GLASILO KOLEKTIVA Glasilo »INGRAD« Naklada 1500 Izvodov Izdaja gradbeno industrijsko podjetje »Ingrad« v Celju Urejuje uredniški odbor Tiska: »Paplrkonlekclja« Krško Predlog konference ZK podjetja za organizacijo TOZD v Ingradu V INGRADU so že lani stekle razprave med kolektivom, kako uresničiti delavske amandmaje in organizirati TOZD v podjetju. Iz razprave je moč u-gotoviti, da se ljudje v podjetju postavljajo na različna stališča seveda iz različnih interesov. Cesto se postavljajo dvomi glede ciljev, ki jih zasledujejo tista vna dopolnila. Govorijo, da bodo z ustanovitvijo TOZD sedanja enotna močna podjetja razbita, da bodo razdrobljena že tako skromna sredstva, da bo poslovanje oslabljeno, da se bo podražilo, da TOZD ne bodo sposobne slediti in prevzemati sodobne tehnologije, da bo že tako pomanjkanje strokovnih kadrov še večje, in podobno. Odgovor na vsa ta negativna in dvomljiva stališča bi bil najbolj jasen z vprašanji. Ali taki delavci morda ne poznajo ustavnih dopolnil, ali se bojijo, da bodo morali dati iz rok neupravičeno prisvojeno oblast, ali se bojijo sodelovati z neposrednimi proizvajalci in jim polagati obračun o uporabi njihovega dohodka, ali pa imajo morda celo namen diskreditirati samoupravljanje in podobno. Vsi tisti, ki gledajo pošteno in z zaupanjem v razvoj odnosov in uspešnost naše socialistične skupnosti, vidijo, da ustavna dopolnila 21, 22 in 23 uzakonjajo politiko čistih računov. Vsem, ki pa jim čisti računi niso po volji, jim tudi niso po volji ustavni amandmaji. Da so ustavni amandmaji dovolj jasni, da lahko opredelimo kaj je TOZD in kaj ni, naj ponovimo besedilo 1. in 2. odstavka 2- točke 21. ustavnega dopolnila: »TOZD je temeljna oblika združenega dela, v kateri delavci na podlagi svojega dela neposredno in enakopravno urejajo medsebojna razmerja, pri delu upravljajo zadeve in sredstva družbene reprodukcije, odločajo o dohodku in drugih vprašanjih svojega družbeno e-konomskega položaja. Vsak del delovne organizacije (podjetja), ki pomeni delovno enoto, v kateri se uspeh skupnega dela delavcev lahko potrdi kot vrednost na trgu ali v delovni organizaciji in je lahko na tej podlagi samostojno izražen, imajo delavci pravico organizirati kot TOZD«. Dalje določa v 1. in 2. odstavku 3. točka 21. amandmaja da dohodek razporejajo delavci v TOZD za svoje in skupne potrebe. Da gre vsakemu delavcu v TOZD v skladu z načelom delitve po delu OD, ki je sorazmeren uspehu njegovega dela in njegovemu osebnemu prispevku k uspehu in razvoju organizacije, ki ga je dal s svojim skupnim sedanjim in minulim delom v njej. V 1. točki 22. ustavnega dopolnila piše da svoje delo in sredstva v osnovni organizaciji združenega dela delavci v praksi združujejo v podjetjih in drugih delovnih organizacijah ali drugih oblikah združenega dela. 23. ustavno dopolnilo pa določa, da delavci TOZD s samoupravnim sporazumom vsklaju-jejo svoje interese v raznih oblikah združevanja, da s samoupravnim sporazumom določijo osnove in merila, po katerih vsklajujejo svoje osebne interese s skupnimi interesi in določajo medsebojne pravice in odgovornosti ter ukrepe za njihovo uresničevanje. Glede na jasno postavljene cilje delavskih amandmajev so se družbeno politične organizacije v podjetju zlasti ZK in sindikat angažirale pri uresničevanju ustavnih dopolnil v našem podjetju. Glede na pridobljena mnenja v prejšnjih razpravah v podjet ju je sekretariat ZK predlagal konferenci ZK naslednja stališča v zvezi z organiziranjem TOZD v GIP INGRAD. Konferenca je ta stališča v celoti osvojila in jih dajemo v javno razpravo. V podjetju GIP INGRAD bi organizirali naslednje TOZD: 1. TOZD gradbena operativa 2. TOZD proizvodni obrati 3. TOZD proizvodnja gradbenega materiala 4. TOZD skupne službe. 1. V sestav TOZD gradbena o-perativa bi prišli — celotna gradbena operativa — gradbena mehanizacija — komerciala — priprava dela — nabava Znotraj TOZD gradbena operativa hi ustanovili obračunske ali druge enote kot so gradbišča, mehanizacija, ki so kot organizacije združenega dela vo- dene in organizirane tako, da lahko delavci v njih na zborih delovnih ljudi neposredno odločajo o delu in o rezultatih svojega dela. Predlog za enotno gradbeno operativo to je za eno TOZD se daje zategadelj, ker je precejšnja fluktuacija delovne sile, ker se delavci premeščajo iz enega gradbišča na drugo in iz enega kraja v drug. Nujna je enotna komerciala, enotne kalkulacije in cene, enotni kriteriji nagrajevanja, ki so vezani na samoupravni sporazum. Končno gre za osnovna sredstva, zlasti za težko mehanizacijo, ki služi celotni gradbeni operativa in bi jo ob drugačni rešitvi bilo potrebno ali razdeliti na več TOZD kar bi ne bilo smotrno oziroma bi bilo organizirati samostojno TOZD mehanizacija. Zaradi ekonomičnosti poslovanja pri učinkovitem prevzemanju in izvajanju del, upoštevajoč še navedene kriterije, je predlog, da se za gradbeno operativo organizira en TOZD. Da pa s sorazmerno obsežno TOZD pravice delavcev ne bi bile okrnjene, bomo vztrajali, da se znotraj TOZD organizirajo take enote, v katerih bodo delavci lahko v celoti odločali v smislu ustavnih dopolnil. 2. TOZD proizvodni obrati bi vključevala vse delavnice in o-brate na Lavi, na Gomilskem in slikopleskarstvo. Vsaka delavnica oziroma obrat je samostojna obračunska enota, v katerih delavci neposredno na zborih delovnih ljudi odločajo o proizvodnji, rezultatih dela, delitvi dohodka delavnice in drugih zadevah, na katere lahko neposredno vplivajo pri delu in poslovanju delavnice oziroma o-brata. Med delavnicami oziroma obrati morajo biti čisti medsebojni obračuni, da ne bo primerov, da bi ena delavnica živela na račun druge, da se bodo bolj razvijale tiste delavnice, ki bolje delajo, da to zahtevajo tržni pogoji. 3. TOZD proizvodnja gradbenega materiala obsega vse o-brate v Medlogu. V obratu so obračunske enote v smislu kakor je to navedeno za obrate oziroma delavnice v TOZD proizvodni obrati na LavL Tu je odprto vprašanje ali spadajo betonarna, maltama in železokrivska delavnica v TOZD gradbene operative. Proizvodnja teh obratov pretežno služi gradbeni operativi. Prav zaradi tega se prepušča, da o teh vprašanjih odločijo delavci v javni razpravi sami in tudi ekonomska analiza. <5)eLu ca&t Ln &bla&t! Članom kolektiva iSkcene čestitke ob detaoSkem pcazniku 1. maju DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE IN SAMOUPRAVNI ORGANI 4. TOZD skupne službe o-pravljajo vse tiste naloge, ki jih TOZD združijo na nivoju podjetja. Gre za tiste naloge in pristojnosti, ki so v skupnem interesu vseh TOZD, da se le-te povežejo v ekonomsko in poslovno močno celoto. Le v skupnih službah je moč zagotoviti, da bodo TOZD ekonomično, strokovno enotno in perspektivno poslovale. Naloge, ki bi jih TOZD prenesle na skupne službe, bi zajemale predvsem naslednja področja: — raziskava tržišča — projektiranje — varstvo pri delu — analitika in izdelava vseh vrst planov, ekonomskih a-naliz in podobno — razvoj — reklama — štipendiranje — izobraževanje — rekreacija — počitniški domovi, šport — dclavsika naselja — menze — zdravstveno in socialno varstvo — skupne investicije — skupni skladi, interno kreditiranje — skupni žiro račun — vodenje finančnih in drugih podatkov, strojna obdelava in knjiženje z izdelavo obračunov, zaključnega računa in bilanc — priprave osnutkov splošnih aktov — zastopanje OZD in podjetja in dajanje pravnih nasvetov — vodenje evidenc in nepremičnin in izvajanje zemljiško-knjižnih zadev, — izvajanje del v inozemstvu — uvoz za potrebe TOZD in kooperantov — nabava osnovnih sredstev večjih vrednosti po sklepu organov TOZD — poslovno sodelovanje z drugimi TOZD ali delovnimi organizacijami — pridobitev kreditov — skupen nastop na tržišču. V TOZD skupne službe je samostojna obračunska enota projektivna služba, v kateri delavci samostojno odločajo po principih, ki so postavljeni za delavnice, obrate oziroma gradbišča. Vsaka TOZD ima naslednji status: — je pravna oseba, — ima lastna osnovna sredstva, — ima lastna obratna sredstva, ki pa se evidenčno vodijo centralno