7
rokodelnih
narodskih
reci
Odgovorni vrednik Ehr. Jattest Mtieitvei*.
Tečaj VI IM.
sredo 4. grudna (decembra) 1850.
List 4»
Maj so zbornice za Impcijstro *
obertnijstvo in rokodelstvo? Kaj je njih namén
in kakó se imajo vstanoviti ?

opravlja to svoje častno opravilo brez plačila. Za zbornika pa se zamore le tak izvoliti, ki je avstrijanski deržavljan, ki vse deržavljanske in politične pravice popolnama vživa, ki je narmanj 30 lét star, ki kup-
Kupčija, obertnija in rokodelstvo so močni stebri
dobri g
stanja vsake dežele. Stan kup
y
in rokodelcov je tedaj imenitin stan, kteri zasluži
obertnikov
de
cijo
ima
vlada (regirenga) njih potrebe
y
njih
v r
, obertnijo ali rokodelstvo že nar manj 5 lét sam ; scer mora zbornik svoje stanovanje v tajisti , «u deželi, namestnik pa v tištim mestu, kjer se zbor-svete po- nica znajde, imeti, zato de je bolj pri rokah. Kdor je
slusa
Zato so po nasvetu ministra kupčije presvitli
v
ze
kterikrat zavolj hudodelstva ali zavolj pregreska
cesar 18. mesca t. 1. začasno postavo dali, po kteri
lakomnosti ali ocitne nesramnosti za
kriviga
spoznan
y
h deželah kupčijsk
imajo v
zb orni <
kakorsnih poprej ni bilo
in
b er tnij sk
ali zavolj kakošniga druziga prestopka postav nar manj
(Handels- und Cewerbskammern) napraviti, pol léta v ječo djan bil, tak se ne sme v zbornico ne
Te
b
y
kakor
V
ze
beseda pové
zastopnih mož iz kupčijski
y
SO
b
za zbornika ne za namestnika voliti, pa tudi tišti ne,
premoženje je že enkrat na kant djano bilo,
To opravilo terpí 3
kteriga
obertnijskiga in rokodel- in ki ni svojih upnikov poplacal.
skiga stanu, ktere izvolijo kupci, obertniki in rokodelci zaporedne léta; vunder tako, de že konec perviga léta
izmed sebe, de so potem in obertnij akih za dé v tište
zagovorniki
dežele.
vsih kupčijskih
(31.
g
Vsaka dežela ima 'n se namest njih
rudna) ena tretjíua zbornikov stopi iz zbornice,
. . «	«	A	m Mm	m m	É	t V	r
drugi
v o lij o
y
ali pa spet poprejsni
svojo zbor ali še več
v/
)
y
če je pa dežela velika, jih ima po dvoje poterdijo.
Kdo pa ima pravico zbornike v kupčijsko in obert
Opravila kupčijskih in obertnijskih zbornic obse- nijsko zbornico voliti? Le tišti kupcevavec, stacunar,
sred- kramar, fabrikant, rudar, obertnik, rokodelc, ki ima
one so
gajo le same kupčijske in obertnijske řečí;
nice, po kterih stan kupcov, obertnikov in rokodelcov	tište lastnosti, ktere smo ravno poprej omenili, in ki
s voje želj e i n p otre b e ministru razodeva; one pa tudi	je brez tistih madežev, od kterih smo ravno tam go-
prizadeve ministerstva za povzdigo kupčijstva, obertnijstva	vorili; scer pa mora tudi v tišti deželi kupčijo ali obert-
in rokodelstva podpirajo. One se tedaj obračajo na ministra	nijo ali rokodelstvo na svojo roko imeti (de lj ali manj
vsih rečéh in potrebah, ktere kupčijo in rokodelstvo zade-	časa, to je pri volivcu vse eno) ali pa o čit en de-
vajo; one pa tudi ministru razjašnjenja in nasvete da- ležnik kakšne kupčije, fabrike ali obertnije biti
y
jejo
y
ako se za-nje vprašajo. Vsako léto enkrat
m
ca susca, mu položijo pog
V/ 11/lU VUIV1 ttl , III V O-	jr f	--
naznanilo vsih sku- ni povsod enaka.*)
pa pridobitno štibro (Erwerbsteuer) odrajtovati
y
v •
sinj
y
ki so se
čez
léto pripetíle. Zato imajo tudi po
Davkne vradije ali gosposke vsaciga kraja
y
ki
samesni kupci, obertniki in rokodelci, kakor tudi njih véjo za davk
y
ki

vsak plačuje, sostavijo narpoprej
skupšine, če je treba, zbornicam tište izvedenja poda- iména tistih mož skupej, ki dostojni davk ali stibro od
y
ki jih k izpolnjenju svojih dolžnost potrebujejo. rajtujejo, s ktero si pravico volitve pridobé
jati
Zbornice imajo tudi prav kupčijskih in rokodelskih
y
reci
dnijšt
prepirih
t
vselej takrat, kader p
ske
sodijo in
poglavarstva
kanton
po obstoječih postavah ta imenik pre
ga
dopusti, de se z dovolitvij
h
del
tarj
h pre pirne r in b
řečí
str ošk
po kratk » v ali
pot
y
to je, brez doh
unkošting
kih (Schiedsrichter) razsodijo.
