< GLAS ODA. List slovenskih delavcev v Ameriki. sr Ste-v. XOl. 1ST O w 19. decemlDra 1900. Rojaki na delo! ,,Glas Naroda" je tekom leta dosegel 1548 naročnikov, kar t isti-ni dokazuje, da ae v Zjed. državah nahaja muogo tared u i h delavcev, kterim je prava delavska stvar v istim pri srca, da ima pa „Glab Naroda" pri tolikem številu dobrih naročnikov, gotovo tudi šestkrat toliko — malo računamo — bralcev, je naravno. Nikakor pa nam ni ostati pri tem Številu, temveč naprej bodi naše geslo, ako se nam posreči za prihodnje leto Število naročnikov zvišati na 2C00, potem bodemo „Glas Naroda" v tej ve-1 i kosti izdajali trikrat na teden za isto plačo, namre6 za $3 za vse teto 156 Številk! Rojaki delavci, ako božične praznike v kaj dobrpga uporabite, vpo-rabite jin v agitacijo za razširjanje lista „Glas Naroda", pravega, neodvisnega glasila trpečega s t a n u, ako pridobite novih naročnikov, obiskoval Vas bode v dvajsetem veku po trikrat na tedeD za $3. Vse imamo urejeuo za pomnoženo izdajo, potreba je samo denarne podpore, saj vendar ni velika žrtev 75 centov na tri mesece in zato dobite 49 Številk lista „Glas Naroda". S trikratno izdajo „Glas Naroda" bodnmo marsikomu v tej deželi in v starej domovini dokazali, da slovenski delavci tukaj napredujejo, zatornj na delo, naprej! Dvajseti vek nastopi kmalu, ta vek bod£ delavski vek, da delavci govoreči slovenski jezik ae zaoBta-nemo za trpini druzih narodov, potreba je ž njim vred naprej korakati, in Be zavedati in tonajlaglje storimo, ako Bi naročamo in podpiramo n eod v i b ne, prave delavske 1 i ste in napra vino konec hlapčevanju in mračnjaštvu v deželi zlate slobode. Na delol dvaj seti vek je pred nami, in ta vek naj bode vek slobode, bratoljub j a, enakopravnosti in ena-koveljavnosti! K sklepu voSiu o vsem naročnikom, podpornikom in soborilcem za vzviSeuo stvar vesele božične praznike! Uredništvo „Glas Nahoda". Zlato in srebro. Washington, 14. dec. Vsled ofi-cijelnega poročila so v Zjedinj^nih državah leta 1899. pridobili za 71 milijonov 53 tisoč 400 dolarjev zlata in za $32,858,700 srebra. Pridelek zlata je bil največji v zgodovini Zjed. držav in je nadkriljeval prej-Snje leio za $>>,053,400. Tudi pridelek srebra je bil leta 1899. nekoliko večji nego leto popreje; isti je znašal 54,764,000 unc proti 54,438,000 v prejšnjem letu. Koliko zlata in srebra bo pridelali v raznih državah in teritorijih je razvidno iz sledečega izkaza : Alabama..... Alaska ....... Arizona...... California .... Colorado..... Georgia...... Idaho........ Maine ....... Maryland..... Michigan..... Missouri .... Montana .... Nevada ...... New Mexico .. North Carolina Oregon ______ South Carolina South Dakota Texas........ Utah........ 3,450,800 Vermont irginia ...... Washington .. Wyoming .... Leta 1899. je znašal skupni pridelek zlata na vsem svetu 306 mili-onov 584 tisoč 900 dolarjev ali za 19 milijonov 156 tisoč 300 dol. več nego v prejšnjem letu ; skupni pridelek srebra je znašal leta 1899. $100,321,000. Pridelek zlata bi bil Se veliko večji, da se ni VBled vojske v južni Afriki ustavilo delo v tamošnjih zlatih rudnikih. V posameznih deželah vsega Bveta so leta 1899. pridelali zlata in srebra v sledečih vrednostih: r' Žrtev požara. Pri požaru poslopja St. 1132 Broadway v New Yorku je zgorela $15,000 cenjena slika ,,The last meetinz1' od Grosso in dva moža sta bila precej hudo poškodovane. Poslopje je štirinadstropja visoko. V hiši je stanoval posestnik slike in Se dva druga možs. Slika je bila mesec dni pr ti 10 centov vstopnine razstav I jena na ogled. leta je predstavljala v krsti ležeče truplo moža, ktero so obdajale ženske. Pomen scene so pojasnevale krožnice, ktere so obiskovalcem stiskali roke. Mrtvfcje bil rone, kteremu ■ > krsto obdajajoče ženske pomaga le sladiti živjenje. V ozadju so stali hudobni duhovi, pripravljeniodne sti truplo v Plutovo kraljestvo. Sli ka je bila izpostavljena v sobi, ktere okna so bila zagrnjena s teški mi volueuimi zagrinjali. Nekdo je videl ta zagrinjala goreti in z uav zočim policajem skušal odpreti vrata. Ista so se od zuotraj odprla in vun je plauila mlada deklica Njej sta