi pri najskraji nejši racijonalizačiji ih ekonomizaciji poljedelske produkcije in tudi pri naji boljši in najpopolnejši melioraciji zem* lje ne more nikdar bistveno zmanjšati ali omejiti števila onih, »kateri mora,* jo od doma«. Posestva so premajhna:. Parcelacija ni mogoča. Ustvarjanji^ novih domačij bi pomenilo še večje obubožanje vasi. Utrditev gospodar* skega položaja vasi je potrebna, da ne propadejo sedanji gospodarji, to pri* zadevanje pa ne more ustvarjati no* vih gospodarjev. Priznamo, da bi se z racijonalizacijo in ekonomizacijo po* deželske produkcije zmanjšal beg iz vasi v tovarno in da bi v tem slučaju vas sama absorbirala več delovnih moči, vendar s tem problem- ne bi,ni* česar izgubil na svoji nujnosti in važ* nosti. Ustvarjanje delovnih prilik v vasi je samo do gotove meje mogoče. Kar je preko — bo moralo od doma. * ' . . .J Kakor problem obračamo, najdemo samo dva izhoda z enim ciljem: ustvarjati doma nove delovne prilike na eni strani z okrepitvijo gospodar* sko*industrijskega in obrtniškega živ* jenja, na drugi strani z notranjo ko* Ionizacijo, z ekonomično izvedbo agrarne reforme. Hiperprodukcija de* lovnih sil prinaša s seboj najnevarnej* še socialne krize. Ena glavnih je v pa* danju delavskih plač. To pomeni zmanjševanje kupne moči naroda, kar ima neugodne posledice zlasti za ceno kmetskih produktov. Mnenja smo, da je z vsemi sredstvi treba preprečiti eksploatiran j e tega stanja. Delavske plače padajo tudi tam, kjer to v go* spodarski situaciji podjetja ni uteme* Ijeno. Podjetnik pač izrabi priliko — in zniža plače samo sebi v korist. Po* trebna je zakonita regulacija znižava* nja plač, da krize ne zlorabljajo oni, kateri niso v krizi. Tekom let se je pri Izseljeniškem komisarijatu, kateri je podrejen mini« sterstvu za socialno politiko, nabralo veliko milijonov denarja. Ta denar leži neproduktivno. Ali ne bi mogel ta denar služiti v svrhe notranje ko* Ionizacije, v kateri leži ključ do re* šitve našega izseljeniškega problema? Izseljeništvo mora postati stvar krep* ke, državne brige. Ta. briga mora priti v organiziran sistem, v udejstvovanje po načrtu. Sporazum med delavstvom in KI D na •lesenieali j Kranjska industrijska družba na Jesenicah je v decembru odpovedala kolektivno pogodbo s tem, da je naslovila odpovedna pisma vsem trem obstoječim' strokovnim' organizacijam. Odpoved je Stopila v veljavo z dne 31. decembra 1930, tako, da je bilo predvideno, da dobe kovinarji ravno na novo leto primerno novoletno darilo, s strani podjetja. Ho . prejeti odpovedi so šle vse tri strokovne organizacije na delo in stavile zahtevo po novi kolektivni pogodbi ter zaprosile družbo, da razpiše pogajanja. Hrej še pa so se vse tri strokovne organizacije dogovorile za skupen nastop. lN!a Silvestrov dan dne 31. decembra se je vršil razgovor med zastopniki delavstva in podjetja, ki ‘je bil (že drugi po vrsti, ker prvi skupni sestanek ni dovedel do pozitivnega koraka. Na drugem sestanku so delavstvo zastopali ‘Blagoje Bračinac, tJuirij Jeram, Josip Rozman in naš tajnik tov. Kravos. Za podjetje so sestanku prisostvovali generalni ravnatelj Noot, pbratovodja ing. Doistal in generalni tajnik g. dr. Obersnel. Po nekoliko daljši debati je bil sklenjen naslednji C '• • SPORAZUM Kranjska industrijska družba na Jesenicah, ki jo zastopata g. generalni rav-natelj Karel Noot in tehnični ravnatelj g. inž. Leo Dostal im sledeče organizacije, zastopajoče delavstvo, ki je zapo-sleno v družbinih obratih na Jesenicah, ifevohniku m Dobravi, im sicer: Savez metalskih radnika Jugoslavije, ki ga zastopata Blagoje Bračinac, centralni tajnik, ter Jurij Jeram; Jugoslovanska strokovna zveza, ki jo zastopa Josip Rozman, centralni tajnik, in INarodno-strokovna izveza, ki jo izastopa Vladimir Kravos, centralni tajnik, so sklenile danes sledeči sporazum: 'čl. II. Za obrate KUD na Jesenicah, Javorniku in Dobravi veljajo od 1. janu- arja 1931 dalje sledeči prazniki: L' Novo leto, 2. praznik sv. Jožefa, 3. velikonočni ponedeljek, 4. praznik šy. Rešnjega Telesa, 5. 