Vsaka kupčijska in obertnijska zbor
po
potem davkni vradii nazaj posljejo, de ga po županih sploh naznanje da in 8 dni za pritožbe od-loči. Potem gré vse to po kantonskih poglavarstvih do d- kronovinskiga poglavarja, kteri vse te spiske
za to postavljeni komisii v pretres in prevdark
izročí
ima nar
Ta volitna komisija , ki ima v mestu zbornice svoj
manj 10, in k večimu 30 udov co tega števila pa namestnikov.**) Vsak zbornik izdela poverivne ali pooblastivne liste za volitve
(zbojrnikov) pol
y
sedež, napravi potem imenik vsih opravicenih volivcov
jih
y
*) Krainska dežela
Ljub 1 j dež
1 zbornico, ki ima svoj sedež v
Stajarska ima 2 zbornici, ena ima svoj se
v Gradcu, druga v Ljubnu (Leoben)
1 v Celj drugo v G
y
1 v o r o š k
Primorska ima 3, eno v T
tretjo
R
y
**) Ljubljanska zbornica ima iz 15 mož obstati, izmed kterih
jih
S, ki so
ovorniki kupčijski g
7 pa
ki so
govorniki obertnijskiga in rokodel skiga stanii
zraven téh se pa
y
se 8 namestnikov, namrec 4 za
kup
y
4 p
e dn
za
b
in
kod
Po
• V
opraviceni
ko zbornikov
namestnikov voliti, kolikor jih je predp
za njegov
stan
y
to je
?
ali je kupee ali pa rokodelc. Na K
kim voli po tem takim volivec kupčijsk i g
stanu 8
zbornikov in 4 namestnike
bertnijskiga in rok
pa
7 zbornikov in 4 namestnike
Zató
del skiga stanii Ker je rudarija obertnijskiga stan 1 zbornika in 1 namestnika rudarske obertnije izvolijo.
Krajnskim imenitna, morajo volivci posebno na to gledati
de n ar m
*) Za Krajnsko deželo nja ima, ki, če je kup
dloceno, de tišti prav
Lj ubij
léto 30 gold, pridobitniga davka (Erwerbsteuer)
y
vole-vsako je pa
kup med
blis
kramar
deželi 16 gold, plac
m
b ertn iki 8 gold., na d
kod
pa
y
kteri v Lj
pa 4 gold, pl
y
i
ki niso přetečeno léto tega davka
• V
na dolgu ostali
razpošlje po županih po deželi in naznani dan in uro
volitve.
Dan volitve ni po vsih deželah edini, ampak kakor ga komisija določi; za Krajnsko kronovino je po deželi 19. dan tega mesca odločen, kteri dan imajo opravičeni volivci ali sami s poverivnim listam k dav-kini vradii priti in ustno volitiy ali pa ji zapecateno in od sebe podpisano pismo s poverivnim listam poslati, v kterim pismu zapišejo tište može, ktere oni volijo; — za Ljubljansko mesto je pa dan volitve na 30. tega mesca od 9. do 12. ure odločen v hiši
mestne županije.