v TOZD skupne službe, — s TOZD so v delovnem odnosu vsi delavca TOZD in v zadevah iz delovnega razmerja samostojno odločajo. Zadeve kot so izobraževanje, rekreacija in podobno, se prenesejo v TOZD skupne službe; — ima svoj obračun in zaključni račun, — delavci TOZD neposredno odločajo o statusnih vprašanjih — TOZD ima svoj poslovni predmet, ki ga samostojno izvaja, — ima svoje ime in je vpisana v register gospodarskih organizacij — ima svoje organe upravljanja kot so DS, kolektivni in izvršilni organi in individualni izvršilni organ ter druge organe upravljanja. Težišče samoupravljanja je na nepo- srednem odločanju uprav-Ljalcev kot je na primer na zboru delovnih ljudi, — v TOZD so samostojne organizacije ZK, sindikata, ZM in druge. V principu ima TOZD tedaj vse pristojnosti v zvezi s poslovanjem in posluje popolnoma samostojno in samostojno o vseh vprašanjih odloča, združuje pa le tiste naloge, o katerih je bilo primeroma že navedeno, da jih s samoupravnim sporazumom združujejo na nivo delovne organizacije to je INGRADA. Na nivoju delovne organiza- cije (podjetja INGRAD) se odloča le o tistih vprašanjih in pristojnostih, ki so jih TOZD prenesle na delovno organizacijo. Za odločitve izvoli v DS podjetja vsaka TOZD številčno enake delegacije na nivoju delovne organizacije — podjetja — en kolektivni izvršilni organ — poslovni odbor in en individualni izvršilni organ — direktor. Dalje se na nivoju podjetja formira še sekretariat ZK, izvršni odbor sindikata, izvršilni odbor ZM, aktiv ZB in športno društvo. Za družbeno politične organizacije se na nivoju pod- jetja organizirajo plenumi, konference ali drugi organi skladno s statuti teh organizacij. Kakšne pogoje bo imela posamezna TOZD glede na ta predlog je izdelana posebna ekonomska analiza, iz katere bodo delavci v javni razpravi lahko proučevali in se odločali glede organiziranja TOZD in glede na njihovo bodočnost v TOZD. Po končani javni razpravi bo odbor za ustavne amandmaje skupaj z družbeno političnimi organizacijami in predstavniki predlaganih TOZD podal dokončni predlog o organiziranju TOZD v podjetju GIP INGRAD. Ekonomske osnove za organizacijo in poslovanje TOZD Organizacija temeljnih organizacij združenega dela (TOZD) nima le politično obeležje, temveč tudi —- in predvsem — ekonomsko. Gre za neposredno samoupravno odločanje o ciljih, o njihovem doseganju in o razpolaganju z rezultati. Vsaka odločitev ima poleg drugih, n. pr. socioloških, tudi ekonomske vzroke in posledice. Da bi v razpravah o organizaciji TOZD lahko čimbolj kompleksno obravnavali tudi ta vprašanja, je pripravljena ekonomska analiza, ki daje po eni strani pregled gospodarskih gibanj v zadnjih petih letih, po drugi pa zasnovo o ekonomskih odnosih med TOZD ter o njihovih sredstvih. Vsi ti podatki, ki vsaki od predlaganih TOZD omogočajo pregled preteklosti in pogled v bodočnost, bodo v prihodniih dneh sistematsko zbrani v ela- boratu, ta pa bo posredovan kolektivom enot v razpravo. Vseh podatkov in variant tu ni mogoče prikazati. Kljub temu pa je ob tej okvirni informaciji vredno podati vsaj nekatere najznačilnejše osnove za določitev bodočih razmerij. Najprej nekaj o doseženih rezultatih posameznih TOZD za preteklo petletno obodbje, ker podatki o tem dajo vpogled, kolikšen je prispevek minulega dela s katerim je bilo zgrajeno današnje stanje in današnja o-premljenost podjetja. Petletna doba sicer ne pokaže povsem pravilnih razmerij, vendar so osnove dovolj uporabne, saj so se prav v teh letih izoblikovala razmerja med posameznimi dejavnostmi, ki naj bi jih zajemale bodoče TOZD. Bruto-produkt in njegova struktura sta bila v letih 1968 do 1972 naslednja (v 000 din): Odprto pa je vprašanje razdelitve virov sredstev, ker je to odvisno od tega, za kakšno stopnjo pravne in poslovne samostojnosti posameznih TOZD se bodo kolektivi odločili in kakšno stopnjo odgovornosti bodo pripravljeni prevzeti (subsidiarno, solidarno). V analizi, ki bo služila kot osnova za razpravo, je podan osnutek tudi za razdelitev virov sredstev, pri tem tem pa so bila uporabljena naslednja izhodišča: a) Osnovna sredstva so pokrita z ustreznim delom poslovnega sklada in s konkretnimi krediti dobaviteljev za osnovna sredstva. TOZD bruto direktni produkt stroški prispevek podjetja Gradbena operativa 584315 IGM Medlog 102,284 Proizvodni obrati 91,712 Skupne službe 15,272 Ta razmreja so prikazana na podlagi tržnih rezultatov, ki naj bi bili tudi v bodoče osnova za vzpostavljanje odnosov med temeljnimi organizacijami združenega dela v skupnosti INGRAD. Iz njih bomo najbrž tudi izhajali, ko bomo postavljali razmejitev rezultatov na del, ki izhaja iz minulega dela ter na del, ki je prigospodarjen v tekočem obdobju. Obenem pa bo to tudi osnova za presojo pri razdelitvi sredstev podjetja med TOZD4 516,267 68,822 88,389 13,895 80,308 11,506 11,551 3,721 Glede razdelitve sredstev v upravljanje med temeljne organizacije bo treba kot kaže, postopek razdeliti na več faz: a) osnovna sredstva razdeliti tako, kot jih posamezne dejavnosti oziroma bodoče TOZD sedaj uporabljajo in so v ta namen že pripravljeni podrobni seznami osnovnih sredstev po TOZD; b) obratna sredstva v obliki zalog materiala in inventarja, za kar so na razpolago avtentični knjigovodski podatki. Pri tem pa bo potrebno presoditi ne le dejansko stanje, temveč tudi ustreznost zalog in vezave, c) obratna sredstva, vezana v nedovršeni proizvodnji, v terjatvah, v plasmanih in v denarni obliki, pri katerih pa razmerja niso čista in bo potrebno samoupravno dogovarjanje. V analizi, ki je sestavljena kot osnutek oz. kot osnova za razpravo in za dogovarjanje, je podan predlog za razdelitev tudi teh vrst sredstev. b) Kot kritje razdeljenih obratnih sredstev prevzamejo TO-' ZD njihov del obveznosti do dobaviteljev in kupcev (avansi) ter njihov del kreditov, ki so jih podjetju dala podjetja in banke. Nato pa bi razdeili še preostali del poslovnega sklada. Tudi če tak razpored ne bo potreben ali ne bo sprejet, je kljub temu koristen, ker pokaže vlaganje sredstev iz ene v drugo dejavnost oziroma TOZD iz česar lahko vsaj začrtamo bodoče smeri vlaganj. Poleg doslej omenjenih problemov bo v razpravi potrebno doseči sporazumno rešitev glede prevzemanja TRŽNIH RI-ZIKOV in se ob tem odločiti za sistem cen (eksternih, internih) za instrumentarij interne banke in še za vrsto drugih vprašanj. Vse te probleme pa bo potrebno obravnavati in razreševati tako, da ne bo ogrožena ENOTNOST CILJEV podjetja kot celote in da bomo z organiziranjem TOZD dosegli učinkovitejše gospodarjenje in boljše poslovne rezultate. Komisija za ustavne amandmaje Solidarnostna akcija Ingrada po požaru v TIM Laško Kolektiv sektorja Celje in gradbišča Laško sta se že dalj časa iskreno veselila uspehov, ki sta jih s svojim delom pokazala na gradbišču rudnika v Laškem pri gradnji nove tovarne izolacijskega materiala TIM, saj bi bil nov obrat, ki je že delno pričel z obratovanjem, popolnoma dokončan v tem mesecu in svečano oddan namenu ob dnevu največjega delavskega praznika, 1. maja. Toda gro- stanku so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. V nedeljo, 8. 4. t. 1. opravi gradbišče Laško na poškodovani strehi tretje hale najnujnejša dela, da bo hala čimbolj zaščitena proti vremenskim neprilikam. 2. V ponedeljek, 9. 4. t. 1. prične ekipa gradbišča takoj z ru-šitvenimi in pospravljalnimi deli obeh poškodovanih hal. Na teh halah je ostalo še ne- kaj ločnih konstrukcij, katere se mora z vso pazljivostjo in strokovnostjo demontirati. 3. Čimprej je usposobiti celotni plato obeh hal v tako stanje, da se lahko prične z montažo novih konstrukcijskih elementov, to je stebrov in strešnih elementov. Pri tem delu je treba nujno navezati strokovne kontakte z Zavodom za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana, da se ugotovi stanje železobe-tonskih strebrov, ali jih bomo morali v celoti demontirati ali pa še bodo z dopolnitvami služili za montažo novih hal. 4. Kolektiv Ingrada sklene takoj pogodbo s proizvajalcem montažnih strešnih elementov SGP NOVA GORICA za čimprejšnjo dobavo novih strešnih in ostalih konstrukcijskih elementov. Tu moramo izraziti vsa zahvalo vodstvu SGP Nova Gorica, ki je takoj izrazilo vso pripravljenost za pomoč pri dobavi vseh, za dve novi hali, potrebnih montažnih konstrukcijskih elementov. 