'Vsi sveti, 6. prvi december, 7. prvi'božični praznik. Ti dnevi veljajo kot prazniki v tem mislu, da je obratovanje te dneve omejeno na Obseg, ki je po delovnem redu določen za nedelje, in da se delo, izvršeno ob teh dneh, plačuje z enakim pribitkom kakor nedeljsko delo. Prvi maj velja istotako kot praznik v smislu tega člena,.vendar se za delo, ki bi se na ta dan moralo vršiti, ne plačuje noben pribitek. IČ1. 2. Ostali prazniki, cerkveni, državni, narodni in drugi veljajo v pogledu obratovanja in plačila kot običajni delovni dnevi, s to omejitvijo, da določajo obseg obratovanja za te praznike obratna vodstva, pri čemer upoštevajo po možnosti eventualne želje delavstva, pribitek kakor za nedeljsko delo se pa za dela, ki se morajo ob takih praznikih vršiti, ne plačuje. Gl. 3. Za delo ob nedeljah se plačuje pribitek v višini, ki jo določa zakon za čazurno delo, t. j. sedaj 50 odstotkov, toda samo tedaj, ako se z nedeljskim delom podaljša delovni čas nad 48 ur na teden, ali 8 ur na dan. Za delo ob praznikih, določenih v drugem odstavku čl. 1., se plačuje pribitek v isti višini, ne glede na to, ali je z delom na dotični praznik delovni čas podaljšan ali ne. Za nedeljo se smatra, da je delovni čas tudi tedaj nad „48 ur na teden podaljšan, ako je dotični delavec med tednom brez lastne krivdi bil zadržan, da ml utegnil delati, pa ni dobil od podjetja nobenega plačila po §11154 b občega državljanskega zakonika. čl. 4. Za produktivno delo se bo v bodoče načeloma uvedel zaslužek po akordu, kjerkoli bo to mogoče, v Martinami pa v vsakem primeru že z veljavnostjo od 1. januarja 1931 dalje, na ta način bo podjetje dalo delavstvu priliko, da z naseljevanje v Južni Srbiji* Na drugem mestu že prinašamo članek, ki opozarja na problem izseljevanja, na katerem je zainteresirano predvsem slovensko industrijsko in kmečko delavstvo. Piri nas v Sloveniji ne obstoja samo težava, da imajo delavci male zaslužke, ki ne zadoščajo niti za najskromnejšo eksistenco, ampak še težje je, ker naši delavci ne dobe zaslužka. Svojčas je bilo mogoče regulirati naš delovni trg s tem, da se je odvisno delavstvo izseljevalo v Nemčijo, 'Francijo ali Ameriko. Te je sedaj všled splošne svetovne gospodarske krize postalo nemogoče. Zato nam bo najti drugi izhod, da zaposlimo domače delovne moči. Kaj nam je bližje, da usmerimo odtok delovnih moči iz Slovenije v one pokra-oine naše države, ki so malo obljudene in kjer leži na tisoče hektarjev neobdelane zemlje. Tja bi bilo naseliti naše kmečke delavce, da ne bodo silili v mesta in industrijske centre, kjer ni zaslužka in kjer dotok kmečkega delavstva ne povzroča ničesar drugega, da je brezposelnost še večja in da se vsled prevelike armade delavcev mezde *še bolj pritiskajo navzdol. 'Ko bi se enkrat naselili kmečki delavci, posebno oni, ki razpolagajo z nekaj prihranki, v Južni Srbiji, pokrajini izredno rodovitni in lepi ter malo obljudeni, bi bila takoj možnost dana, da se v nove kolonije naseli tudi naše obrtniško delavstvo, ki pri nas tudi trpi na preveliki brezposelnosti. V najkrajšem času bi bilo izdatno pomagano dvema vrstama delavstva: kmečkemu in obrtniškemu. Seveda je pa kolonizacija mogoča šele potem, če jo organiziramo in če lahko računamo na podporo države. (V Ljubljani se je minule dni vršilo zanimivo predavanje, ko je organizator naseljevanja v Južni (Srbiji gospod dr. Čok poudarjal o možnosti naselitve Slovencev v teh krajih. 