sledila dva moža, kterima je gorela obleka ua telesa. Vrgli bo ju na tla in tako dolgo valjali, do kler se ni bil plamen zadušil in ju potem o ivedli v bolnišnico. Potres na jugozapadu. Konxville, Tenn., 17.dec. Danes v čer med 9. in 10. uro §o čutili 20 sekund trajajači potres v iztočnem delu države Tennessee, vjugozapad ni Virg želji kapitalistov. Ker se je policija ob pri li ki znanega štrajka po kapitalističnih nazorih siabo obnesla, padnl tudi policijski nadzornik Campltei v nemilost pri Bvojih glavarjih Da to popravi ,,izumil" je ktnalu di-uamitno zaroto, ,.zarotnike" vj^l in — potem je bil zopet „perBoua grata" pri Whitakerju Co. V to svrho povabili so necega lopova. Ora Havill i i Illinois, da uprizori diuamitni napad. V obče se govori, da je slednji dobil dinamit pri zdravniku poulične železnične družbe. Vsled napada so pa aretiral — nedolžnega Breunana, pri kte rem so našli 30 funtov diuamita. Kako je prišel dinamit v Breuna-uovo hišo, nesrečnežu ni znano, njegova žena le toliko ve, da je n^ki nnpozuanec prinesel v odsotnosti ujeuega moža zaboj v ujHg->vo sta-uovanje, ne da bi povedal o vsebiui zaboja Jury, ki je obstala 13 samih kapitalistov, obsodila je kljub ye*m dokazom njegove nekrivde uboz^ga Breunana v lOl^tno ječo, dočim jh pravi zločinec, kteroga so kapitalisti nami najeli, Ora Havill, dobil podporo in pete odnesel Če^ nj^je. San Jose, Cal., 8. dec. Konatab-lerja Bergerowa, ki je letošnje poletje ustrelil dva delavca tukajšnje pivovarne, je danes porotno sodišče oprostilo, dasiravuo bi po zakonu in okoliščinah združenih s tem zločinom, Bergerovv moral biti obsojen na smrt, kajti on je br«z najmanjega povoda ustrelil dva ne dolžna človeka. Izvestno ne celimo nesreče možu morilcu, tetnvečome-njamo slučaj le v dokaz kako je stališče delavstva v naši „slobodui" republiki. Bergerow ustrelil je namreč na pic niču dva očeta, a sedanja po rota ga je — kakor to pri kapita listih običaj — oprostila. Ta dva slučaja pred oči ta delavcem na najjasneji način našo pravico, ktera dela samo za denar, nikakor za pravico. Vojni davek znižali. Predlog glede vojnega davka. Washington, 15. dec.Posiauiška zbornica je sprejela daueB predlog glede znižanja vojuegr, davka. V s^dajni ohliki so znižali davek za $40,000,000 kakor je Bkleuil dotič-ui odbor. Predsednik McKinley se je sicer trudil, da bi bili znižali vojni davek samo za 8oO(000,000, toda pri tem ni imel sreče. Pivovarnarji so se hudo borili, da bi davek na pivo znižali na $ 1,50 pri sodu, toda iaman, kajti davek ostane $1,60. Dalje je zbornica sprejela predlog gl^de za pokojnine proračunjane svote v znesku 3145,145,230. Zopet rop zlatnine. Minoli teden se je pripetilo v New Yorku več ropov zlatnine, enega policaja ni naznanila in seje še le sedaj zvedelo o njem. Dva rai.ža sta stopila v prodajalnico Izidor Žagana na Delancev St. Žagana ni bilo v prodajalnici pač pa •reg^ra postarana mati. Tujca sta se pogajala s staro ženo radi prodaje n^kaj stare zlatnine. V ugodnem tronotku je eden lopovov zgrabil staro ženo za vrat, drugi pa vzel pet prstanov z demanti v vrednosti 8450 in nato oba zbežala. Stara žena je hitela za njima na cesto, toda bilo je prepozno, ker zločincev ni bilo nikjer več videti. Pred nekterimi meseci so Zaganovo prodajalnico napadli na jednak način, toda takrat ao roparje vjeli in obsodili v 18 mesečno ječo. Občinstvo sumi, da seje v New Vorfru" pripetilo še veš tacih napadov, o kterih se ni nič zvedelo, ker baje policija „nima časa"istih poročati. Velik požar v Brooklynu. V soboto popoludne je nastal ogenj v kleti petnadstropnega poslopja na Bedford Ave. iu Fulton St. v Brooklyuu. V poslopju je bila grocerijska prOdsjalnica in več dv< »ran, v kterih so imela razna društva svoja zborovanja. Poslopje je VBled požara hudo poškodovano in ima posestnik najmanj 830,000 škode. Kako je ogenj nastal se ni moglo dognati Pred pogoriščem 8» je zbrala ogromna množica ljudstva iu je policija le z veliko težavo zamogla vzdržati red. Parni kotel razletel. Huntington, Conn., 17. dec. V tovarni Bridgeport Hydraulic Co. v Beaver Falleu se je razletol parni kotel. Edeu delavcev po