5. Težka in najpomembnejša obveznost, ki jo je prevzel kolektiv Ingrada pa ;je, da bodo vsa dela na obeh halah končana do dneva in praznika rudarjev 3. julija. Ta dan bo tovarna TIM Laško oddana kolektivu v redno proizvodnjo. Kolektiv Ingrada se zaveda zelo odgovorne in težke naloge. To nalogo je vodstvo sektorja Celje in gradbišča Laško, kakor tudi kolektiv tega gradbišča, sprejel z razumevanjem ter jo bo solidarno do kolektiva TIM Laško tudi pravočasno opravil Ob koncu smatram za dolžnost, da izrečem vso zahvalo delavcem našega kolektiva, ki so z vso požrtvovalnostjo v zelo težkih in nevarnih pogojih, kljub tveganju svojih življenj, pomagali pri reševanju in gašenju te ognjene stihije. Najbolj požrtvovalni med njimi so bili: — ZUPANČIČ Anton — odrar — KRIŽNIK Ivan — odrar — STRMEC Stane — odrar — HOTIČ Kamal — delavec Pri vodenju in organiziranju reševanja pa se je posebno izkazal šef gradbišča AŠKERC Anton, za kar zasluži posebno priznanje. Direktor: Henrik čmak, dipl. gr. ing. bo opuščanje varnostnih ukrepov pri izvajanju del ki so jih subizvajalci dne 6. 4. t. m, o-pravljaii na strešni površini zadnje hale za skladiščenje styro-pora, je povzročilo katastrofalen požar, ki je v kratkem času popolnoma uničil dve hali v skupni izmeri 2.916 m2, ki sta bili z gradbene strani že popolnoma dokončani. Pri tej hudi nesreči je bila sreča še v tem, da je s požrtvovalnim delom pri gašenju in reševanju bil o-čuvan skoraj v celoti proizvodni oddelek te nove tovarne, ki se sestoji tudi iz dveh hal istih velikosti kot prvi dve, ki sta zgoreli. Precejšnje poškodbe je utrpela streha tretje hale, na kateri je kritina skoraj v celoti uničena, druga hala pa se je vsa zrušila. Pri »Ingradu« smo se zavedali, kaj pomeni ta nesreča za mlad kolektiv tovarne izolacijskega materiala v Laškem in smo dne 7. 4. t. 1. imeli na poziv direktorja tovarne TIM skupni sestanek glede solidarnostne akcije, da se prepreči še večja škoda in da lahko kolektiv brez večje prekinitve prične z obratovanjem. Na se- Sprejeta je temeljna usmeritev dela Družbeno politično delo — samoupravljanje in gospodarjenje so neločljivi elementi v na-daljnem samoupravnem in gospodarskem razvoju organizacije združenega dela GIP »Ingrad« Celje. S takšno ugotovitvijo je konferenca organizacije Zveze komunistov naše organizacije združenega dela izoblikovala nove možnosti in spodbude za spreminjanje družbeno-ekonom-skega in položaja političnega ter vloge vseh zaposlenih v samoupravnem socialističnem združenem delu. To so osnovna izhodišča in naloge iz pisma tov. Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ. To ni enkratna naloga, temveč je za vselej izoblikovano načelo našega na-dolj njega razvoja v sodobnih procesih proizvodnje in sodelovanja. Vsi ti procesi, ki so že izoblikovani in ki so še v oblikovanju, za urejanje razmer na vseh področjih je pismo tov. Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ naredilo konec raznim dvomom in prikazalo krize tistim, ki so celo upali, da se razni novi predpisi in ustavna dopolnila sploh ne bodo resno izvajala in da se bo delalo še vedno po starem. Tako se je pokazalo poleg drugega tudi na vzroke zaostajanja v ne dovolj kritičnem in vztrajnem odstranjevanju pojavov izigravanja ter dalo jasno opozorilo, da je treba tisto, kar je bilo na demokratičen način dogovorjeno in v obliki sklepov ali pravil predpisano tudi dosledno izvajati. Tako pozitivne kot negativne posledice političnega delovanja obvezujejo vse komuniste in vse subjektivne sile, da vztrajamo na dosledni uveljavitvi sodobne vloge Zveze komunistov, kar ji bo odpiralo pot v vsa središča in tokove samoupravnega in političnega odločanja. Z bogatim idejno-politič-nim delom in demokratičnimi razpravami se bomo stalno utrjevali za tako dejavnost, ki bo omogočila popolno uresničevanje načel 21. 22. in 23. ustavnega dopolnila. Zveza komunistov v podjetju mora uveljaviti tako vsebino in način delovanja, mora biti vse bolj prisotna med neposrednimi proizvajalci (delavci in uslužbenci), mora se zavzemati, da se s svojimi akcijami angažira tudi v sindikatu, aktivu ZM in v vseh sredinah naše organizacije združenega dela. Na takih osnovah se je razvila uporna in dosledna akcija na spoštovanju nadaljnjih nalog, ki smo jih sprejeli. Na osnovi pisma predsednika ZKJ tov. Tita, Izvršnega biroja in predsedstva ZKJ, sklepom in stališč 29. seje CK ZKS ter sklepov občinske konference ZKS Celje in na osnovi aktualnih problemov in nalog v delovnem kolektivu, komunisti industrijsko gradbenega podjetja »Ingrad« Celje skupaj z vsemi družbeno-političnimi organizacijami, samoupravnimi organi, strokovni službami in o-staiimi dejavniki v podjetju bomo uresničevali. Letni program dela * 1 2 3 4 S programom dopolnjujemo vsebino dosedanjih nalog, ki morajo v programiranem obdobju (marec 1973 — marec 1974) v našo samoupravno skupnost vnesti novo kvaliteto v izvrševanju in odgovornosti pri izvrševanju nalog. 1. Osnovna organizacija ZK mora vsakih 6 mesecev preana-lizirati izvajanje sprejetega programa. Zadolžen sekretariat OO ZK. 2. V zvezi z intenzivnimi pripravami na vnašanje vsebine u-stavnih dopolnil v našo delovno organizacijo je treba izdelati konkreten kratkoročni program ustreznih sprememb. Zadolženi: sekretariat OOZK, vodstva družbeno političnih organizacij, vodstvo podjetja in vodilni na sektorjih. Program uvajanja vsebine u-stavnih dopolnil je sestavni del tega programa. 3. Komunisti Ingrada smo stalno neposredno odgovorni za delo v posameznih družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih organih, strokovnih službah in društvih. Za delo samoupravnih organov je neposredno zadolžen aktiv zveze komunistov samoupravnih organov. Komunisti v vodstvih posameznih organizacij in vodilni komunisti osebno odgovorjajo za nepravilnosti sekretariatu OOZK. 4. Tako kot širša družbena skupnost, tudi komunisti Ingrada ostro obsojamo tiste organe in posameznike, ki jemljejo pravice in dolžnosti samoupravljanja neposrednim proizvajalcem. Ti prav zaradi samovolje, familjar-nosti, neodločnosti, ležernosti, hočejo zmanjšati pomen samoupravljanja In ohranja- ti birokratske in etatistične težnje, ki niso sprejemljive. Neobhodno je potrebna analiza vseh vodstvenih struktur od direktorja podjetja navzdol, do delovodij in mojstrov, njihovo uresničevanje sklepov samoupravnih organov, odnos do samoupravljanja nasploh, do gospodarjenja, do človeka in njegovih živi jenskih in delovnih pogojev. Preanalizirati se mora moralno politična, samoupravna in strokovna odgovornost vseh navedenih, u-strezno z pomembnostjo delovnega mesta. Analiza mora vsebovati tudi takojšnje u-krepe v zvezi z zasedbo delovnih mest nekaterih posameznikov. Rok september 1973. Zadolžen: aktiv članov samoupravnih organov in sekretariat OOZK. Neposredno odgovorni; sekretar in namestnik sekretarja OOZK, predsednik sindikata, predsednik aktiva ZM in predsednik DS in direktor podjetja. 5. Komunisti v delavskem svetu in svetih poslovnih enot so neposredno odgovorni, da na osnovi analiz strokovnih služb in v sodelovanju z vsemi organiziranimi dejavniki v podjetju pripravijo program stabilizacijskih ukrepov. Zavzemamo se za to, — da pospešimo obračanje o-bratnih sredstev najmanj za 20 %, predvsem je treba izboljšati izkoriščanje zalog in hitreje obračati finančna sredstva; — delež materialnih stroškov iz naslova osebnih prejemkov se mora zmanjšati v bruto produktu najmanj za 20 % (kilometrina, dnevnice itd.); — produktivnost dela moramo povečati najmanj za 8%, za kar je potrebno zmanjšati zastoje in boljše izkoriščati delovni čas ljudi in strojev, povečati udeležbo strojnega dela izboljšati organizacijo dela, hitreje uvajati tehnološke novosti; — da se problemi proizvodnje in poslovanja hitreje in kvali-tetneje rešujejo. Izpostavljamo predvsem: proučevanje tržišča, cenejšo in hitrejšo gradnjo, zmanjšanje neplačanih dopustov, ustrezno strokovno zasedenost v celotni proizvodnji, zagotovitev večjih kompleksov gradnje, pravočasno preskrbo z repro-materialom, pravočasno izdelavo projektov, pravočasno pridobitev ostale dokumentacije za gradnjo, dosledno izpolnjevanje rokov s strani subakordantov in tudi domačih proizvodnih obratov. Glede rokov je potrebno doseči popolno disciplino in točno izvrševanje pogodbenih obveznosti. Odstopanja je treba sproti analizirati in sankcionirati. Zadolžen: Delavski svet in strokovni kolegij, ki morata vsake tri mesece analizirati izvajanje sklepov, obstoječ gospodarski položaj in uveljavljati osebno odgovornost. 