Vsak opravičeni volivec bo dobil imenik vsih opra-
vičenih volivcov, pooblastni list, in pa tisti listek, na kteriga ima iména tistih mož zapisati, ktere izvoli, scer bo pa ta poglavitni volitni imenik za pregled tildi očitno razpoložén po deželi pri vsih c. k. davki-nih vradijah in kantonskih poglavarstvih, — v mestih in tergih pa pri žup ani j ah v Ljubljani, Kočevju, Kerki, Idrii, Krajnju, Ložu, Loki, Košta nj evci, Metlivki, Novimmestu, Li-tii, Radoljci, Kamniku, Ccrnomlji, Visnjigo-
r i, T u r j a k u, K r o p i, Mo k r o n o g u, T er ži č u, V e r h-
niki, Planini, Ratecah, Ribnici, Zužember-ku, Senožečah, Vačah, Beli Peči, Vipavi in Cerknici. Tako je naznila volitna komisija za Krajnsko deželo.
Nadjati se je, de bojo vsi kupčevavci, štacunarji, kramarji, fabrikanti, obertniki in rokodelci se z velikim veseljem poslužili te nove imenitne pravice, po kteri si zamorejo izvoliti možé , ki se bojo potegovali za prid kupčijstva, obertnijstva in rokodelstva.
Ti možje, po vašim zaupanju izvoljeni, bojo vedili, kjevasčevlji tiše; bojo naznanovali Vaše vošiia in potrebe ministerstvu, in ono je obljubilo, jih poslušati in po moči pomagati. Se vé de le pravična reč
bo vselej pravico dobila.
Mi pa, ki povsod za veliko potrebo in dobroto
spoznamo, de se zaslišijo sveti zaupnih mož, ki jih je ljudstvo izvolilo, pozdravimo začetek kupčijskih in obertnijskih zbornic s serčnim veseljem.
Tode pravi, umni in pošteni možje se morajo izvoliti, ki poznajo vse Vaše reci natanjko, jih véjo dobro presoditi in za pravico govoriti. Te zbornice so gotovo velika dobrota, de v marsikterih kupčijskih in ro ko del ski h zadévah ne bo treba kakor popřed drugod pravice iskati, po dolzihpotih in s takimi stroški, ki so včasih več znesli, kakor je cela reč vredna bila.
Premislite tedaj dobro tište možé, ktere boste volili! Kteri imate z mestam in po deželi več opraviti, boste že take poznali, kterim boste zaupanje dali.
Brez de bi Vam hotli tega ali uniga posiliti, Vam bomo morebiti drugo pot nektere nasvetovali; volitev Vam je pa na Vašo prosto voljo dana.
JButtlarjeva vodba
n	za
drevesne sadíša in presadiša.
(Konec.)
Slavni g. Buttlar dalje od nekiga železniga orodja govori, s kterim na presadiših v gojzdu Iuknje v zemljo napravi, drevesea noter vtakne, in z ravno tem že-lezam zemljo na korenine pritisne; tako o kratkim času velike prostore obsadí, ker sam dobro vajen delavec v gojzdu na dan 1188 drevesc usaditi zamore. — Ker pa g. Buttlar sam obstojí, de to železo na kamnitnih tleh ne veljá, in ker mi zdaj le za Kras pišemo, bomo tukej samo to opomnili : de naj se drevesca na bregih bolj globoko posadijo, kakor na ravnim, — de naj se
koreninice lepo razdeîijo, s perstjo obdajo in k nji v
tla pertisnejo; — de, ako bi zemlje prímanjkovalo, alj
bi clo slaba bila, se bo na Krasu iz kernic ali kotlov, ker se je dosti dobí, donesti znala ; — de naj se tisti kraji, kjer pozimi sneg pade in obleží, pozno o jeseni o mladi luni pred ko zmerzne obsadijo, ti drugi pa zgodej spomladi, kakor hitro se ni več mraza bati; — in de, ako se bo delo umetno razdelilo, to je, de ee bojo posebni delavci za kopanje, sejanje, pokrivanje,— za presajanje in nošo drevesc in zemlje, i. t. n. postavili in če se bo vsak svojiga delà dobro navadil, bo delo dobro od rok šio in tudi na Krasu majhne stro-ške prizadjalo.
V Gorici.	Jos. Roller.