'Predavanje je bilo tako zanimivo, da moramo delavstvo na možlnost izselitve v Južno Srbijo posebej opozoriti, ko tudi mi priobčimo glavna izvajanja predavatelja: Zemljepisna lega za kolonizacijo v poštev prihajajočih krajev. Za kolonizacijo primerne pokrajine v južni Srbiji ležijo v sedanji vardarski banovini, M jo lahko razdelimo s črto Tetovo-Skoplje-Kumanovo v severni in južni del. Severni predel obsega Kosovo polje in Metohijo. Geografsko pripada k temu delu še del zetske banovine, ki meji na Albanijo. Južno od označene črte pa leži drugi del, ki ga omejuje na vzhodu bolgarska meja, na jugu pa grška in deloma albanska meja. Tu imamo mesta Skoplje, Veles, Ojevgelijo.. Štip, Prilep in Bitolj. Tu se zlasti desno od Vardarja razteza široka ravnina od Skoplja do Gjevgjelije —i tako zvano Povardarje, v dolžini 1140 km v zračni črti. (Na drugi strani gorskega masiva med 'Velesom in Prilepom pa je med Prilepom in Bitoljem zopet plodna, 25 kilometrov široka ravnina, ki sega od Prilepa južno proti Kajmakčalanu v dolžini 40 km. Ti dve pokrajini sta mnogo bolj primerni za kolonizacijo kot pa severno ležeča Metohija in Kosovo polje, ki imata geografsko manj ugodno lego in sta bolj hribovita. Krajevne razmere, kaj se lahko prideluje in kdo je sedaj tam naseljen? Dasi je v južnem kakor tudi v severnem predelu še vedno dovolj plodne zemlje, ki bi bila potrebna umne obdelave, ki bi ise brez dvoma bogato izpla- čala, je za naseljevanje še najbolj ugoden južni del. Ob Povardarju so namreč začeli Turki v obilnem številu zapuščati svoje vasi in ni sile, ki bi jih zadržala. Dasi jih nihče ne preganja, je vendar med njimi nastal spontani pokret, da se izselijo, v svojo svobodno domovino, v Malo Azijo, dasi vedo, da gredo v slabše ekonomske kakor tudi venske razmere. Razlog za to veliko izseljevanje je psihološki: v pravnem razumevanju turške pravice do poseliti. Po iturškem '(razumevanju je vsa zemlja božja, upravlja pa jo sultan, kateremu pomagajo paše, age in begi, kateri jo dajejo njim v podnajem. Sicer so v praksi obdržali isto zemljo isti rodovi, vendar niso prirastli na grudo. Prav tako so (še danes neodločene njih lastninske pravice do zemlje. Včasih pa so s tako zvanimi tapijami, neke vrste skupnimi (pogodbami, iz najnovejšega časa po 1. 1908. približno določene meje posestev, vendar so lastniki tapij silno redki. Tako je v Bistrinici, v selu, ki ima 250 hiš, in katero bo prvo (prišlo v poštev za kolonizacijo, le pet tapij, od katerih so čitljive samo tri. (Do sedaj se je izselio že do 10.000 Turkov v Malo Azijo in kdo ve, koliko se jih bo še, Ta izpraznjena mesta pa bo morala izpol- . ■r večjimi storitvami doseže večji zaslužek. Cl. 5. Ta sporazum ima značaj kolektivne pogodbe in velja za vse delavce, zaposlene v družbrnih obratih dne 3/1. decembra 1930, kakor tudi za vse one delavoe, ki bodo sprejeti na delo po tem dnevu. Čl. 6. Sporazum ostane v veljavi do odpovedi, ki jo lahko podasta Kranjska industrijska družba ali pa Savez metal-skilh radnika Jugoslavije v priporočenem dopisu na naslov drugega pogodbenika. Učinek odpovedi je ta, da se s prvim dnevom koledarskega meseca, sledečega podani odpovedi, ako me bi prišlo do novega sporazuma, tudi v čl. 1. imenovani prazniki pričnejo smatrati kot običajni delovni dnevi in 'da sploh prenehajo vse obveznosti družbe iz tega sporazuma, kolikor presegajo obvzendsti, ki jih določa zakon. Cl. 7. /Vse podrobnosti dosedanjega kolektivnega pogodbenega razmerja med Kranjsko industrijsko " družbo in njenim delavstvom ostanejo, kolikor niso s tem sporazumom spremenjene, tudi nadalje še v veljavi, vendar ne kot pogodbene obveznosti. Jesenice, dne 31, decembra 1930. iZa Kranjsko industrijsko družbo: Tren. direktor Carl Noot in Ing. Dostal; za Delavsko zbornico: Jos. Kopač; za 'Narodno-strokovno zvezo: Vlad. Kravos; za Savez metalskih radnika: Juri Jeram; za Jugoslovamsko strokovno zvezo: Jos. Rozman. Že pri prvem 'sestanku med delavci in družbo, ki se (je vršil 29.