imenu Walker je bil na mestu usmrten, sedem druzih pa poškodovanih. Med slednjimi sta dva tako hudo ranjena, da je le maio upanja ju ohraniti pri življenju. V v je pred durmi, ako rojaki pošiljate novce svojcem v staro domovino, obrnite se na FRANK r-AKSER, 109 Greenwich Str., New York, kteri Vam to najceneje in najhitreje oskrbi. BOZIG Nevarnost v božičnih praznikih. Tudi veBeli božični prazniki niso brez svojih resnih nevarnosti. Posebno obed na božični dan zamore postati resno nevaren za človeško idravje ter prav lahko prouzroči hudo bolezen v žeiodcu, ker se pri istem jedo jedila, ktere imamo večinoma le redkokrat, posebno ribe m tudi ta jedila vživajo v večji nego navadni meri. Zato moramo biti jprezni in si preskrbeti ob pravem času za take slučaje pripravno 1 ravilo, ktero je brez ugovora Trinerjevo amerikausko grenko vino uajbolj zanesljivo in istočasno zelo ckasuo zdravilo za vse bolezni želodca, ter čisti kri iu krepča ves život. Piši ediuemu izdelovalcu tfga v istini edino zdravilnega vina, kteri je edino le Jos. Triner, 437 W. 18. St., Chicago, 111, ili vprašaj zanj lekarnarja in ne vzemi drugo nego pristuo Trinerjevo. Isto te bode sigurno ozdravilo iu ako imaš to zdravilo doma, lahko se brez b jazni udeležiš ob-hajanja božičnih praznikov. SLOVENSKA PRATIKA za leto 1901 je nam te dni došla 111 velja posamezni k jmad TO centov s pošto vred ; pr» kupcem damo 100 komadov za $6. „GLAS NARODA", 109 Greenwich St., New York. HP—y yt ^Tfi. ■•■uf. T T— Seveda... misliš vsako pivo ie dobro — Večinoma je tudi .... Toda... ako si kdaj pokusil SUPERIOR STOCK pivo, potem veš da je boljše nego dobro. lito je NAJBOLJŠE ...... Bosch Brg. Co. LAKE LISTEN, - • - HIOH PRODAJA SE POVSODI V SODČEKIH IN STEKLENICAH. ..... Entered as second class matter at the Nkw York, N. Y. Post office October 2. 1893. ,,KLAS NARODA". liist slovenskih delavcev ▼ Ameriki. izdajatelj in ureduiic: Published by F. SAK8BR. 109 Greenwich 8t. New York City. Na leto velja list za Ameriko $3.—, «a pol leta..............$1.60, Aa Evrope /a vse leto .. .gld.7.—, „ pol leta------ 3.50, , „ „ čatrt leta . . . „ 1.75 / Evropo pošiljamo list skupno dve itevilki ,Glas Naroda" iihaja vsako i?»d< in sou.t-.. GLAS NARODA". („Voick of the People") Will be isu^d every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic se plača 80 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti ■6 ne uatisnejo. Denar naj se blagovoli poslati p * Mon *y Order. Pi i spremembi kraja naročnikov orosuno, da se nam tudi prejSnjn bivahSče naznani, da hitreje najde-mo nasi miika. Dopisom in pofiiljatvam nar«dit; naslovom: „Glas Naroda ", 109 Greenwich St. New York City Telefon 3795 Cortlaucit. Nasa skrbna vlada. Kongrpsu bo zopet predložili običajni letni proračuu, vsled kteregu naj bi dovolil svoto denarja za nakup raznovrstnih semen, ktere tvezua vlada potem razdeli zastonj po vsej deželi. Po dotičnem predlogu bodo nakupili 241,000 funtov raznih semen za solato, Čebulo, ku-Ififtre, peso, redkev, malone, zeljp itd., 15,000 buSljev koruze, grahu in fižola kakor tudi mnogo tieo'* builjev in funtov družili semen, ktere naSa skrbna vlada razpošilja vsako leto v malih zavitkih po po-iti na vse kraje Zjed. držav. To je nekako najbolj abotno poslovanja, ktero zvezna vlada vsako leto izvrftuje. Ako bi oddelek zi poljedelstvo razpošiljal redka semena kake kulturne rastline, ktera so za posameznike težavno dobiti, in kterih vpeljava bi bila deželi v splošno korist, bilo bi to v narodno gospodarstvenem interesu priporočati. Razpošiljanje semen pa, ktera je lahko dobiti v vsaki večji trgovini, je brezpogojno Bmatrati kot potata in brezobzirnost nasproti takim prebivalcem in davkoplačevalcem, kteri nimajo na razpolrgo niti polja, niti vrta, in kteri dostikrat živč v u1 oinih razmerah in poleg tega morajo še plačevati to, kar drugi premožnejši od stric Sama zastonj dobijo. Kdor je tako srečen, da ima vrt, v kterem sadi in seje cvetlice, si vsekako na lastne stroške omisli že itak cena semena, za obrtnijsl e-ga vrtnarja pa od zvezne vlade raz-pošiljana semena sploh nimajo ni-kake vrednosti. Farmerju in obrt-nijskemu