Goli in pusti Kras r S létih v mlade
seženj visoke boršte spreoberniti.
Spisal A. Fleišman.
(Dalje.)
Bela breza (weisse Birke, Betula alba) zrase v 60 létih še čez 80 čevljev visoka. Todrevoje grozno velike vrednosti, vsaka stvarica se da za kaj druziga dobro porabiti, naj bo lés, (oglje, pepél) , korenine, veje, šibovje, perje, koža ali skorja, cvetje. Množi se po semenu.
Pravi košta nj (echter Kastanienbaum, Castanea vesca) dorase visočino od 50 do 60 čevljev, včasih na mocnosti in vísočini se hrast prekosí. Les je grozno terpeč in ima veliko enakost z hrastovim , zato se pa tudi za posebne in imenitne delà rabi. Sad je, kakor je znano, dober živež; so nekteri kraji, kjer se prebi-vavci skor le od tega sadii preživé, iz koštanja se delà tudi olje in štirka. Posebno za revne kraje je priporočila vreden ; množí se po sadu in po pogrobanju vejic v zemljo.
Borove ali farove (gemeine Kiefer ali Fôhre, Pinus sylvestris) postane 80 do 100 čevljev visok, in 3 do 4 čevlje debet, in da težák in terpeč les , ki se za veliko řečí in na mnoge viže rabi. To drevo da tudi sploh znani terpentin, in iz smole se tudi terpen ti no v o olje delà. Množí se to tako koristno in obrajtano drevo po semenu, ki je v steržih, in se seje mesca maliga travna ob času, ko je nekoliko mokrotno vreme, ki potem že v 6 tednih kaliti začne. Borove nar rajši rase na kamnitnim, pustim in precej suhim svetu, zato se ne more za slabe kraje zadosti pripo-ročiti.
Mecesen (gemeiner Lerchenbaum, Larix euro-paea ali Pinus Larix) je nar koristniši iz verste smreč-natih dreves, in jih tudi v rasti prekosí; ker že v 16 létih 40 do 45 čevljev visok zřaste, v 50 do 70 létih pa od 60 do 80 čevljev visoko doverší. in večkrat pa še višji. To drevo je enako hrastu, je za nad- in podvodne déla, kakor za barke na morju in še za druge reci; les je neminljiv, in se tudi za silno veliko in prav imenitnih dél porabi. Množí se po semenu, seje se spomladi, in že v 4 tednih rudeče kalí požene. Mecesen raste v pustih, kamnitnih in skalnatih krajih po visocih in nizkih hribih, kakor tudi po ravninah, na vsakterim zemljišu prav dobro, zato pa tudi zasluži na vso moč za sejanje in pomnoženje pri-poročen biti.
Jelka (Edeltanne, Abies pectinata ali Pinus Abies) nar veči zrase in nar starejši drevo postane med vsim, ki se med smrečnate drevesa štejejo, ona se najde 160 do 180 čevljev visoka in 6 do 8 čevljev debela , in njeni les ostane večkrat 300 lét zdrav in dober , ki se za silno veliko imenitnih in dobrih reci rabi. Množí in seje se po semenu.
Smreka (gemeine Fichte, Pinus picea ali Abies
excelsa) zrase tudi 160 do 180 čevljev visoka in po
do 8 čevljev debela. Nje les je prav korišten
*
m
Čehom in jim do
njih bogat ega
slovstva skoro na pol
vize
se na mnoge se tudi po semenu.
in za veliko reci porabi. Množi in seje vrata odpre.
Te štiri dozdaj imenovane sorte, kakor borove
>
me ces en, jelka ali hojka in smreka se se zato posebno pri poro čé, ker na vsakim, še tako slabim kraju
m
zemlji
rade
in
dobro rastejo; po njih listji pa
Večo korist pak še podá našemu domaćemu slov-stvu s svojo zbirčico čistoslovenskih, preredkih in težko pogrešanih besed, ktere nam kakor žlahtne bisere iz morja pozabljivosti reši in iz skritega zakotja na beli dan prikaže. To je dragi zaklad. U tem zvedeni možje
dobro perst ali zemljo delajo in množijo, de znajo, da je vsaka zlat vredna. Slobodno se toraj ve
po tajisti tudi
druge rastljine prav
dobro rasejo
(Dalje sledi.)