-decembra, je bilo videti, da tje družbi šlo predvsem za poslabšanje delovnih pogojev v tovarni. To se je še bolj izrazito pokazalo pri drugem sestanku dne 31. decembra. Delavstvo je pred movim letom dobilo hud udarec, ki je zaskelel. Kranjska industrijska družba je delavstvu predložila tudi osnutek novega delovnega reda. Ko bo novi delovni red sprejet, se bo pristopilo k sestavljanju kolektivne pogodbe, s katero se bodo rešila Visa delavska vprašanja. V koliko : bodo delavstvu ohranjene sedanje ugod-: n osti, bodo pokazali prihodnji dnevi. Objavljamo to poročilo brez vsakega posebnega komentarja z'ozirom, da razgovori še niso končani: Ko bo izrečena zadnja beseda, bomo spregovorili in povedali odkrito naše mnenje o doseženih sporazumih. Samostojne Rudarske bratovske skladmee Dne IS. lin 16. januari a 1931 se 3'e vršila v Ministrstvu za šume in rude v Beogradu (konferenca, na kateri se je obravnaval novi načrt zakona o socialnem zavarovanju, po katerem bi sedanje Samostojne samo« upravne rudarske bratovske sldaldnice spadale pod Središnji urad za zavarovanje delavcev. Po vsestranskem detajlnem pretresanju novega načrta zaikona je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija: , Rudarske bratovske skladnice morajo /. ostari samo stojne in oddvojene od, splošne-ga delavskega zavarovanja, pod nadzorstvom mfofetrsitva za šume in rude iz sledečih razlogov: 1.) Skupne nevarnosti pri delu v rudnikih všled neizbežnih' nesreč, kakor tudi beda pri daljših obolenjih vsled težkega dela v rudnikih so napotili že pred več stoletij rudarje, da so se združili iim osnovali svoje ■ skupne fonde, 'tako zvane bratovske skiad-nice, ki so Ijiim omogočale vzajemno pomoč v slučajih 'bollezinli, nesreče pri delu, onemoglosti, starosti iin smrti. Tako so imeli rudarji prvi in mnogo preje, kakor delavci vseh ostalih gospodarskih panog, svoje zavarovanje- ■ Vzporedno z razvojem rudarstva se je izpopolnjevalo 'tudi rudarsko zavarovanje (in iprilagojevalo osebnim potrebam rudar-skega delavstva. Upoštevajoč veliko važnost bratovskih skladnje in njihovo koristno delovanje, so napredne države pri izdajanju svoj'h rudarskih zakonov določevale tudi obvezno zavarovanje ‘rudarjev v bratovskih skladni-cah kot avtonomnih ustanovah zavarovanja za posamezna rudarska podjetja ali za več (takih podjetij skupno. Tako predvidevajo Itudli maši rudarski zakoni zavarovanje ' rudarjev v avtonomnih bratovsikih staladnicah, ki se izvaja sedaj na podlagi teh zatonov preko /Glavnih bratovskih skl a dni c v Beogradu, Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu in Splitu po pravilniku bratovskih skladnic z dne Ih. decembra 1034. Vsted tega Je potrebno, da se ta za rudarje! preizkušena in koristna ustanova obdrži še nadalje y svoji sedanji obliki. Z)' Z ozirom na dobre uspehe in koristnost zavarovanja rudarjev v bratovskih skladnicah so tudi druge napredne države pustile bratovske skladnice kot Samostojne ustanove za zavarovanje rudarskega delavstva oddvojene od zavarovanju ostalega delavstva, tako n. pr. Angleška, Belgija,. Francija, Nemčija, Cehoslovaška, Avstrija, Madžarska, Italija itd. • 3.) Nameravana priključitev bratovskih skladbic splošnemu zavarovanju pod nadzorstvom ministrstva za socialno politiko nasprotuje našemu obstoječemu zakonodavstvu in sicer: zakonu o ureditvi vrhovne^ državne uprave z dne 29 marca 1939, čl. 3. točka .112 in zakomu o banskih upravah: z dne 7. novembra 19129 § 42, II. toč. 17, ki določa, da vrši nadzorstvo nad rudarskim bratovski,rnli skladbicami Ministrstvo za šume in rude. 4.) (Poslovanje 'bratovskih skladnic je or-ganirano enostavno in vzorno, uprava je v neposrednih stikih z zavarovanci, tako da moirejo dobiti oni pomoč, ki !jo predvideva pravilnik, hitro, lahko in neposredno, kar je posebne važnosti za obolele 5n ponesrečene rudarje odnosno člane njihove družine. 5. ) (V krajevnih in glavnih upravah bra-; itoiiiskih skladnic Vsakega podjetja so zastopani delavci in poslodavca, ki morejo Skupno na licu mesta presoditi poleg red- ' ni h podpor tudi potrebo izcedne podpore i zavarovancem, ker so jlim znane krajevne, • kakor tudi osebne razmere rudarjev. 6. ) Bratovske 'skladnice nudijo svojim članom višje podpore, kakor bi jih nudilo Splošno zavarovanje. (Te podpore so za : rudarje vsekakor potrebne, ker delajo tl pod mnogo težjimi in zdraju škodljivimi pogoji, kakor delavstvo vseh drugih gospodarskih panog. 