6. Samoupravno sporazumevanje dobiva nove razsežnosti v urejanju odnosov med ljudmi. Za pravilnost izvajanja sprejetih samoupravnih sporazumov odgovarjajo strokovne službe v podjetju,_ ki morajo preprečiti nepravilno trošenje sredstev. Zaradi tega je potrebno dosledno upoštevati dogovorjena načela in predvsem posvetiti večjo skrb prehrambenim in nastanitvenim pogojem naših delavcev predvsem na bolj oddaljenejših gradbiščih. Zadolženi: vodje strokovnih služb, ki naj neposredno odgovarjajo delavskemu svetu. Ustrezna analiza vsakih 6 mesecev. 7. Minili so časi, ko je bil naš neposredni proizvajalec zadovoljen le s formalnim informiranjema Zato postaja kvalitetno informiranje ena izmed osrednjih nalog. Najpomembnejše je neposredno informiranje na proizvodnih sestankih. Proizvodni sestanki naj bi bili vsaj enkrat mesečno in to v skupinah 10 do 60 ljudi, le izjemoma je lahko prisotnih več ljudi. Poleg proizvodnih sestankov mora vsaka dva meseca izhajati glasilo podjetja, po potrebi pa tudi interne informacije. Vodstvo podjetja, samoupravni organi in družbeno-politične organizacije morajo neposredno zadolžiti osebe, ki bodo skrbele za tekoče Informiranje. Zadolženi: vsi člani ZK, člani samoupravnih organov, vodilni strokovni delavci v podjetju, odbor za informiranje. 8. Na osnovi določb resolucije skupščine SRS o osnovah kadrovske politike v SR Sloveniji je bil v Celju podpisan družbeni dogovor o enotnih osnovah kadrovske politike v občini Celje. Samoupravni organi v naši delovni skupnosti morajo vskladitl z omenjenim dogovorom ustrezne samoupravne akte. Neposredno odgovoren odbor za samoupravne akte. 9. Izvajanje del v ZRN in Avstriji moramo v našem podjetju bolj sistematično spremljati. Vse delo v zvezi z Inozemstvom, ki je potrebno, naj se opravlja v posebnem oddelku. Izboljšati moramo stike z našimi predstavniki v inozemstvu. Zagotoviti moramo boljšo informiranost zunaj zaposlenih delavcev o dogajanjih v kolektivu, hkrati pa informiranost zaposlenih v Jugoslaviji o vseh problemih izvajanja del v tujini. Zadolžen: oddelek za ino- zemstvo« 10. Sproti moramo spremljati problematiko socialnega razlikovanja in vnesti v našo prakso sprejeta načela v družbi. Zlasti moramo opozarjati na previsoke osebne dohodke, predvsem tiste, ki presegajo dogovorjena merila po samoupravnem sporazumu. Vsi podatki o osebnih prejemkih morajo biti javni in vsakomur dostopni. Zadolžen: strokovne službe podjetja. 11. Pri delu OOZK moramo doseči: a) večjo vsebinsko diferenciacijo na osnovi konkretnega vsakodnevnega dela komunistov v organih in organizacijah, predvsem pa v svoji neposredni delovni sredini. b) na osnovi vsebinske diferenciacije mora ZK tudi obravnavati in sankcionirati konkretno odgovornost posameznih članov, c) sprejemanje v ZKS je stalna naloga organizacije ZK. Večji odziv pri novih članih bo ZK dosegla z kvalitetnim in doslednim izpolnjevanjem programa. Rezultat tega mora biti vsaj 10 na novo sprejetih članov ZK. 12. Sprejeti program dela vsebuje bistvene naloge, ki se jih moramo lotiti v načrtovanem razdobju. S tem pa ne izključujemo delokrog o-stalih obveznosti, ki so stalna obveza posameznih komunistov in organizacije ZK, pa tudi ostalih članov kolektiva. Konferenca organizacije zveze komunistov je v prisotnosti vodstva sindikalne organizacije, aktiva ZM, celotnega DS in strokovnega sveta sprejela omenjeni program. Zato ne gre podcenjevati dejstva, da je v relativno kratkem času precej storjenega iz programa in da je prišlo do znatnega izboljšanja v ml-išljenjih in dejanjih. Ob vseh teh pozitivnih premikih pa se pojavljajo obsojanja vredni pojavi samovolje, nasprotovanja sodobnih človeških medsebojnih dogovarjanj, podcenjevanje znanja, prilaščanje samoupravnih pravic, ki gredo mimo samoupravnih organov v individualno odločanje in presojo, ki ni v skladu z razpolaganjem s sredstvi za razširjeno reprodukcijo in sredstev iz presežka dela, ki omogoča nekakšen ozek menažerski ekonomizem, ki ne zmore idejno politično dvigniti nad dnevni poslovni svet in ki Je omrežen z vzomlštvom, kjer ne vidi pestrih povezav med e-lementi vloge in položaja delovnih ljudi ter učinkovitega družbenoekonomskega samoupravljanja« Zato je tembolj potrebno poudariti, da gleda zveza komunistov na sicer pomembno problematiko učinkovitega gospodarjenja ln poslovnosti, kot na sredstvo v rokah samoupravljanja, kjer celoten kolektiv mo. ra biti nosilec vsega dogajanja, vsi zaposleni pa izvrševalci posameznih nalog, ki so nam predpisane in samoupravno sprejete. Sekretariat OOZKS »Ingrad« Celje Naša mlada upokojenca Dolgoletna vodilna delavca Franc Vitanc in Stane Kulovec sta pred kratkim zapustila kolektiv 07lic in zdtaafie Ni naključje, da se najin pomenek ob nedavnem srečanju vrtel okoli tiste točke, ki ji je posvetil veči del svojega aktivnega dela, ustvarjanja — okoli človeka, okoli delovnega človeka. »Naj povem še danes tisto, kar sem rekel ob odhodu iz kolektiva — hvala za sodelovanje. In še nekaj — naj bo vsak človek pravi človek med ljudmi.« Tako je stekel pogovor s Francem Vitancom, človekom, ki nosi v sebi velik kos zgodovine, naporov in dela nekdanjega Betona in sedanjega Ingrada. Vsa leta po vojni je ostal zvest enemu kolektivu. In kdor koli bo pisal kroniko celjskega Ingrada, se bo hočeš nočeš moral ustaviti ob imenu človeka, ki je več kot dve destletji delal na področju splošne in kadrovske službe in sodeloval pri oblikovanju notranjih človeških odnosov. Franc Vitanc je od 15. februarja 1950 leta opravljal dolžnosti šefa kadrovske oziroma splošne službe, v kolektivu pa je bil vse od decembra 1945 leta. Pred kratkim je odšel v pokoj, toda tisto, kar je napravil sam in skupaj s sodelavci, je veliko, izredno. Naj ob tem ne Izostane resnica, da je bil Ingrad tisti, ki se je med prvimi če ne že prvi, pridružil pozivu občinske skupščine za načrtno reševanje kadrovske politike na sploh. In prav tu je Ingrad dosegel uspehe, na katere je lahko ponosen. »Lotili smo se načrtnega izobraževanja na delovnem mestu, postavili politiko štipendiranja, se dogovorili za smelo šolanje odraslih, posvetili skrb vzgoji mladih in sprejeli tak plan kadrov, ki je zadovoljil tudi največjim nalogam«, je dejal Franc Vitanc. Kadrovsko delo v Ingradu je postalo vzorno tudi za druge! V vsem tem času, ko je Franc Vitanc vodil personalno dejavnost, je služba zabeležila nad 17.500 kadrovskih sprememb. Prišlo in odšlo je ljudi za slabo polovico Celja! »Kako ste našli stik z ljudmi, delavci?« »Tu nisem imel težav. Menim, da tu zaradi tega ne, ker dobro poznam življenje navadnega, preprostega človeka, Ker poznam njegove težave, probleme. Navzlic diplomi na višji šoli, sem veliko bolj ponosen na življensko diplomo, ki sem jo opravil na svojem delovnem mestu v srečanju z ljudmi, v o-bravnavanju njihovih vprašanj!« Franc Vitanc, šef splošne in kadrovske službe, je odšel v pokoj. Z njim vred pa je odšel v pokoj človek, ki se je žrtvoval na najrazličnejših drugih mestih in položajih. Spisek njegovih funkcij, ki jih ie opravljal, je predolg, da bi našteli vse. Nanašajo se na delo Zveze komunistov, na SZDL, na telesno kulturo, sindikat itd. Še zdaj je predsednik medobčinskega odbora sindikata gradbenih delavcev pa član naj višjih občinskih in republiških sindikalnih organov. Dolga leta je vodil Partizana na Gomilskem pa okrajno zvezo Partizan in zvezo za telesno kulturo. Aktivno je delal tudi v nekaterih strokovnih republiških organih in komisijah pri zbornici, sekretariatu za delo itd. In v kolektivu? Delavski svet, upravni odbor, Zveza komunistov, športno društvo.. so organi in organizacije, ki se jim je predal' in delal v njih z največjo vnemo. »In zdaj?