vrtnarju, kteri rabi semena v velikih množinah, zazriorejo mali zavitki, s kterimi mu boč* svesna vlada pomagati k boljšemu prospehu, le malo koristiti in v mnogih slučajih vrže iste v kak kOt Vse ravnanje ni samo kakor Žk omenjeno nepravično, ker so nepre možni mefičani obdačeoi, da zamo rejo premožni kako stvar brezplačno dobiti, ampak tudi zato, ker svetna vlada ravna takorekoč kakor tekmovalka proti prodajalcem semen v deželi. Glede na slednje je dvakrat nepravično, ker ista vlada sedaj priporoča načrt, vsled kterega naj bi gotovi razred trgovcev namreč posestnike ladij podpirali z več milijoni dolarjev. Na eni strani nepremagljivo tekmovanje proti vrsti trgovcev, na drugi pa podpi ran j a trgovcev, da bodo zamogli bolje tekmovati. Tako nepravičnost v zvezi z abotno potrato goji naša skrbna vlada. Ako bode šlo takr dalje, p^tem zamore konečno delavec v velikih mestih zahtevati, da 9tric Sam njegovim otrokom pošlje sladčice o božiču, kajti do t^ga ima ravno toliko pravice kakor bogati posestnik vile, kteri od zvezne vlade zahteva bezplačna semena za svojp vrtove. Nemci in Poljaki. Ker se v pruskih Poljakih pojavlja vedno večja narodna zavest in narodni ponos, in ker se bero-linska vlada b ji, da kljub nepopisnemu zatiranju Poljakov v Poznanju celo poznanjski Nemci ne postanejo P Ijaki, odredila je še strožje odredbe v vspešno zatiranje SlovanovNemčije. Vlada je izjavila, da jo je panslavistična agitacija poljskega škofa pl. Stablevskpga v to prisilila, vendar je pravi uzrok iskati drugje. V Lipskem postopala je namreč vlada sodnim potom proti posest niku poljske tiskarne Leitgeberju radi veleizdajetva in Leitgeberja kot potomca poljskih ,,VBtašev'* tudi obsodila v ječo. Tekom obravnav se je dognalo, da hranijo pa trijotični Poljaki v Raperevyl v Švici takozvnni ,,revolucijonarni uarodni zaklad", kterega hočejo o pravi priliki v osloboditev svoje domovine vpotrebiti. Vendar je svo-ta tega zaklada tako malenkostna — 200.000 frankov — da trezno-mislnči ljudje v njem ničesar dru-zega ne vidijo, n^go utopijo sladkih nad. Toda baš ta malenkostna svo-tica je dovolj dokaza, vsl^d kterega mora ves poznanjski poljski narod občutiti nemško barbarstvo. Imenovani zakladskupili so razni poljBki rodoljubi in pluži v probujo naroda kajti da Poljaki proti trem evropskim velesilam ničesar ne opravijo, to sami baš tako dobro vedo kakor njih tirani; ker pa konflikt med omenjenimi državami ni izključen, uporabili bi Poljaki to priliko za zopetno ustanovitev pojskegra kraljestva. Da Poljaki v istini to nameravajo, svedoči nam dejstvo, da so za časa napetost' med Rusijo in Nemčijo, v Bismarckov^j dobi ponudili nemškemu princu Friedrichu Ka-rolu kraljevi prestol novega poljskega kraljestva, ktero bi se ustanovilo v Poznanju ter s pomočjo nemške vojske povečalo z ruskim delom bivše kraljevine Poljske. Iz t^ga sledi, da se oni zaklad samo ob tacih prilikah vporabi. Berolinsko časopisje jednoglasno zatrjuje, da so P Ijaki izvamedno hitro v gospodarskem smislu tekom zadnjih desetletij napredovali. Vsled izbomega narodnega gospodarstva ustanovil se j-a takozvani srednji stan, kterega v Poljakih do novejše dobe ni bilo opaziti, ta Btan vzdržuje in povspešuje narodno zavednost in narodni ponos, kt«ri povzdigne narod do one stopinje, da bh zamore v narodnem oziru tuai z Nemci bojevati, vsled Česar nemško časopisje svetuje vladi, da ona Poljake seduj višje ceni, nego popreje, os^bito za časa mej narodnih prepirov. Naseljevanje Nemcev v ^oljskih pokrajinah se je popolnoma neumestnim izkazalo, vsled česar ponovljeno naseljevanje, ktero želi vlada zopet pričeti, nikakor nel:o 4e imelo zaž»-ljenega vspeha, kar tudi Nemci sami zatrjujejo. Poljaki v Nemčiji bo nemški državljani in imajo one iste pravi«e kot Nemci sami, čeravno slednji vsa mogoča sredstva upotrebijo, da zatirajo ne srečni narod, kteri se pa nikakor ne bode uklonil barbarskemu tero rizmu „kulturne" Nemčije. Skalnem letu so izvozili blaga ix Kube za $45,228 443 in od tega za 836 012,629 v Zjed. države in za 881,589 na Porto Rico. Skupni izvoz, odkar se je pričela okupacija, znaša 8 S 1,394,525. Podrtija