7. ) Bratovs|ke Skladnice imajo zadostno število članov in morejp nuditi svojim članom podpore, kakor jih predvideva pravilnik, kar so tud] dokazale s Svojim dosedanjim avtonomnim posiovanjem. Poleg tega, da nudijo bratovske skladnice svojim članom; večje podpore, kakor splošno zavarovanje,' dokazujejo svojo moč in upraviče-ndst obstanka tudi :s tem, da so poleg izvrševanj a svojih obveznosti zbrale tudi znatne rezerve. •,(fenovima vseh bratovskih skladnic je znašala koncem leta 1929 skupno 114,062.764 (Bin. Ta vsota (je v letu 1930 narasla za okrog '10%. Uprava bratovskih skladnic je znatno cenejša, kakor ona splošnega zavarovanja, kar omogočaj e, da se more pri enakih in 'čelo iniižjih prispevlkrh izkoristiti več sredstev; Ža dobrobit rudarjev, Upravni stroški vseh bratovskih skladnic so znašali v i. .1929 za vse tri.panoge zavarovanja 5.7/?> vseh izdatkov, odnosno 4.7% dohodkov. Pri splošnem zavarovanju pa so znašali upravni stroški 15% vseh izdatkov odnosno 16% vseh dohodkov,' kljub temu, •&a< je Ito zavarovanje obsegalo samo dve panogi, 'to je -bolniško in invalidno. IRaz- ■ yh šil svoje službe, ali pa če bi namenoma iko* doval podjetju, v katerem je zaposlen, Sele takrat, ako bi bil obratni zaupnik kar naj* sigurneje zaščiten, Ha račji svojega dela v korist delavcev, kakor tudi podjetja, ne bi bil preganjan ali celo odpuščen, šele takrat bi prišla lahko institucija obratnih gaupni* kov do polne veljave in res v korist delav« stva. Res je, da danes previden podjetnik ni* kdar »ne preganja« delavskega zaupnik« rac^i lizMrševanja njegovih dolžnosti. To stori tle nepreviden podjetnik, ki im« potem opravka z inšpekcijo dela in mora prega* njanemu zaupniku povrniti vsp nastalo škodo. Previden podjetnik ne preganja obratne* ga zaupnika za stvari, ki so v zvezi z nje* govo funkcijo, ampak previoen podjetnik preganja obratnega zaupnika radi dela sploh v obratu in podjetniku ni lažje kot razkričati neljubega obratnega zaupnika za lenuha in nezmožnega delavca, ki se potem odpusti kot lenpba in nezmožnež, me pa kot obratni zaupnik. Po zakonu v tem pri* meru podjetnik ni ničesar zakrivil, ker de* 'lavec ni bil odpuščen vsled izvrševanja dolžnosti obratnega zaupnika, ampak vsled tega, ker je nezmožen delavec. niti naseljevalna alkcilja, kateri ne bo treba izpodrivati nikogar. Pogoji so izredno ugodni. Zemlja je jako plodovita, podnebje pa tako ugodno, da so možne štiri žetve v enem letu. Tu uspeva vsa-ko žito, celo riž, naijlepše in naiipleme-/nitejiše sadje, grozdje, ki so ga že pred vojno eksport ir ali v Plafiz in Berlin kot tako zvano tikveško grotzdje. Prav tako je nad vse primeren svet za vse panoge vrtnarstva. Zelo valžna pa bi postala v teh krajih kultura industrijskih rastlin, tako bombaža in tobaka, izredno ugodno je podnebje tudi za pridobiva-nije rictnusovegao lija in opija. Rastlina, iz katere pridobivajo ricinusovo olje in ki nikjer na svetu ne uspeva tako dobro kot tu, raste kar ob cestah. Podnebje je izredno milo. Snega skoro ni in če pade, zgine že v enem dnevu. Poleti vlada sicer miekolko 'hujša vrolčina, ki pa je znosna. Prebivalstvo je razen Turkov, ki se izseljujejo, slovansko. (Edino, kar bi bilo omembe vredno, so njih narodne pesmi. IMaeedoneem se pozna sicer bolgarski vpliv iz prejšnjih časov. Zato so zaostali iradi razmer, v katerih so morali ži-, veti, so pa pravi Slovani po temperamentu, značaju in jeziku. (Bistri so in inteligentni ter nam sorodni. Zato bo za vsakega, ki se bo vselil mednje, le vprašanje taktike, psihologije in poštenja, če ga bo prijateljsko povabil k sebi in mu 'Pokazal, kaj so njegovi pridobili v stoletni kulturi. Talko lepo ravnanje bo vsakemu dalo nebroj odkritih in zvestih prijateljev. (Ne matrika zdrave pitne vode, tako studenanlioe kakor tudi talne vode. Prav tako je zadosti suhega kamenja, ki bo potrebno pri gradnji hiš. Iiz gline bo prav lahko žgati opeko, zlasti še zato, ker je država že Obljubila podporo za zgradbo nekaj provizornih opekarn, ki bodo dobavljale kolonistom potrebno opeko. Kot edino slabo je treba omeniti malarijo, ki se je v teh krajih prav zaradi zaostalosti in komodnosti Turkov moono razpasla. /Vendar je država že mnogo (žrtvovala iza odpravo te nevarne bolezni. (Zlasti plodonosno delo vrši higienski institut proti malariji v Skop-■liu, ki je Izredno uspešno deloval in reduciral malarijo na desetino pred vojno. V IBistrenici, /kjer bo prva slovenska kolonija, je bil v preteklem letu en sam šldčaj malarije. (Nižje proti Demirkapi, 'kjer so riževi nasadi, pa razsaja malarija nekoliko bolj. (Bistrenica in 7 ve-likh naselbin v njeni daljni okolici bi se lahko absolutno sanirale z 2 milijonoma dinarjev. 