Veliki
bor
kmetijske družbe v Ljubljani..
20. dan p. m. je bil veliki zbor kmetijske družbe v Ljubljani, ki ima po postavah vselej mesca listopada
selimo !
Alj žali Bog! da se je v to ljubo knjigo čez na
vado in potrebo natisnih in popravnih pomot ukradlo posebno iz začetka. Nektere besede so popačene, krivo ločene i spojene, zmes ločniki in čerte izpušene, na-glaski na robe in včasih clo iz spodnje verste v gornjo postavljeni!! Očiten dokaz, da spisavec ne mogel sam svojega zalega sinka z očetovsko ljubeznjo, skerbjo in
biti. Ce ravno se o tem zboru ni toliko udov snidilo, kakor poslednjikrat, ko so nas ljubljeni nadvojvoda Janez s svojo pričijočnostjo počastili, so bili pomenki vunder precej živi. Povsod se kaže, de se je z novim časam tudi svobodnost govorjenja bolj razvila in
sprevidnostjo ali po vesti prijatelski roki v beli svet
upotiti !
Vunder se bistri Slovene berž v to najde

potika
na teh malenkostih mu koj premine in s tem več se
veseli obilnega sladkega
povedati.
ako ima kaj
gré vse na-
de je málokdo bojec , ocitno govoriti,
Če o pervih poskušnjah še ne tanjko po zborniškim redu (parlamentariecher Form), se bo sčasama vse to že privadilo. naučiti po skušnjah.
v
Vsaka reč se mora
, zdravega jedra, po kterem mlađega bravca tak silno mika, včaka berž, berž zvediti, kar se bo se godi tudi dorašenim. Če pak za tega voljo radi pri zanesejo sem ter tje krivi čerki in se vsi novému slovst
da hrepeni in komaj dalje godilo. Taka
venemu cvetu
radujemo, to vem
?
Nas
gosp
deželni poglavar
o-? &
rof Chorinskv,
gotovo ne spisavec sam
da nekdo gotovo ne kteremu lehko serce
kakor tudi mnogo namestnikov druzih kmetijskih družb in več predstojnikov in odbornikov naših
žalosti in bolečine poka, in rudečica lice poliva, da mu
negoda in huda uima toliko
lepega
cvetja pokvari in z
podružnic je počastilo s svojo pričijočnostjo ta zbor kteriga je družbe predsednik gosp. Fidelis Terpinc,
j
neslano spako podmeni !
Naj
ga tolaži, kar nas: da
8 prijaznim pozdravljenjem začel.
Družbe tajnik, Dr. Bleiweis, je oznanil potem
zboru vse imenitniši opravila, ki jih je po poslednjim velikim zboru središni odbor opravil. Z veseljem se
je zopet c. k. mini-
se namreč sploh toliko preblagega dišila ostane, da prehrana kniga bravce in poslušavce prijazno zavnema in popolnoma zadovoli. Zraven ima papir in natis prav prav snažen in je za 1 gold, dober kup. Bog daj toraj tudi pri nas Mlajšemu Robinsonu toliko serč-
je zaslisala mnoga
podpora, ktero
nih
prijateljev, kolikor
povsodi drugod.
Zivkov.
sterstvo kmetijstva in pa c. k. dezelno poglavarstvo kmetijski družbi naklonilo. Naznanil je dalje zboru,
de podukslavniga g. profesorja Hlubeka „kako murve in sviiode (svilne gosence) rediti" je v slovenskim je-
IVovičar iz slovenskih krajev.
Iz Koroškega. Na s v. Katarine den je bila vozíku za natis že izdelan in gosp. Hlubek pripravljen, litev župana in odbornikov v Borovljah. Volitni od-naši družbi potrebno število lepih podob k ti knjižici delki so bili 3; volilo se je 12 odbornikov in 6 namest-brez plačila podariti. Zbor je sklenil, 600 iztisov na- nikov. Akoravno vsak previđen člověk spozná, da za
praviti, in jih po nar nižji ceni prodajati, nektere oskerbovanje srenjskih zadév izvoljeni možje se ne me
Ravno rijo samo po rodoljubju, temuč tudi po druzih last
posebno šolam, brez plačila podeliti.