vojne Iadije „M a i u e". Havana, Kuba, 15. dec. Odstranjevanje podrtija nekdajne vojne (adije „Maine" se bode baje v krat kem pričelo. V pisarno pristaniškega nadzornika je dospelo pet ponudb za odstranjevalna dela, toda pogodba še ni bila oddana. Podjetnik Mihael J. Dady je danes sem dospel. Glede oddaje pogodbe za kanalizacijo mesta, vlada v mestnem zboru različno mnenje in mislijo, da Dady ne bode dobil pogodbe. Glavni governor Wood je imeno val višjega sodnika Fiscala in av-ditorja Dudleya komisarjem, da iz dekretov otoka izdelata eodnij^ki zakonik. Glavni governer se je podal v Matanzas na ogledovanje vo jakov, utvrdb in popravljanja ob pristanišču. Potres v Santiagu. Sautiago de Cuba, 16. dec. Mi nolo noč se je pojavil tu nenavadno silen potres. Pred potresom je bilo Čuti gromenje jednako kakor raz-strelba v kakem premogokopu. Po prvem hudem sunku sta sledila dva manjša. Bila je isti Čas ravno velika plesna veselica v San Carlos klubu in med navzočimi je nastal tak strah in trepet, da istega ni moč popisati; več žensk se je one svestilo in vsa družba je v največjem strahu planila na prosto. V istem čaeu seje v Morro Castle vršila vojaška plesna veselica, ktere se je udeležilo več Američank. Slednje se niso mnogo prestrašile, marveč mnogo bolj zauimale za novo prikazen. Materijelna škoda v mestu ni velika, dasi trdijo, da je bilo več manjših' poslopij poškodo vanih. Iz našli igli kolonij Trgovina na Kubi. Washington, 15. dec. Vsled poročila kolonijskega oddelka vojnega ministerstva so minolo fiška no leto na Kubi uvozili za $71.681,187 blaga; od tega je bilo za 834 347,008 iz Zjed. držav in za $1,611,337 iz Porto Rike. Od začetka okupacije dne 17. julija leta 1898 so uvozili skupno za $113,846,603 blaga. V minolem fi- Vojna mod Boerci in Anglijo. Hujše nego pričakovali. London, 15. dec. Lord Kitchener potrjuje včeraj poročani britiški poraz pri Magaliesbergu, kteri je veliko hujši nego so mislili in morda najhujši vse vojske. Zguoe na strani Augležev so znašale: pet častnikov in 9 mož usmrtenih, šest častnikov in 45 mož ranjenih, 18 častuikov in 555 mož pa pogrešanih. Med poraženimi oddelki so bile 4 stotnijeNorthumberlander ev,kteri bo zasedali višino, del \eomanryev in drugi, kteri so hiteli na pomoč. Tudi Boerci so imeli velike izgube. Gen. Knox je baje podil De Weta severno proti Thaba N'chu—Lady-brand črti, ktero so zasedali Angleži. De Wet je imel 3000 mož in na raznih krajih poskušal prodreti angleške črte. Isto se mu je naposled z velikimi zgubami vendarle posrečilo. Pri tej priliki so Angleži vplenili pri Dewetsdorpu zgubljeni top, jeden pompom in več vozov streljiva. Angleži menijo, da del boerske armade ne bode mogel prodreti proti severu. Angleško časnikarstvo tembolj tarna radi tega poraza, ker se je isti pojavil baš na obletnico bitke pri Colenso, v kteri so Boeroi gen. Bullerja tako hudo pretepli. Prostovoljni polki bo to priliko vporabili in vladi zopet ponudili svoje službe. Angleži zopet tepeni Aliwal North, Kapska kolonija, 15 dec. Boerci so dne 13. decembra napadli general Brabantov oddelek konjiče pri Zastroau v Oranje River koloniji. Angleži bo zguhili 4 mrtve, 16 ranjenih in 120 vjetih. De Wet prodrl črto Augležev. Maseru, Baeutoland, 17. dec. Gre neral De Wet je včeraj trikrat na padel britiške čete. De Wet je tretji napad osobno vodil in s četo boja-vajenih Boercev prodrl črto Angležev in ostala armada mu je brz sledila. Primoran pa je bil pustiti velik top in 15 vozov s streljivom in zalogami v tokah Angležev. Po- b'ixu Thaba N'chu, bo Angleži pognali nazaj. Boerci so zgubili 40 mož. London, 17. dec. Včeraj poročani poraz Angležev v Zastron okraju je bil tretji tekom tedua. Skupne zgu-be znašajo 1000 mož. Kitchener je brzojavil čudno zahtevo namreč, da naj mu pošljejo na bojišče vsacega konjika, kterega vtrpeti zamorejo. Velika je danes javna razburjenost radi novih poročil in včeraj je bil vojni urad ves dan odprt, kar že več mesecev ni bilo. Kakor pravijo se je zgodilo ravno obratno kakor so pričakovali, kajti Angleži so mislili, da imajo Boerce v zagati že v svojih pesteh, namesto t^ga je De Wet napadel Angleže pri Thaba N'chu, jim vzel nekaj topov, druge pa razdjal, ter na ta način Kitche-nerjevi koloni mnogo škodoval Konečno bode morda vstrajno bo' jevanje boerske armade britifiko vlado vendarle primoralo, da s^ bode pričela pogajati s hrabrimi Boerci. Na drugi strani se pa zopet čuje, da so Angleži pretepli Boerce 1500 do 2000 mož močno krdelo Boercev so baje Angleži ob Oranje reki obkolili in hudo pretepli. Oswald Ottendorfer umrl. Oswald Ottendorfer posestnik new-yorške „Staatszeitung" je v s >boto umrl v starosti 74 let. Rojen je bil 1. 