« »Ker so mnoge od teh funkcij vezane na aktivno delo v delovni organizaciji, je ^povsem razumljivo, da bom nekatere postopoma opustil. Sicer pa bi rad v tej zvezi povedal še to, da bom skušal v največji meri spoštovati zdravnikovo navodilo, ki se glasi, da naj vsaj eno leto mirujem, če hočem, da bom ohranil zdravje, želim si miru!« Naj bo to tudi naša želja njemu — zdravje in mir in veliko lepih misli na tisto, za kar je dalal in žrtvoval toliko dragocenega prostega časa. £api opomini... Poiskal in našel sem ga doma. Kakšna sprememba. Prvi dnevi zasluženega pokoja. Namesto, da bi se ukvarjal s številkami, plani, je vsaj tisti dan našel svoje delo in razvedrilo hkrati pri avtomobilu. »Kaj bi vam naj povedal?« je povzel vprašanje in nadaljeval s tisto iskrenostjo, ki je zanj tako značilna: »Na kolektiv me vežejo lepi spomini. Takšni bodo tudi ostali. Trinajst let sem delal in živel z Ingradom. Bili so tudi nekateri objektivno težki časi. Toda, takšno je naše življenje. Na koncu koncev ostanejo v spominu le lepi dogodki. In tako je prav! Veste, če bi me vprašali, kaj mislim o perspektivi podjetja, bi rekel tole: ima vse pogoje za lep razvoj. Zdaj bo treba le dosledno prisluhniti ustavnim do- polnilom, njihovi uresničitvi. Pri tem mislim na njihovo osnovno nalogo, na poglobitev in utrditev samoupravljanja. To pot pa lahko odprejo temeljne organizacije združenega dela. Ustanoviti jih bo treba po preudarku in dejanskem položaju, ne pa po zgledu drugih. Temeljne organizacije združenega dela morajo biti dejansko odsev notranjega življenja in dogajanja v Ingradu. Če bo tako, potem bo uspeh zagotovljen.« »In kako boste preživljali dni zaslužnega počitka?« »Nič posebnega ne bo v tem. Naj vam povem, da grem rad na sprehode in da veliko berem. Prve dni pokoja sem še prihajal v podjetje in pomagal pri nekaterih delih, če bo treba, bom rad prihajal tudi v bodo- Stane Kulovec, ki je trinajst let opravljal posle šefa gospodarsko računske službe v našem kolektivu, je odšel v zasluženi pokoj. Kolektiv je zapustil človek, ki sl je v njem pridobil veliko ugleda, spoštovanja in zato prijateljev. Pri delu je bil dosleden, strog, natančen. Nič čudnega. Finančni in gospodarski posli ne poznajo in ne prenesejo vijugastih poti. Zato je obsojal napake, kjerkoli so se dogajale. Tudi tiste, ki so prihajale od zunaj in so imele vpliv na delo kolektiva. Stane Kulovec je opravljal ves čas svoje zaposlitve pri Ingradu ne samo odgovorno strokovno delo, marveč je bil tudi aktiven v družbeno političnem življenju. Bil je predsednik aktiva Zveze borcev, nekaj let tudi sekretar osnovne organizacije ZK za delavce v upravi itd. Za zasluge v NOB mu je kolektiv podelil posebno zlato značko. Z njim vred sta jo dobila še člana kolektiva za aktivno delo v NOB pred 9. septembrom 1943 leta. Stane Kulovec se je rodil 16. junija 1912 leta v Vavtl vasi pri Novem mestu, v kolektiv Ingrada pa je prišel 1. maja 1960 leta. In za konec tega srečanja doma in s pomočjo glasila še topla želja — da bi užival zasluženi pokoj dolga leta v miru zdrav in zadovoljen in da bi spomini na Ingrad nikoli ne odšli v pozabo. SLABO OBISKOVANE PREDSTAVE... Odbor osnovne sindikalne organizacije skupnih služb je v sklopu kulturne akcije kupil za naš kolektiv 16 abonmajskih vstopnic za predstave v Ljudskem gledališču V Celju. Do sedaj smo si lahko ogledali 5 predstav, 4 v izvedbi Ljudskega gledališča v Celju, eno pa nam je uprizorilo ljubljansko gledališče. Obisk predstav je bil zelo slab. Posebno zadnjo predstavo, ki je bila v soboto 14. aprila, si je ogledalo zelo malo ljudi (tudi iz našega podjetja), čeprav je bilo obvestilo gledališča na oglasni deski podjetja že nekaj dni prej. Res škoda, da ima ta abonma tako human naslov »kulturna akcija«, ki pa v celoti predstavlja nekulturo Celjanov. Igralci so se res potrudili in nam pripravili 2-umi program vendar so bili za trud, ki so ga vložili v igro, s ploskanjem maloštevilnih gledalcev vse premalo nagrajeni. Res pa je, da sobota ni ravno najbolj primeren dan za abonma »kulturna akcija«, saj se mnogi odpravijo ob prostih sobotah na izlete. V takih primerih bi bilo prav, da bi tisti, ki vstopnice posedujejo, izročili te drugim članom kolektiva, da bi bile karte vedno izkoriščene in da bi čimveč članov lahko obiskovalo predstave. Cirman Marta Bliža se čas letnih dopustov. Upoštevajte navodila in se pravočasno odločite za koriščenje nujno potrebnega odmora. Usklajevanje dopustov bo nujno! Poslovanje podjetja Kdaj in kako je podjetje pričelo samostojno z delom v ZR Nemčiji? Samostojno je pričelo podjetje Ingrad z delom v ZR Nemčiji s 1. I. 1970. Pred tem smo sicer že delali v inozemstvu (Avstriji in Nemčiji), toda ne samostojno, temveč v sestavu drugih podjetij, katera so imela na tem področju že nekaj izkušenj. Tako smo sodelovali s podjetji: Konstruktor Maribor, Stavbar Maribor in v sestavu poslovnega združenja Giposs Ljubljana GmbH Miinchen. Velikih poslovnih rezultatov podjetje takrat ni dosegalo, saj so dobičke pobirali organizatorji in posredniki poslov. S prenehanjem poslovanja firme GmbH Giposs v Munchenu pa je v podjetju Ingrad padla odločitev, da bi pričeli samostojno prevzemati dela. Taka odločitev je bila še posebej mogoča zaradi tega, ker si je kader v podjetju že pridobil določene izkušnje glede prevzemanja in izvajanja gradbenih del na nemškem tržišču. Tu ne smemo spregledati izredno agilnega predstavnika podjetja Antona Kosa, ki mu gre brez dvoma zasluga, da je podjetje doseglo na nemškem trgu dobre rezultate. Kasneje je bil vključen na to tržišče še Jože Pintar, ki je vodil dela na področju Bavarske. Seveda pa ne moremo v tem sestavku naštevati vseh imen, ki imajo zasluge za uspešen poslovni rezultat, saj je delalo v zadnjih treh letih v Nemčiji povprečno 350 delavcev; Kako prevzemamo in izvajamo dela? Na samem začetku je podjetje prevzemalo dela v celoti v izvajanje z Ingradovimi delavci. V glavnem je podjetje sprejemalo delavce v delovno razmerje za izvajanje del v Nemčiji. Po znanih meddržavnih konvencijah so jugoslovanski delavci dobili delovne vize za delo v Nemčiji za dve leti, zatem pase bi morali vrniti nazaj v domovino, ali pa se zaposliti pri neki nemški firmi. Na osnovi meddržavnih sporazumov in naših predpisov, ki urejajo zunanjetrgovinsko poslovanje, je mogoče uvoziti v Jugoslavijo vse dobiček, ki ga podjetje doseže z izvajanjem investicijskih del in ta dobiček tudi v devizah 100 % obdržati in prosto razpolagati (retencijska kvota). Zaradi navedenih ugodnosti je bilo in je še najbolj zanimivo prevzemati dela s svojimi tako imenovanimi »detaširanimi« delavci. Ker pa se delavci, ki jim je potekel dveletni rok za delo v Nemčiji, niso hoteli vrniti na delo v domovino, podjetje pa dobrih delovnih Skupin ni hotelo izgubiti, je delavski svet odločil, da ustanovimo v Nemčiji lastno firmo. Po izvedenem postopku je bilo izdano od Zveznega sekretariata za zunanjo trgovino dovoljenje za ustanovitev firme dne 23. novembra 1971. Ustanovljena je bila firma GmbH Ingrad — Vohnung und Industriebau s sedežem Buxte-hude. V to firmo so bili vključeni delavci, ki so jim delovne vize potekle. Ker ta firma posluje kot nemško podjetje, katerega lastnik kapitala je Ingrad Celje, ima pravico odločati o dobičku, ki ga je firma dosegla. Dobiček lahko porabimo za nabavo osnovnih sredstev, to je za razširitev poslovanja, za vlaganje v druga podjetja ali pa se ga transferira v domovino. Seveda pa ta dobiček ni tako visok, ker je podvržen obdavčitvam po nemških predpisih. Kljub temu pa je vsekakor zanimivo razvijati tako podjetje, zlasti še če domačemu podjetju ni treba vlagati lastnih sredstev, temveč jih nasprotno od tega podjetja prejema. Od