pa tudi,
tako je bilo na predlog g. fajmoštra Vertovca
skle
nostih, ktere sploh srenje prid in
blagor terja
?
vunder
njeno, njegovo „Sporo cíl o slovenskim v ino red- vsaciga domorodca veselje obíde, ako čuje, da izvo-nikam" berž v natis dati. ..Novice" boio na „Novič- ljeni v slovenskih krajih so tudi rodoljubi ali saj ne
tište stranke, kteri se po pravici „nemškutarska" pravi. Pri
ne
u
„Novice" bojo na „Novič stroške še to leto to izverstno delice svojim brav
cam v dokladi brez plačila prinesle; razun tega si je Borovljskih volitvah ne moremo reci, de bi bila domo
pa domoljubni
tr ©
fajmoster se posebej 1200 iztisov na- rodska stranka
premagala, ceravno
so med izvoljenimi
rocil, de jih bo razdelil po slovenskim.
(Dalje sledi.)
većina
Nova slovenska knjiga.
Robinson mlajši.
Celi dve leti je ti dragi Ijubljenec mile mladeži k nam na potu bil in mesec dni bode, kar je njegova blaga,
odborniki nekteri prav iskreni rodoljubni mozje, je pa vunder tacih, ki se dosihmal niso prijatli slovenšine skazovali. Kako se bojo prihodnjič obnašali, bo příhodnost učila. Nadjamo se, da naše zvezde, ki so se zdej v še večim svitu nad našim obzorju pokazale, ne bojo nikdar čisto otamnele, ker so se naše želje v jednoglasni volitvi našega poprejšnega občno častitega, ravno tako poštenega kakor delavnega predstojnika g. Igna-
zabave in uka polna knižica v slovenski obleki ca Just a tudi za prihodnega župana dopolnile
5
na
na svetio prišla in sicer po izverstni roki prečastitiga Oroslava Cafa. Radostnega serdea jo pozdravimo in spisatelju prelepo hvalo rečemo. Slobodno se vsa
kterega popolno zaupanje stavimo, da bo tudi prihodnjič pravičen branitelj slovenske ravnopravnosti; kakoršniga se
je dosihmal slavno skazal, ceravno je
naša mladež te mične, kratkočasne pripovesti iskreno zavolj slovenščine že veliko přestal in se pri vsem tém veselí. Neke — neke zadovoljne ure si bode pri njej od poti pravice, ki jo tudi slovenski narod v Avstrii zavžila, neko važno resnico in znanost si veselovaje terjati srne, premakniti ni dal. Po volitvi zvečer ob
prilastila.
sedmih so se podali odborniki v cerkev k prisegi, ktera
Učečim se mládencem pak še podá ta kniga drugo se je,
žali Bože! nemško zveršila
, ceravno pricujoca
ugodo in imenitno korist. Skoro nevedoma in igraje velika mnozica ljudstva je malo tega razumela in po
jim pomaga dobro stopinjo k napredku; jo pelje po
krátkém potu k našim naj izobražnejšim srodnim bratom
dokončanim govoru g. fajmostra slovensko
mi Tebi hvalo damo, za Gospoda te spoznamo
pesem ,,Bog
i. t. d.

z jednim glasom zapela. Pomisli,
ljuba slovenska duša!
je
gori imenovano zahvalno pismo na Dunaj
g. ministru
kako naopak se še z nami godi. Da Slovenec le ve, 8am podal, je bii od gg. ministrov notranjih oprav ia
kaj moli ali poje
druziga
mu ni treba razu
méti!! Ker seje pri slovesnosti pozno na večer tudi skida beríl
kupcijstva posebno prijazno sprejet
Natis sloven
za 1
zvonilo, so od vsih krajev ljudje skup přivřeli, v strahu, o B
gimnazijalni razred je do
da v Borovljah gorí.
pride neki g. S m idi spet v Plan

dasnje podzemeljne jame preiskovat
Istrije 26. listopada. Ni dolgo, kar je Ter- gYé pa še pred tjè
Gosp
?
on
Frey
zasko-Koparsko cerkveno svetevavstvo
?