1826 v Svitavi na Morav-skem, kot sin tovarnarja. Bil je dobro šolsko vzgojen in pozneje obiskoval vseučilišče modroslovja, potem pa prava na Dunaju in v Pragi. L. 1848. seje udeležil splošnega gibanja na strani radikalcev. Ko je bila vstaja premagana, je moral Ottendorfer bežati. Naj prvo se je obrnil v Švico in od tam 1. 1850. v New York. Tuje delal naj-prvo kot duinar v tovarni in dobil drugo leto službo pri ekspediciji „Staatszeitunge." LaBtnik časopisa je bil takrat Jakob Uhl, kteri je 1. 1852. umrl. Njegova vdova je prevzela gospodarsko vodstvo časopisa L. 1858. je Ottendorfer postal glavni urednik in Be leto pozneje oženil z vdovo Uhl ter vsled tega pOBtal todi lastnik časopisa. Prva leta se je Ottendorfer udeležil tudi političnega gibanja, kar je pa slednja leta opustil. Še pri svojem življenju j« Ottendorfer vodstvo lista izročil Edvard Uhlu, kteri postane sedaj njegov naslednik. Pokojni Ottendorfer je bil tudi velik filantrop, v New Yorku je ustanovil ,,Isabela Hom", v kterem biva muogo onemoglih starčkov in ženic, stavba ima krasno lego na Amstadam A ve, ustanovil je dispenzarijo in veliko knjižnic?, a tudi rodnega kraja ui pozabil in tam UBtauovil lepe dobrodelne zavode. Mož je baje ustavil kljnbu velikanskim dobrodelnim u^tana vam, ktere so ga veljale milijone dolarjev, tudi še osem milijouov dolarjev premoženja Šest ljudi zgorelo. Kranjsko slov. katol. podp. društvo Dunkirk, N. Y , 16. d- c. Na po- Barb&r6 l-čo: FOREST CITY,___PA. ODBOR: Ledeni ,, Boston veljnika Haasbroeka, kteri je svojo četo in dvema topovoma sku I drogom na tla pobili šal prodreti skozi Springkants Nek, | Mož bode okreval. trust pogoltnil Ice Co". Ledni trust v New Yorku je sedaj kupil tudi „Boston Ice Co Slednji odira svoje odjemalce v Bostonu istotako, kakor ledeni trust svoje v New Yorku. New yor-ški trust je plačal delnice po 8400, toraj skpno $4,000,000. Sedaj ni uradniki bodo ostali na svoj-h pro štorih. Boston bode v bodoče svni led dobival istotako iz Kennehee državi Maine. Ledeni trust v Bostonu daje delo 500 možem in proda po letu 2000 ton leda na dan. Ako-ravno zagotavljajo, da cene l^da ne bodo zvišali, je vendar prav sigurno, da bode trust tudi tam odiral svoje odjemalce, kakur stori v New Yorku. Kruti tolovaji. James Colison, italijanski dela vec, kteri stanuje v New Yorku, jp prišel te dni v Fordham bolnišnicr in prosil, da bi mu ozdravili rano na glavi. Zdravniška preiskava je pokazala, da je bila glava prebita Ranjeni Italijan je pripovedoval >1a so ga prejšnjo noč ob severnem koncu Centra, mosta napadli tolovaji in vrgli čez ograjo. K sr^fti j«-padel na močvirje in se ni poškodoval, akoravno je padel 25 čevljev goboko. Tolovaji so ga b železnim in oropali. niji so našli danes še pet trupel, ktera so bila tako ožgana, da jih ni bilo moč spoznati. Ležala so skopaj pod ravalinami. Dosedaj so našli v razvalinah šet trupel. Eno danes najdenih trupel bodo morda spoznali po prstanu, drugih pa ne bode mogoče spoznati, tako so hudo ožgana. Trupla vseh ponesrečenih bodo položili v jeden grob na mirodvoru pri Fridouiji in na grobu postavili primeren spomenik. Okrajni pravdnik in coroner bode-ta takoj ukrenila strogo preiskavo glede uzroka požara kakor tudi glede zgradbe in odprave razdjanega poslopja. Morilni napad v blaznici. Ogdensburg, N. Y., 16. dec. V St. Lawrence državni blaznici je dosedaj vedno mirni bolnik Smith, napadel paznika Cummingsa. Ne-opazovan se je blazni človek splazil do paznika mu kakor divja zver skočil na hrbet, potegnil glavo nazaj in s starim žepnim nožem prerezal