ustanovitve lastne firme v Nemčiji, to je od novembra 1971 dalje, prevzema dela ta firma direktno, deloma pa jih prevzema Ingrad Celje direktno potom svojega sektorja za inozemstvo. Koliko delavcev smo zaposlili v Nemčiji direktno iz podjetja Ingrad? Nekateri člani kolektiva sov podjetju razširili govorice, da so posamezni gradbeni sektorji utrpeli veliko škodo zaradi tega, ker so iz teh sektorjev bili premeščeni delavci v inozemstvo. Na konferenci ZK v Dobrni dne 9. marca letos je padel očitek, da so sektorji utrpeli škodo, ker so odšli na delo v inozemstvo najboljši delavci, katere so sektorji vzgojili, v njih vlagali velika sredstva in da je zaradi odhoda teh delavcev bila nižja storilnost, itd. Da take pavšalne obtožbe nimajo nič skupnega z resnico, da so zlonamerne, ki skušajo zagovarjati neorganiziranost in opravičevati nesposobnost nekaterih na domačih gradbiščih, naj nam povedo naslednji podatki o številu delavcev, ki jih je podjetje premestilo iz domačih sektorjev na delo v inozemstvo v zadnjih treh letih: 1. V letih 1970, 1972 in 1972 je bilo razporejenih na delo v inozemstvo iz posameznega sektorja naslednje število delavcev: Leto 1970 Sektor Odšlo v ZRN Vrnilo nazaj Še dela v ZRN Štore 11 4 6 Celje 13 4 6 Medlog Skupne 4 2 1 službe 1 1 Žalec 3 1 2 Ljubljana 5 3 2 PO 8 2 6 Konjice 2 2 Gomilsko Mehani- 2 2 zacija 1 1 Montaža 1 1 Skupaj 51 20 26 v Nemčiji Leto 1971 U O S O CZ) o > fl C3 "SZ •a« U N 2 > Celje 1 Montaža 1 Štore 1 Ljubljana 1 Skupaj 4 Leto 1972 Celje 4 4 Mehanizacija 2 1 Montaža 3 3 Skupaj 9 8 1 1 1 Iz evidence, ki jo vodimo v podjetju, je razvidno, da je bilo v prvem letu poslovanja, to je v letu 1970, povprečno zaposlenih v sektorju za inozemstvo 332 delavcev, v letu 1971 je bilo povprečno zaposlenih 357 delavcev, ob koncu 1971 leta je del detaširanih delavcev prešel v novo ustanovljeno firmo GmbH Ingrad in se je zaradi tega v letu 1972 število zaposlenih v sektorju za inozemstvo Ingrad zmanjašalo na 136 delavcev. Število povprečno zaposlenih v letu 1972 se je toliko znižalo zaradi tega, ker izkazujemo na drugi strani, da je bilo v tem letu poprečno zaposlenih v GmbH Ingrad 126 delavcev. Če tedaj upoštevamo obe številki zaposlenih v sektorju za inozemstvo in GmbH dobimo poprečno zopet zaposlenih 332 delavcev. Vsak kometar gle na prej navedene obtožbe je tako odveč; Ugotoviti je le še, da so delavci ki so odšli na delo v inozemstvo zahtevali, da se jih razporedi na delo v tujino, ker bodo sicer s podjetjem Ingrad razdrli delovno razmerje in se zopet zaposlili v tujini preko drugega podjetja ali pa direktno pri tuji firmi. Kakšne pogoje moralo Izpolnjevati člani delovnih organizacij, da se jih lahko razporedi na delo v tujino? Mnogo je bilo napisanega, mnogo je bilo očitkov invpra- Leto 1970 šanj v zvezi z zaposlovanjem delavcev v tujini. Večkrat so padali tudi očitki, da posamezna podjetja trgujejo z delavci. Seveda so bili primeri, da so v tujini zaposlovala delavce taka podjetja, ki sploh niso bila proizvodna podjetja, ki sploh niso imela ustrezne registracije in podobno. Dela v tujini so prevzemala pod ceno, napravila izbo in delavcem niso bila v stanju plačati osebnih dohodkov. Ker so posamezniki dokajšnjo svobodo pri prevzemanju del in zaposlovanju delavcev v tujini izkoriščali in škodovali u-gledu naši socialistični samoupravni družbi in končno izkoriščali delavce, je morala družba na tem področju določene stvari urediti s predpisi. Glede pogojev ob katerih smejo delovne organizacije pošiljati svoje delavce na delo v tujino, je bil sprejet poseben pravilnik. Pravilnik je bil objavljen v Uradnem listu SFRJ dne 8. julija 1971, ki med drugim določa, da sme DO pošiljati svoje delavce na delo v tujino ob naslednjih pogojih: 1. če delavec privoli, da dela določen čas v tujini, 2. če je delavec s podjetjem v delovnem razmerju za nedoločen delovni čas s polnim časom najmanj 6 mesecev, 3. da je delavcu zagotovljeno po splošnih aktih podjetja mirovanje delovnega razmerja za čas, ko dela v tujini in da bo razporejen po kvalifikaciji na ustrezno delovno mesto, ko se vrne v domovino. 4. da je odslužil vojaški rok. Glede na te pogoje bo podjetje Ingrad za prevzeta dela v tujini razporejalo delavce Ingrada, ki bodo izpolnjevali zahtevane pogoje. Sektor inozemstvo bomo tretirali kot domače gradbišče in mu zagotavljali potrebne pogoje. O tem je tudi odločil delavski svet podjetja na svojem zasedanju dne 3. uP^ia 1973. Kakšen poslovni rezultat je bil dosežen s poslovanjem v Nemčiji, oziroma kakšen dobiček izkazuje sektor? V naslednjem dajemo prikaz realizacije stroškov doma in v tujini ter dosežen dobiček po posameznih letih. Realizaoija DM 7.428.250,33 din 29.339,360,30 Stroški v tujini DM 5.593.012,85 din 22.090.722,80 Stroški v državi DM 390.874,90 din 1.543.838,60 Dobiček DM 1.444.362,58 din 5.704.798,90 DM so preračunane v dinar-je po poprečnem tečaju 394,97. Leto 1971 Realizacija DM 8.133.354,14 din 39,140.140,10 Stroški v tujini DM 6.077.283,07 din 29.245,709,30 Stroški v državi DM 467.914,79 din 2.251.746,35 Dobiček DM 1.588,156,28 din 7.642.684,45 DM so preračunane v' dinar-je po poprečnem tečaju 481,23. Leto 1972 Realizacija DM 3.611.469,12 din 20.350.628,50 Stroški v tujini DM 2.641.091,38 din 14.882.549,90 Stroški v državi DM 213.643,45 din 1.203.880,85 Dobiček DM 756.734,29 din 4264.197,75 DM so preračunane v dinar-je po sedanjem tečaju 563,50. Skupaj 1970, 1971 In 1972: Realizacija DM 19.173.073,59 Stroški v tujini DM 14.311.387,30 Stroški v državi DM 1.072.433,14 Dobiček DM 3.789.253,15 dim 88.830.128,90 din 66.218.982,00 din 4.999.465,80 dim 17.611.681,10 Podjetje je torej s poslovanjem v tujini ustvarilo do konca leta 1972 kar 3.789.253,15 DM, kar predstavlja 1,761.168,110 S dinarjev v devizah. Pri tem pa je ugotoviti, da dobiček za leto 1972 še ni v celoti prenešen v domovino. Kako pa je podjetje ugotovljeni dobiček uporabilo? 1. Uvozilo in plačalo je naslednja osnovna sredstva za potrebe svoje proizvodnje: Naziv osnovnega sredstva Vrednost v N din 1970 1. električni pisalni stroj 8.862,50 2. Wacker oprema 97.495,45 3. aparat za varjenje Fromig 19.302,85 4. kompresor Handy 2.387,30 5. bager JCB 216.096,05 6. Wacker oprema 1.580,20 7. modeli Knauer 57.644,20 8. žerjavi (3 kom) 49.200,00 9. valjar 61.383,20 10. električni pisalni stroj 9.237,50 1971 11. kalupi za Assmann 12. oprema Assmann 13. (krožne žage (2 kom.) 14. kalupi za izdelavo bet. Izdelkov 15. stroj Philips Data 16. avto dvigalo 17. vibracijska igla 18. električni pnevmatični vrtalni stroj 13.413,45 56.504,80 3.840,00 48.807,70 552.204,80 892.584,00 75.388,55 2.842,50 1972 19. pervibratorji 43.577,40 20. mešalec Galletti 161.856,00 21. viličar Dates 210.960,00 22. merilec plina 1.127,80 23. vrtalni stroj Hilti 3.307,45 24. gladilec 15.553,55 25. pomivalni stroj 23.263,30 26. elekrtične motorne škarje _ 19.085,50 27. stroj za rezanje im ikrivlj. železa Omes 133.777,90 28. črpalke 29. preizkuševalec trdote 30. brusilci 31. vali j ar 32. centralna betonarna Skupaj 262.500,00 2,696,00 14.088,20 231.551,25 1,288.505,20 4,580.524,60 2. Uvozilo je naslednje rezervne dele in reprodukcijski material: Tek. Vrednost Za št. Naziv materiala v N din_______________koristnika 1970 1. rezervni deli za Knauer Komet 6.862,85 2. popravilo ta j fum grelcev 5.978,05 3. rezervni deli za Weda črpalke 3.980,95 4. rezervni deli 2.438,50 5. plač. usluge 1.073,30 6. rez. deli firme Binder 7.629,80 Medlog Mehanizacija Mehanizacija Mehanizacija Mehanizacija Mehanizacija 1971 7. fotocelice za odpir. in zapiranje 1.215,15 8. servis bagra JCB 12.247,60 9. opremo za kotlovnico 10.661,60 10. rez. deli za Knauer Komet 14.802,05 11. rez. deli za kladiva Kamgo 869.05 12. rez. deli za viličar 4.298,35 13. hladilni stolp 15.668,05 14. papir 4.281,75 15. vozički in zabojčki 7.900,30 16. žaluzije im dušilec zvoka 15.990,75 17. toplovodni kotel 82.308,20 18. thyssen oljni gorilec 15.157,00 19. servis stroja Putzmeister 5.940,70 20. rez. deli za stroj za omet 4.015,80 21. rez. deli za Hannomag 15.809,10 