nekaj
vgod
nih knjižic v poslavljenje marljivih učencov tukajsnjim slavjanskim učilnicam razposlalo. Ako ravno je ta mila zvezdica to léto v namenjeni prid tukajšnjiga učitelstva nekaj prekasno zasvětila, je vendar lepa in gotova pri
JVonicar
mnogih hra Jer
i
Vihár vojske med našo in Prusko vlado je potili
Ceravno se še
nič
prav gotoviga ni zvedilo, kako
v
ca
naše prečastite cerkvene vlade, de ni samo, se je že večkrat sumnjevalo in mnogo govorilo,
kakor sta se perva ministra naše in Pruske vlade v 01 o m
laške
eu
9
sta se 28. in 29
protečeniga
mesca snidila
stranke, ampak de po
glavni
zapovedi učenika vsih
zastopila, se vunder toliko sliši
med ka- nisili rečéh tako zedinila, de ne b
?
učenikov vse prebivavce Istrijanske kronovine
9
de sta se v poglavit
j
ojske med
terimi jih je mende tri dele slavjanskiga rodu pod mile peruti svojiga očastva kliče. Vganjevalo se je in se še vganuje, od kod je neki izšla ta mila zvezdica Istri-janskimu šolstvu? Pretehtaje eno z drugim, bi nar prej
Estrajham in Prajsam, čeravno so bile že strune
na obéh stranéh silno napete. Přetekli teden
shodam teh ministrov, je že
9
pred
vse mislilo, de bo vojska ceno srebra so denarničarji že na 50 dognali
>
vse je
utegnilo
biti
t ul . jl 1 ull/himju VsliVJ MJ u1 u^ i »« } ^ *	f j	° v------* f ^^ j i
de od tište zapusčine (4000 goldinarjev), bilo v strahu, kaj de bo. Ceravno barantači z denarj
Ull/^LlliU Mill , UU UU 11 nil/ &U. J^J UOVUIU	^viv^.w —/	*/	----- -------" v
ktere obresti (200 gold.) je mili oče poprejšnji Terža- ceno srebra brezvestno povzdigujejo in ponižujejo
ško
Koparski
škof
goreč Slavjan, v svoji oporoki
kor jim dobicek kaže

ka
9
je vunder tudi
govorilo, de
visokoserčno namenil Istrijanskim Slavjanam za potrebne Bta dva Dunajska časnika (Oest. Correspond knjige. Brez de bi pa izvir tega dani dalje preisko
vali
9
ker smo veseli, de smo ga le přejeli
î přejeli, le zaupiji-	v navoza, vcuku teg» Kriv
Ali ima ta mila zve- tra tako poskočila, ker sta st
auplji
in pa Lloyd) od kterih se misli, de sta z vikšimi go
sre
spodi v zavezi, veliko tega kriva bila, de je
vo od radosti prevzeti vprašamo
m
zdica po vsi njeni svitlobi, kakor je začela Istrijancam vsako léto in v bolj prigodni dobi prisvetiti?
gnala, de
je že vsak m i slil streljanj
top
o j ske slišati
Zdej se je hvala Bogú! ta hrup spet umiril, cena sre
Ali je tie bo spet kali
čern
oblak samosvojnosti za- bra je spet nazaj šla, in vsaki dan se bo mende za
kril?"
Ali proč s prederznim vprašanjem, ktero se
9
gotovo zvedilo, de se Prajs in Estrajh ne bost
ne pristoji iskrenosti Naših rodoljubnih in vseljubnih vojskovala. Barantanju z denarjem v okom priti
Je
starašinov!
druga
Vprašajmo raj :
Ali se ima skoraj še prišla te dni ojstra prepoved, de nihče ne sme ne s
zvezdica, te sestra, pod bistrim in visokim ce lam slavjanskiga življenja v Avstrii- fr) prikazati ?" Cio vek z enim samim očešam je na pol slep, tako de
kufrenim pa tudi ne
ebernim drobižem (Scheidemůn
barantati; kdor bo v tem zasačen, bo mogel nar
v
se
menj
50 gold kazni plaćat
to
9
kar vidi, od sramote prevzet
de nima dveh oces
kakor drugi,
nič
oiaiuuic pitvíi^i, "v u»»"	----
prav ne vidi, in se še raj skrije
9
ka
gleda,
kor v družbi prav videčih očale na nos obeša, ter se spakuje
ali si pa neravno de ni nobenimu
9
podoben.