Cummingsu nos in levo lice. Z drugim sunkom mu je prerezal vso kožo na čelu, razmesaril obe lici, odrezal uho ter prerezal vrat. le za Ibb je manjkiilo, da ni prerezal utripalne žile pazuikove. Vkljub strašuim ranam je Cum-mings otrese! in premagal blaznega moža ter istega izročil na pomoč hitečim pazuikom. Zravnik Be je dolgo trudil predno je hudo ranjenemu zašil vse rane. Cummings je vsled zgube krvi zelo oslabljen, toda okreval bode, pač pa bode imel popačen obroz. Smithova blaznost je videti verske urave, kajti pri morilnem napadu je v enomer kričal: "Gospod meje poslal tu sem, da kaznujem one kteri ga ne ubogajo, in jaz bo-dem to storil." Dobrodelna družba bankerot. Indianapolis, Ind., 14. dec. Na piedlog glavnega pravdnika država Indiana je viSje sodišče dnnes spo znalo bankerot ,,Order of Chosen Friends", ali društvo izvoljfnih prijateljev. ž} dalje časa bo dvomili o dfnaini zmožnosti društva, zato je državni oddelek za zavarovalnine njegove fimnfiw razmere vbo leto strogo nadzoroval. Glavni uzrok bankerota je nastal po velikem viharju v Galvestonu, kjer je ponesrečilo veliko število članov, za ktere bo od društva nakrat tirjali u mrl i no v skupnem znesku $60,000 Ker društvo m bilo v stanu plačati toliko zahtev, bilo je primorano Bvojim članom zvišati naklade, kar je mnogim tako težavno pestalo, da so iz društva izstopili. Pri pregledovanju društven;h knjig se je pokazalalo, da je edf-n uradnikov društva pon^veril 30 tisoč dolarjev. Dalje je iz knjig razvidno, da je društvo zaostalo z izplačevanjem umrlin v skupnem znesku «300,000, druHven* blagaj-nica pa je prazna. Društvo ,,izvoljenih prijateljev" je bilo pred nekaj leti jeduo največjih podpornih diuštev v Zjed. državah. Ustanovljeno je bilo pred 20 leti in imelo svoj glavni urad vedno v Indianapolisu. Pri ustanovitvi pomnoženja smrtnih slučajev niso zadostno vpoštevali in še le pozneje ko so se pri starajočih se Članih pričeli množiti smrtni slučaji, uvideli, da so asesmenti premajhni. Nastala je potreba naklade zvišati in člani, kteri so že leta in leta pla čevali prispevke, morali bo se udati, ako niso hoteli vse zgubiti. Društvo plača svojim članom od $1000 do $3000 umrline in je do minolega Leta izpolnilo vse svoje dolžnosti. Do leta 1899 je izplačalo društvo nad $700 000 umrlin. Josip Bucene, predsednik; Ant. n Ciar, podpredsednik ; John Telban, I. tajnik ; Bartol Povf.rk, II. tajnik; Martin Muhič, blagajnik. NADZORNIKI: Josip Zai.ar, Jurij Zupan, Frank Skubic, John Drašler. Dopisi naj se pošiljajo I tajniku : J. Telban, Box 607, Forest City, Pa. Glasilo ..Glas Naroda". Velik požar v Clevelandu. Cleveland, O., 17. dec. Danes zjutraj uničil je požar dve veliki tovarni, last Brown Hoisting & Conveying Co. iu tovarno Elliot Electric Co. Škodo cenijo približno 81,000.000. Prvooznačena tvrdka imela je izvršiti mnogo pogodbenih državnih naročil, ktere se sedaj ne morejo pogodbeno dodelati. Vsled tega bode za dalj časa najmanje 1000 delavcev ob delo. Ob požaru razdajala je v Clevelandu uevihta, in ker so požar še le kasno zapazili, ni bilo več čaa misliti na rešitev poslopja. Goreti je pričelo v sobi za barvo Elwell Parker Electric Co, ktera bm nahaja v prostorih Brown Co. Škoda, ktero je prouzročil požar Elwell Co. preseza svoto 8100 000, vendar je družba zavarovana. V tovarni bilo je več Bto delavcev pri delu, kterim ni preostale drugo, nfgo poskakati skozi okna, da si rešijo življenje; vendar kolikor znan >, ni nihče ponesrečil. Tudi škoda Brown Co. bode po-kritaszavarovaluino. Tvrdka prične takoj s zidanjem nove tovarne. Roparji mučili svojo žrtev. Cincinnati, O , 18. dec. V bližini Middletowna napadli so štirje zakrinkani roparji kočo Mihaela Frei-manna. Med tem ko sta dva na njem klečala, preiskala sta ostala dva z revolverji v rokah vso kočo, vendar nista ničesar našla. Ker bo pa roparji mislili, da ima mož denar skrit, pričeli bo nesrečneža grozno mučiti. Pred vsem bo mu vlili v usta karbolno kislino in ko je mož tudi Bedaj zatrjeval, da ra-zun žepne ure ničesar nima, sežgali so mu na ognjišču noge. Freimannovi sosedje so našli nesrečneža danes nezavestnega v svoji koči in ga odvedli v bolnico, toda dvomljivo je, ako bode okreval. V selu Franklin vjeli so danes štiri postopače, kterih osobnosti se strinjajo s popisom Freimanna. Indianapolis, 15. dec. Višji uradniki bankerotnega društva ,,Chosen Friends" naznanja, da je ,Standard Fraternal Organisation' pripravljena sprejeti nazaj v zavarovalnino one člane, kteri žele pristopiti k novi zvezi. Prepalo dru-Uvo „Chosen Friends" je tekom oainolih 16 1 t izplačalo kakih $9,-000,000 za bolniške podpore in umrline, toda povprečne prispevke so bile prenizke, da bi tamogli plačevanje trajno vzdržati. 