60 do 80 miljonov Din pa bi bilo potreba, če bi hoteli rešiti vso deželo te /strašne nevarnosti. Druga slaba stran, ki bi jo priseljenci, ki bi hoteli graditi, bridko občutili, je pomanjkanje stavbnega lesa. Trnki so namreč vso pokrajino skoro izsekali do zadnjega drevesa samo zato, da so mogli potlačiti in zasužnjiti prvotno krščansko prebivalstvo, s čimer so jim uničili zadnja pribežališča. Kakšno pomoč lahko pričakujemo od države in kakšne so cene zemljišč? Vsak kolonist lahko računa na držav-imo pomdč. Sicer je državni aparat v tem Oziru precej počasen, talko da se je vsaka stvar (kljub invervencijam nekoliko zakasnela, vendar bo februarja meseca že mogoče organizirati doseljevanje v večjem številu. Cena zemlje je seveda odvisna od kakovosti, terena in oddaljenosti od železniške proge. Tako je mogoče dobiti hektar zemlje za 1500 do 2000 Din. Povprečne cene pa se sučejo okrog 2500 do 3000 Din za hektar. V BJstrenici bo stal hektar plodne zem-ije 3300 Din. Da pospeši gradbo hiš, ki bodo sčasom dale pokrajini vse drugačno kulturno lice kot dosedanje kolibe, je država določila podpore od 10.000 Din za gradbo novih hiš, za popravila starih pa 5000 Din. Prav tako bo pomagala pri nabaVi orodja, semen in sadik. Slednje bo dobavila celo brezplačno. Da kolonistom čim bolj zmanjša stroške, je dala železniška uprava po /nalogu ministrstva vsakemu kolonistu zastonj na razpolago 2 vagona za prevoz inventarja. Sedanjim kolonistom, ki odhajajo v Bistrenico, pa je ministrstvo gozdov in rudnikov naklonilo 2 va-gon^ stavbnega lesa, ki ga bodo gotovo nujno potrebovali, dasi je po čudnem naključju v bližini Bistrenice ostal še gozd, ki bo nudil uporaben les. Do sedaj je smel iti za deset prise-lljencev eden naprej, da si ogleda zemljišča. Predavatelj pa je izposloval, da dobi /sedaj vsak reflektant zastonjsko karto za vožnjo sem in tja brez vsake obveznosti. Mi jr i ista Hi M! Marsikje so trpeli delavci, precejSnjo 'škodo, ker so vestno .zastopali koristi svp» jih tovarišev in na svoji koži so čutili, da jih zakon dovolj ne ščiti. . Naj pa tudi ima institucija obratnih za« upnikov nezadostno zakonsko zaščito, je vendarle neprecenljive važnpsti za delava stvo. Prav nikjer ne sme biti obrata, kjer bi se obratni zaupniki ne izvolili. Kajti, činu več bo obratov z delavskimi zaupniki, tem preje bo mogoče doseči tudi boljšo zaščito za zaupnike in s tem tudi trdnejše in neod« visnejše zastopstvo delavskih interesov v slehernem obratu. Dolžnost strokovnih kra* Narodni izseljeniški odbor je dobil pred kratkim od banske uprave potrjena pravila in sklicuje zato za v torek, dne 27. januarja ob 8. uri zvečer v prostorih Narodno strokovne zveze, palača Delavske zbornice, ustanovni občni zbor. Na ustanovni občni zbor je vabil vse, ki se zanimajo za naše izseljence. Posebno pa še vse Člane Narodno strokovne zveze in prosimo, da se udeleže občnega zbora v kar največjem številu. Narodni izseljeniški odbor ima veliko nalogo: podpirati naše številne iz- Iz Trbovelj nam piše irudar: V Trbovijah imamo zopet redukcijo. Topot pri znanem podjetju Dulklič o katerem smo že mnogo pisali. Redukcija a e zadela 130 delavcev in delavk, po večimi naših ljudi. Poleg vse mizerije, ki vlada v tem kraju z vso ostrostjo, imamo z vsakim dnem novo rednikcijo tn nove nesrečnike. Sedaj jna zimo ostati brez zaslužka pomenja za reduciraoce katastrofo. Zaslužki so taki, da niti za vsakdanjo