Druga
zvezdica
pod
čelam Avstrijansko
Naznanih zavolj živinozdravilslva
Ker se ja te dni spet več naročnikov na živinozdra vilstvo oglasilo, in ker nas znani in neznani prijatli-iz mno
gih krajev spodbadajo, de bi
tega
delà nikakor ne opustili
slavjanskiga življenja je po ravnopravnosti sveta in marvec cas naroćila še saj do konca tega léta podaljšala
9 9
po Božji in cesarski postavi in vstavi dodelena pra
materni jezik v c. k. pisarnicah pisati
vica
naš
9
kar se pa še po Primorskim, akoravno se od nekdaj
ker se po kmetih take naznanila, le počas razširjuiejo, damo na znanje, de sva rada pripravljena, tem vošilam vstreči in čas naroćila do konca tega léta podaljšati.
Gosp. Janez Hladnik iz Cerniga Verha želi, de bi
A vst r i j a ns k o-i 1 i r s k a in ne Avstrijansko-la- se gosp. župani vsih slovenskih sosesk za to reč krepko po ška deržava imenuje, sanjati nesme. Spregledali smo tegnili, in de bi si vsaka županija za svojo bukvarnico
po milosti dvojih cesarjev in ministrov, de materinski jezik je pervi in nar močnejši pomoćnik narodske
ali
ene take bukve naroćila, ki jih bo imela za svetovavca v živin skih boleznih, in jih po soseski posojevala, ki jih bo potrebo
omike in nar
v pisarnicah se
varniši
nič
tega
bramba narodskih pravic,
ne vidi. Kaj je boljši,
val.
Nama se ta misel kaj dobra zdi, in ker
Hladnik za razglasilo tega
pre
sploh na znanje.
naji je gosp. nasveta spodbodil, ga dava rada
Dr. Bleiweis in Dr. Strupi.
ljubi Slavjani! ali nikdar viditi, ali pa z enim ocesam spregledati, in pa spet neusmiljeno oslepiti? Stranski.
Novicar iz ubijane.
Cena Kruha in mesá v JLjubljani
mesca e/rudna.
Predvcerajsnjim je odgovoril minister kupcíje Lju ljanskimu županijskimu odboru, de ga je zahvalno
pismo
9
ki
mu ga je on zavoljo peljanja
Ker se na podlagi žitne cene poprejsnjiga mesca zamore za pričijoči mesec vagan (mecen) pšenice na 4gold. 51 krajc.in
reži na 3 gold. 32 krajc. in 1 vinar ceniti, mora
KJ
vmarje
Železnice čez po postavi v Ljuljani ta
mesec vagati:
čez
Kras poslal, prav ser
9
de
Ljublj. močirje in
čno razveselil, in de z veseljem iz tega spozna novi odbor obstojí iz previdnih in domoljubnih mož. Pre tekli teden se je naenkrat govorica po mestu razširila
žemlja za 1 krajc. iz nar lepši bele moke 4 lote in ;>kvintelca
9
de je poterjenje gosp. Ambroža
Desiravno se to dosilimal
v
ze
še ni zgodilo,
iz Dunaja prislo. ker je čas še
prekratek, vunder ne dvomimo, de smemo o kratkim nar viksiga poterjenja pričakovati; gosp. Ambroz, ki
» » »	» » slaběji bele moke	6	»	»	1	»
hleb kruha	iz nar lepši pšenične moke za					
	1 groš ........	13	»	»	2	»
» »	iz slaběji pšenične moke za 1					
	V gros »»••*♦+»*	18	»	»	3	»
» »	iz režene moke s četertinko					
	pšenične zmešane za 1 groš	29	»	»	2	»
» »	soršičniga za 1 groš . . .	29	»	»	1	»
Govéjiga mesá funt veljá 10 krajc.
Kdor se po ti ceni in vagi ne ravná in slaběji blago pro
*
De slavjanske učilnice v Avstrii ne zdajajo, je edini vzrok, daja, bo po obstojecih postavah ojstro kaznovan.
de jim pisarnice časti in hasni ne dajo.
Pisatelj.
Ljublj. mestna gosposka.