22. peči Gram 1.603,80 23. cevni odri 15.975,60 objekt Motel Mehanizacija objekt Vrunčeva Medlog Mehanizacija Mehanizacija objekt Varteks uprava uprava ob j. Agrotehnika obj. Agrotehnika obje. Mehanizacija Mehanizacija Mehanizacija bife Ingrad glavno skladišče 1972 24. toplovodni kotel (2 kom.) 25. thyssen oljni gorilec 26. Mirna naprave 27. rez. deli 28. zabojčki, vozički, zahači za DATA 29. filter kombiniran 30. rezervni deli 31. žeblji Hilti za pištolo 32. plastično okovje Assmann 33. rezervni deli 34. svetlobne kupole 35. rez. deli za Weda črpalko 134.948,60 dom upokojencev 21.270,40 dom upokojencev 21.797,50 dom upokojencev 8.640,00 Mehanizacija 4.369,65 Uprava 318,20 Šipad 19.520,60 Mehanizacija 24.299,05 PO Ljubljana 146.400,00 Medlog 10.633,35 Mehanizacija 5.610,80 dom upokojencev 49.841,45 Mehanizacija 36. rezervni deli 37. pisalni trak za DATA 38. Rubeton 39. rez. deli za tajfun 40. rez. deli Hiinnebeck 41. rez. deli za Tatre 42. plastično okovje Assieanm 3. Za prodane devize je podjetje dobilo od Ljubljanske banke naslednje kredite, ki jih je — (kratkoročni kredit za stolpnico Malgajeva — kratkoročni kredit za stolpnico Kocbekova — kratkoročni kredit za blok Šentjur — kredit za trajna obrat, sredstva — komercialni krecpt za komio-ne OM 14.763,25 Mehanizacija 1.397,70 Uprava 16.133,00 objekt Rubeton 10.532,80 Mehanizacija 99.636,10 glavno skladišče 27.368,75 Mehanizacija 163.125,00 Medlog 1,037,314,50 nujno potrebovalo za tekoče poslovanje: 1.000.000 din na 1 leto 3.684.000 din na 3 leta 1.266.000 din na 1 leto 1.500.000 din na 3 leta 973.316,75 dim na 5 let 4. Za zaslužek deviz v ZRN, ki ga podjetje pričakuje v bodoče, je podjetje že sprejelo ob- — 2 anuitet za OM kamione Lit — 4 kom avtomešalcev DM — gradb. oprema Richier (15% avansa od FF 1,105.595) FF — oprema za kotlovnico za stolpič Zreče DM — oprema za kotlovnico za stolpič Zreče SFr — diktirni aparati za DATA Hfl — spajka Skr — rez. deli za kamione OM Lit — valj za model SGE-51 DM Iz navedenih podatkov lahko zaključimo, da so gradbena o-perativa, kakor tudi obrati podjetja imeli veliko korist in pomoč iz poslovanja v Nemčiji. Saj smo iz rezultatov tega poslovanja lahko nabavili prepotrebno mehanizacijo, rezervne dele in tudi reprodukcijski material, ki je bil vgrajen v objekte, ki jih je podjetje izvajalo. Morda ob tem ne bi bilo odveč vprašanje, kako bi izpolnilo podjetje svoje obveznosti, če ne bi iz dobička v inozemstvu nabaviti navedene mehanizacije? Ce ne bi uvozili rezervnih delov in reprodukcijskega materiala? Ali bi imeli redno izplačilo osebnih dohodkov? Ali bi bilo podjetje likvidno in ali ni morda izkazan dohod podjetja delno tudi po zaslugi dobička, ustvarjenega v inozemstvu? Končno tudi niso odveč zastavljena vprašanja, kako bi poslovalo podjetje, če ne bi dobilo kreditov za prodane devize? Kako bomo v Nemčiji poslovali v bodoče? Podjetje bo prevzemalo v izvajanje investicijska dela direktno s svojimi detaširanimi delavci, s pomočjo sektorja za inozemstvo, kakor doslej. Dela pa bo izvajala tudi firma GmbH Ingrad v Nemčiji, iz katere bo del dobička vsako leto nakazan matičnemu podjetju v Celju. Direktor firme v Nemčiji in vodja sektorja Ingrad v Nemčiji je Anton Kos. Področje na Bavarskem vodi Jože Pintar, ki ima sedež v Miinchenu, sicer pa je itudi to področje vključeno v firmo veznosti za naslednja osnovna sredstva in naslednje vrednosti deviznih sredstev: vrednost v tuji valuti vrednost v din 10.925,293,00 390.000,00 315.194,70 2,197.650,00 165.840.00 589.651,20 6.384,56 33.838,15 1.931,40 8.981,00 1.150,50 630.00 500.000,00 520.00 6.051,60 2.236,50 14.350,00 2.930,20 3,170.793,35 GmbH Ingrad in je poslovanje enotno vpeljano. V Miinchenu tečejo tudi razgovori med Ingrad Celje in GmbH Rudisbau o bodočem sodelovanju, ki bi obsegalo poleg gradbenih del še inštalaterska dela in proizvodnjo .izdelkov stavbenga pohištva. Kakšni so pogoji, ki jih mora podjetje izpolnjevati, da bo lahko v bodoče sploh smelo opravljati zunanjetrgovinski promet? Kakor sem že omenil, so nekatera podjetja zlasti pa posamezniki izkoristili svojo korist naš svobodni režim poslovanja z inozemstvom. Mnogo je bilo primerov popolnega neznanja, zaradi česar so predstavnike naših podjetij tuji poslovni partnerji, vešči trgovanja in poznavanja mednarodnih trgovinskih uzanc, krepko oškodovali. Seveda je končno takih izgub plačnik naša družba. Da bi se v bodoče zagotovilo vestno in strokovno poslovanje s tujino, je z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o prometu blaga in storitev s tujino določeno, da mora organizacija združenega dela imeti vodilne in druge strokovne delavce, ki so potrebni za uspešno opravljanje zunanje-trgovinske-ga prometa. Na podlagi tega zakona je bil sprejet družbeni dogovor o minimalni strokovni izobrazbi in drugih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vodilni delavci za uspešno opravljanje zunamj e-trgovin skega prometa. Ce podjetje nima ustreznih ka- drov, ne more opravljati zunanjetrgovinskega prometa. To pomeni, da mora tudi Ingrad imeti ustrezen strokovni kader, če bo hotel nadaljevati z delom v tujini, sicer pa se mu bo zbrisal poslovni predmet zunanjetrgovinskega poslovanja. Družbeni dogovor določa strokovno izobrazbo vodilnih in drugih strokovnih delavcev, ki smejo opravljati komercialne posle in sicer: — imeti morajo ekonomsko ali pravno fakulteto ter dve leti prakse pri opravljanju zunanjetrgovinske prakse, — popolno visoko ali višjo izobrazbo, razen tiste pod 1) ter tli leta prakse pri zunanje-trgovinskem poslovanju in poseben strokovni izpit, — popolno srednjo šolsko izobrazbo in vsaj pet let prakse pri zunanje-trgovinskem po-sloiOnju in poseben strokovni izpit. Da bo podjetje izpolnjevalo z zakonom predpisani pogoj kadrov, je bil kot vodilni delavec za poslovanje z inozemstvom imenovan Franjo Čevnik, ki bo te posle opravljal poleg sedanjega delovnega mesta šefa pravne službe. Položiti pa mora poseben strokovni izpit. Te pogoje mora podjetje izpolniti do kanca leta 1973, sicer se briše iz registra. Strokovne izpite bodo morali opraviti tudi predstavniki podjetja v tujini in sicer Anton Kos in Jože Pintar, sicer v bodoče ne bodo mogli kot predstavniki podjetja opravljati komercialnih poslov v tujini. Poleg navedenih je bilo izdanih še vrsto predpisov, ki določajo pogoje, bi jih mora izpolnjevati domače podjetje, da lahko opravlja zunanjetrgovinski promet. Da bomo v podjetju zadostili vsem zahtevam, bomo združili v sektorju za inozemstvo vso zunanjetrgovinsko poslovanje, kot je zaposlovanje, prevzemanje del, vodenje knjigovodstva in uvoz. Tak princip dela je tudi osvojil delavski svet podjetja. Upam, da bo v tem članku našel marsikdo odgovor na vprašanja, bi so se mu zastavljala v zvezi s poslovanjem podjetje v Nemčiji. Prav v ta namen je ta članek nekoliko obsežnejši. Na podlagi navedenih podatkov bodo lažje tudi družbenopolitične organizacije in organi upravljanja presojali, če se je pravilno poslovalo in gospodarilo, na podlagi tega pa bomo lažje enotno začrtali bodočo politiko dela v inozemstvu. Franjo Čevnik, pravnik Mostova v Celju za praznik dela, L maj Zadnja dela pred otvoritvijo mostu na Polulah m Pogled na novi most v Čopovi ulici Ob prazniku dela bo slavil kolektiv Ingrada še eno delovno zmago, saj bo predan svojemu namenu most čez Savinjo v Čopovi ulici. Kolektiv sektorja Celje ježe lani v roku dogradil mostno konstrukcijo, ki pa ni bila formalno predana prometu, ker niso bili gotovi cestni priključki, ki jih je izvajal kolektiv NIVO Celje. V zimi prekinjena dela na priključkih so sedaj v zaključni fazi, tako da bo most s priključki predan prometu za 1. maj. S tem se bo izpolnila občanov Lise večletna želja in zahteva. Obenem pa bodo podani pogoji za hitrejšo stanovanjsko gradnjo v Liscah. Enako bo za praznik dela gotova tudi mostna konstrukcija mostu v Polulah. Investitor namerava most v Polulah usposobiti samo za prehod pešcev, ker še nima zbranih sredstev za izvedbo cestnih priključkov, ki so vezani na rekonstrukcijo ceste iz Celja