hrano ne zadostujejo, sedaj so pa še ti odvzeti. S čim naj se bedna raja preživlja. Zelo čudno pa se nam zdi, da je podjetje Dudič odpustilo iioiliitoo domačinov in obdržalo Prekmurce in druge. Zakaj ne bi naša občina poskrbela, da bi prvenstveno mi Trboveljčani ostali pri kruhu. Nas mora občina kot brfesposdtae Splošne rudarske konference, ki se je vršila dne 11. januarja 1931 ob 9. uri dopoldne v dvorani Delavskega doma v. Trbovljah so se udeležili zastopniki Delavske Zbornice, Narodno strokovne zveze, Zveze rudarjev, Jugoslovanske strokovne zveze in III. skupine rudarske zadruge. Najprej je bilo na konferenci podano pomelo o delegaciji, ki se je udeležila rudarske konferenioe v Beogradu dne 15. in 16. januarja 1 1. v zadevi priključitve bratovskih skladale k splošnemu zavarovanim Vsi udeleženci te konference so se soglosno izjaviti proti talki priklulčiltvi. Izjave, ki sta S ib podaja gg. nin,istra za šume ta rude in socialnio politiko, so odgovarjale željam prizadetega delavstva. Tajnik D. Z., Filip U ratnik je poročal o razvoju pnodukcllc premoga v Slovenili, višini plač, obremenitvi plač na tono premogla in znižanju produkcije In plač v letu 1930. Povdarjal 'Je važnost sklicane konference in potrebo, da se tudi širša javnost obvešča o krizi v rudarskih revirjih potom časopisja. Isto se mora zahtevati tudi od pristojne oblasti Sela upravnega odbora NSZ. IV nedeljo, 25. t. tn. ge bila ob 10. uri dopoldne v posvetovalnici Delavske zbornice važna seja upravnega odbora Narodno strokovne zveze. Na dnevnem redu seje: 1. Poročila Izvrševalnega odbora, 2. Poročilo o Federaciji narodnih organizacij, 3. Poročilo in razprava o načrtu osnutka novega zakon o soci-jaln’em izavarovanlju, 4, Poročilo o delu naših onganizari] in slučajnosti. * jevnih organizacij je, da se vsepovsod bri« gajo za volitve obratnih zaupnikov, pokaže, jo solidarnost delavstva, kadar gre za na« stop pred podjetništvom. Dolžnost strokov* nih krajevnih organizacij je tudjj, da posta« vijo za kandidate delavskih zaupnikov naj« boljše, najodločnejše in najsolidnejše mo* že, ki ne bodo užilvali samo zaupanje delav* siva, ampak tudi spoštovanje podjetnikov. Švadronerjii tim demagogi niso za obratne zaupnike, prav tako nes labi delavci in me« I solidni ljudje. Najlbpljiše izmed najboljših izberite, poštene in iskrene borce za de* I lavsike pravice! seijence in njihova društva v tujini. Da je prišlo do ustanovitve tega prekorist-nega društva, je nemala zasluga izseljeniškega voditelja tov. Pavla Bolhe, ki je predsednik Zveze naših izseljeniških društev. Narodni izseljeniški odbor jd še pred svojo ustanovitvijo pričel s podpiranjem izseljencev. Za božičnico jim je poslal 4000 dinarjev za obdarovanje izseljeniških otrok. Občni zbor naj po* kaže, da se zavedamo važnosti izseljeniškega vprašanja! podpira®, drugi so pa pri kruhu. Občina se mora z vso svojo avtoriteto zavzeti za to, da se odpulstiijo v prvi vrsti Vsi 'oni, ki n* spadajo v 'občino. Nismo 'ozkosrčni in pri-voSčItao vsakomur zaslužek, če je le možno. Toda ivsafadio nam bo dal prav, če smo si sani majbižji. Oiajte nam kruha in ko ga bomo mi Imeli, ga dajte tudii drugim. Pomislite, da so vsi, ki pridejo iz drugih krajev večinoma samci, mi imamo pa lačne otročičke doma. Živih n» moremo spraviti v grob. 'Prosimo tudi našo centralo, da se zavzame za nas. (Izvrševalim odbor bo ukrenil potrebne korake, da se prvenstveno zaščitijo domači ljudje. O tem naj bo članstvo prepričano'. Koraki se bodo podivzeli pri gospodu banu, kfi je vsakokrat pokazat veliko razumevanje za naše delavstvo). •Tajnik D. Z- F. Uratnik je nato poročal o novem načrtu zakona o socialnem zavarovanju ta ugotovil, da je'treba $ stališča rudarjev vztrajati na tem, da bo predka-zovala bratovska sklanica nosilcem splošnega zavarovanja v slučaju odpusta 3yo prispevke in obratno, dia bodo tudi bratovske skladnice irta enalk način deležne even-tuielrae državne podpore,-kot šplošno zava-ro vanje 4 Ooispod Jurij Arh je končno otvoril debato o obstoječi rudarsiki krizi im preliaga, da se imenuje delegacija, ki bi initerveniirala pri banski upravi’ da .se omeji uvoz inozemskega premoga na naš trg in s tem poveča potrošnja domačega premoga. Obenem pa, da bi se pri prihodnjih dobavah za državne železnice upošteval domači premog. IBo daljši debal® je bil predlog sprejet Konference se je udeležil tudi zastopnik Narodne strokovne zveze " tovariš Pavel Dornik, ki je izjavil v .imenu organizacije, da se pridružuje vsem skUapom konference. Tov- (Pavel Dornik je konferenci podal tUdi zanimivo poročilo o odpustu delavstva pri podjetju Duki Občni zbor podružnice v Mariboru. Naša mariborska, podružnica 'je imela v medeltio 18. t. m. svoj redni občni zbor, ki se je vršil ob 9..uri dopoldne v društvenem lokalu. Točno ob 'določeni uri je otvoril občni zbor podružnični predsednik tov. Ladislav Saje, ki je poizdra-vil vse navzoče, imenoma pa predsednika NSZ rtov. Rudolfa Juvana. Po otvoritvenem nagovoru je tov. predsednik podal svoje in tajniško poročilo, ki je pokazalo prav uspešno delovanje podružnice. Blagajnik tov. Vouk je podal blagajniško poročilo, iz katerega je bilo razvidno, da je imela podružimica nad 32.000 dinarjev prometa v zadnjem letu. Po poročilu nadzorstva je bil podan blagajniku in odboru absolurtorij. Okrožni rtajnik tov. Kejžar je poročal o delu okrožnega tajništva, ki je bilo zelo zanimivo in pokazalo, da je bilo tajništvo za mariborsko okrožje nujno potrebno. Predsednik INSIZ tov. Juvan je pozdravil občni zbor in imel na zborovalce daljši nagovor. V svojem govoru je predvsem poudarjal pomen organizacije za delavstvo, osvežil je spomin na kongres v Mariboru in na sklepe tega kongresa, poročal o Federaciji narodnih strokovnih organizacij in o konferenci, ki se je vršila v Beogradu, posebno je podčrtal delo na zbliižanju vseh slovanskih narodnih strokovnih organizacij, posebno pažnjo je posvetil načrtu novega zakona o socialnem zavarovanju in Obrazložil zborovalcem glavne momente tega zakona, dotaknil se je nadalje volitev obratnih zaupnikov in poudarjal njih veliko važnost za vse delavstvo, govorili je še o brezposelnosti in o vseh ostalih delavskih vprašanjih, ki živo zanimajo vsakega delavca. Svoj govor je tov. predsednik zaključil z ape. lom na zbrano članstvo, naj se še tesneje oklene svoje organizacije v teh hudih časih in naj skibd, da privede v krog organizacije tudi še vso ostalo množico neorganiziranih. Govor tov. predsednika Juvana, ki je trajal nad eno uro, so vsi člani zelo pazljivo poslušali in ob koncu vihamo aklamirali vodite-Iju narodnega delavstva. Predsednik podružnice tov. Saje se je zahvalil tov. Juvanu za obisk in lepe besede, nakar sb še vršile volitve novega odbora. Izvoljen je bil nov odbor na Čehi s tov. Ladislavom Sajetom. 'Občni zbor mariborske podružnice nam je znova dokazal, da mora podružnica napredovati, če imaš v njej zavedne in disciplinirane člane. Podružnici je na lepo uspelem Občnem zboru samo čestitati. Št Pavel. Naša podružnica je skupno z ostalimi društvi priredila 7. novembra uspelo p reda vanj e s skioptičnimi slikami. Predavatelj nas je popeljal v žarko Afriko, kjer smo občudovali lepe pokrajinske slike. Tudi ismo videli, kako se pridobiva petrolej in benzin. Dopoldne se je predavanje vršilo za kmetijske tečaje. (Obe predavanji sta se vršili na tukajšnji šoli. Takih predavanj si želimo še več. — Odbor podružnice bo v kratkem Sklical članski sestanek, da se na njem pogovori o sklicanju (občnega zbora. Želimo, da odbor tak sestanek čimpreje skliče. Gračnica. Po dolgem času je naša podružnica pričela zopet iz novim delom. V soboto 17. t. m. se je vršil v gostilni Majcen članski sestanek, na katerem je poročal tov. Kravos ,iz (Ljubljane o stanju delavstva in potrebi strokovnih organizacij. Soba, 'kjer se je vršilo zborovanje, je bila natlačeno polna im je bilo navzoče skoro vse delavstvo tovarne podpetnikov. Na sestanku se je izvolil tudi nov odbor, v katerem so: predsednik tov.