skozi Polule. Delovni kolektiv Ingrada se z občani veseli delovne zmage ob otvoritvi obeh celjskih mostov ob prazniku dela. Roman Ajster ing. org. dela suha mešanica malte za notranje omete Razgibano športno in rekreacijsko delo Franc Vitanc — častni član SŠD Ingrad SGP »Gradišče« iz Cerknice je 6. aprila 1973 organiziralo demonstracijo ometavanja z gra-nolom na svojem gradbišču v Cerknici. Granol je suho pripravljena mešanica za malto, embalirana v vreče po 40 kg. Sestoji se iz kamene moke (kremen), lesne moke (jelovina), mavca, hidra-tiziranega apna in kemijskih dodatkov (za katere nam niso dali podatkov, ker so poslovna tajnost). Tako pripravljena me-šenica je obstojna 6 mesecev, potrebno pa jo je hraniti na suhem prostoru. Ometavanje z granolom se izvaja strojno in sicer s posebnimi stroji Gipsfix. Stroj avtomatično meša malto, dodaja vodo ‘in malto transportira po cevi na razdaljo do 20 m in v višino 10 m. Na zid jo nanašamo s posebnim razpršilcem, s katerim je moč uravnavati jakost curka. Obdelava je zelo enostavna in hitra. Ko malta doseže primerno plastično trdnost jo poravnamo — porežemo s kovinskimi profitnimi letvami. Odpadka pri tem praktično ni, ker se vsa malta, ki ostane na letvi porabi za izravnavanje evemtu-elnih neravnin. Pni samem brizganju pa malta sploh ne pada na tla. Tudi vodila — faže niso potrebna. Na špalete se predhodno pritrdijo pločevinasti profili, ki služijo kot vodila in poznejša zaščita vogalov. Kot vodila služijo tudi slepi podboji v.rat. Vmesnih vodil tudi pri daljših stenah ne uporabljajo, ker izravnavajo vse s primerno dolgimi letvami. Vendar, bi po mojem mnenju bilo potrebno postavljati tudi vmesna vodila, ki hi jih pred glajenjem potegnili iz ometa in zamotali rego. Že izgotovljene stene, katere smo si ogledali namreč niso bile idealno ravne. Nadaljnja obdelava ometa — glajenje — je možna tudi še 2 uri po nanašanju na zid. Omet najprej navlažimo z vodo in ga gladimo s posebnim vrtečim električnim gladilcem, katerega gladilne ploskve so obložene s penasto gumo. Po kotih je ponekod potreben še ročen poseg s kovinsko plazmo. Tak omet doseže po 4 dneh popolno trdnost in ga je možno slikati ali nanj lepiti tapete,- Za tako .izvajanje ometov je potrebna ekipa 4 izurjenih ljudi (1 KZ, 3 PKD), ki napravi v osmih urah do 200 m2 ometov. Na enak način se izvajajo tudi stropni ometi, za katere je le receptura mešanice nekoliko spremenjena. Izdelavni čas je za več kot 50% manjši kot za klasične o-mete, poraba materiala pa je odvisna od ravnine zidu (za zid iz modularne opeke je cena materiala na m2 20 dih). Tako je možno omete poceniti in še pridobiti na času. SGP »Gradišče« bo pričelo s proizvodnjo granola v maju 1973 in sicer z dnevno kapaciteto 40 ton (za 2000 — 3000 m2 ometa). Ustanoviti nameravajo tudi specializirane ekipe, ki bi prevzemale delo na tujih gradbiščih. V kasnejši faza nameravajo osvojiti še proizvodnjo tako pripravljenih malt za fasade in estrihe. Uporabo granol malt bo potrebno preštudirati predvsem za objekte, kjer je potreben le tanek omet (stene iz modul, blokov, siporex, iso-span, liti beton), saj so tudi uradni atesti ZRMK ugodni, prav tako cena in čas izdelave. Alojz Kranjc Telesna kultura in rekreacija sta postali sestavni del našega življenja in dela. Tako tudi v Ingradu. V našem življenju smo nenehno izpostavljeni zelo zapletenim nalogam, ki zahtevajo od nas telesno spretnost, vzdržljivost, bistrost in moč pa tudi spoznanje, da zahtevam modernega življenja telesno nismo več kos. Odkar Skušamo svoje osebno in družbeno življenje urediti tudi z znanstvenimi pripomočki, nam sociologi in zdravstveni delavci dokazujejo, da je grozljivo veliko telesno obolelih ljudi in preveč poklicno obolelilh in deformiranih delavcev. Skratka, sociologi in zdravstveni delavci nas s svojimi poraznimi podatki že dolgo prepričujejo, kako sta telesna kultura in rekreacija nujni. Rekreacija je nova oblika športne dejavnosti, ki se čedalje bolj uveljavlja in ki je postala ena izmed bistvenih oblik oddiha in nabiranja novih delovnih sposobnosti. Gospodarski razvoj in tehnološki napredek omogočata delovnemu človeku vse več prostega časa. Razumljivo je, da se vzporedno s tem razvija tudi njegova želja po smotrnem izkoriščanju prostega časa .in razvedrila. Takšnim željam je treba ugoditi. To so bila vprašanja, o katerih je pred kratkim tekel razgovor na občnem zboru SŠD Ingrad. Predsednik društva Franc Vitanc je nakazal dosti spodbudnih smernic za delo na tem področju, tako za TRIM tekmovanja, za enodnevne izlete, za medsektorska tekmovanja, občinska sindikalna tekmovanja itd. Tovariš Vitanc nam je dal veliko spodbud za razmišljanje o tem, kako preživeti prosti čas, kako izkoristiti možnosti, kd jih imamo. Te potrebe so bile nakazane in potrjene na občnem zboru SŠD Ingrad, 23. februarja letos. Na njem je bil .izvoljen .tudi novi upravni odbor društva, ki se je konstituiral na prvi seji: Franc Gazvoda (predsednik), inž. Ivan Cijan (podpredsednik) Ivica Bezlaj (tajnik), Milena Pe- trič (blagajnik), Albert Kerkoš (propaganda) .Rafko Grabner (gospodar), žilnik in Golner (odbojka), Zdravko Radič (keglja-nje-moški), Berta Honingmann (kegljanje-žeoske), inž. Jernej Pelko (namizni tenis), Alojz Borilne (streljanj e^moški), Alojz Krajnc (streljanje — ženske), Franc Gazvoda (šah), Oto Lah (balinanje), Rafko Funk-1 (smučanje), Vili Šuster (rokomet, košarica), Jankovič in Cvetko (nogomet). Nadzorni odbor: Franjo Čev-nik (predsednik) in člana Olga Kopitar ter Alojz Prevoršek. Za dolgoletno uspešno in požrtvovalno delo je bil Franc Vitanc, dosedanji dolgoletni predsednik društva, izvoljen za častnega člana SŠD Ingrad. Program dela: Upravni od- bor je na prvi seji sprejel tudi program dela v letošnjem letu: Udeležba na vseh tekmovanjih, ki jih organizira občinski sindikalni svet, komisija za šport in rekreacijo: udeležba na tekmovanjih, ki jih organizira OZTK, udeležba na republiških tekmovanjih (ekipe, ki se bodo plasirale za taka tekmovanja — šah, namizni tenis itd); organizacija internih tekmovanj za dan mladosti, dan republike itd, organizacija internih športnih dnevov; udelžba na ŠIG z vsemi ekipami; tekmovanje z gradbinci, tekmovanje za športno značko TRIM; društveno prvenstvo posameznikov v kegljanju, streljanju, namiznem tenisu, smučanju, šahu izleti. Program dela se že izvaja. Tako je bilo doslej izvršeno društveno prvenstvo v smučanju, občinsko sindikalno prvenstvo v smučanju, društveno prvenstvo v šahu, sindikalno prvenstvo v šahu, občinsko prvenstvo v streljanju za zlato puščico, sodelovanje namiznoteniške ekipe na Frenkovem memorialu tekmovanje namiznoteniške ekipe v republiški ligi, razna prijateljska srečanja moške kegljaške ekipe in občinsko sindikalno prvenstvo v košarki. Za dan mladosti je razpisano interno tekmovanje, ki se bo odvijalo po posebnem programu: šah — 4. maja ob 16. uri; namizni tenis — 8. maja ob 17. uri; streljanje — 10. maja ob 18. uri; kegljanje — 14. maja ob 15.30 uri; balinanje — 17. maja ob 16. uni; odbojka — 21. maja ob 15.30 uri; in mali nogomet — 23. maja ob 15,30 uri. Tekmovanje za športno značko TRIM bo potekalo skozi celo leto, in sicer: streljanje — aprili, tak — junij, TRIM steza — julij im avgust, TRIM izlet — jeseni po ŠIG, kolesarjenje — september, kegljanje — do septembra, plavanje — oktober, planinstvo, — junij in smučanje — že izvedno. Društvo ima v načrtu tudi srečanje z nekaterimi gradbenimi kolektivi. Vse rezultate bomo objavili v internem glasilu. Za nagradno križanko v številki 1-3 je prišlo 27 pravilnih rešitev. Žreb je izbral: I. nagrado v višini 80- din prejme Kunc Ela, II. nagrado v višini 50,- din prejme Perovič Zvonka in III. nagrado v višini 30.- din prejme Zupanc Anica. Rešitve za prvomajsko nagradno križanko pošljite do 10. maja na uredništvo glasila. NAGRADNA KRIŽANKA Ob smrti dragega očeta PETECIN Dragutina se iskreno zahvaljujem vsem za izrečeno sožalje in darovano cvetje, posebno pa sindikalni podružnici Ingrada, sektorju Celje in svojim sodelavcem. Žalujoči sin Vili z družino.