631 pot- 17. dec. iz Liverpoola s 32S pot- 17. dec. iz Havre, dec. iz Rotterdama s 435 iz Bremena. Kretanje parnikov. V New York dospeti : ,,Kaiser Wilhelm II.'«, 15. dec. iz Genove s 816 potniki. ,, Vincenzo Florio'% 16. dec. iz Genove s 871 potniki. ,,Victoria", 17 dec. iz Marseille niki. tfUmbria niki. ,,La Champagne" ,,Rotterdam", 18 potniki. Dospeti imajo „Trier" iz Bremena. ,,Bulgaria" iz Hamburga. ,,Kaiser Wilhelm der Grosse4 ,, Vaderland" ix Antwerpena. ,.Trojan Prince" iz Nearolja. ,,Fiirst Bismarck" iz Genove. ,,La Normandie" iz Havre. ,.Campania" iz Liverpoola. ,,St. Louis" iz Southamptona. Od pij ul i 10: ..Spaarndam", 16. dec. v Rotterdam, „ Kaiser Wilhelm II.", 18. dec. v Genovo. ..Vincenio Florio", 19. dec. v Genovo. ,,Majestic", 19. dec. v Liverpool. ..Southwark", 19. dec. v Southampton. O d p I j u I i b od o t ,,Trier", 20. dec. v Bremen. „La Champagne", 20. dec. v Havre. „Victoria", 23. dec. v Genovo. „Bulgaria", 22. dec. v Liverpool. „Rotterdam", 22. dec. v Rotterdam. „Vaderland", 26. dec. v Antwerpen. ,,St. Louis", 26. dec. y Southampton. Parnimi listki so dobit po i irni! ■cenah pri FR. SAKSER & C > T~ ----c. • orlr HITROST niSaranje, pat samo dobre vr-lje je potreba pri POŠILJANJU DENARJEV V STARO DOMOVINO in gotovo 1« najhitreji in najceneji v poiiljanju denarjev: FRANK SAKSER, 109 Greenwich St.. New York. 7 - '5 ZSTao^ocla/', ste-v^ lOl, , očividno znamenje, da me-Hudsonu ni več daleč, tovariš," pričel je prvi s roriti, ,,kaj ti nameravaš, nami v mesto ?" 1 odgovoril je s^dnji s ptu-ii isom, ,,jaz moram še danes, |po noči v New York." " veli prvi, ,,vendar ni-tni, predno prideš do skočila oba tovariša s ktera je dokazovala, da na potu, raz vlak, ter kolen segajočem snegu, noč !" zaklicala sta mla-ostalemu tovarišu as!" Christmas!" odvrnil je oddahnil, kakor da se nn, sam — kajti njegove o ga preko ogromnega očetovsko hišo. V du na strani milih svoj-zajedno ž njimi svete-se mu je predočilo njegove prve mla-ta večer z roditelji Da pred pol ni noč. mri le i so no zoj negi £ Vi V! mii goi sanj Iz zat pre pet Še v m rti kaza k te ali 1 tu k s nepc baš dat jednim letom bil je še doma na ta večer, toda danes, se li kedo njegovih drazih spominja njega prognanca, odpadnika srečne obitelji? Nehote zmaje z glavo, kakor da bi hotel sam zanikati žalostno dejstvo o kterem je ravnokar premišljal. Kaj je vendar zakrivil! Slabo društvo ga je napotilo do igre, v mladeniškej brezbrižnosti vdal se je popolnoma tej strasti in v jednej noči zaigral osem sto kron ! Vse bi se še popravilo ako bi pri tem ostalo, ali ko je kljub očetove nevolje v drugič slušal strasti in še večjo svoto zaigral, bilo je tudi vsemu konec. Kratko in resno izjavil mu je oče, da naj se poslovi od vseučilišča, ker denar namenjen v svrho sinovih študij je potrošen. Jedino kar je hotel oče za njega še žrtvovati je bilo, da mu je dal za pot v Ameriko potrebno svoto denarja z naroČilom naj skrbi v naprej sam za sebe. OČe poskusil je staro toli nevarno sredstvo, koje je že toliko ne-srečnežev ugonobilo! Da pa tudi on ni utonil v morju življenja, da je on, ko se mu je obudilo kesanje, imel še moči poprijeti se za zadnjo biljko, ko je že mislil, da ni za njega več rešitve in srečno ušel nemili osodi obupa, — to gotovo ni pripisovati zaslugi njegovega očeta. Potem ko je probolel prve rane, vsililo se mu je vprašanje: ,,Kaj sedaj storiti?" — Pričela se je vojska, in vojska mu je bila rešitev, niti trenotek ni čakal in takoj vstopil k vojakom. Navdušenost, ktero občuti človek pred odhodom na bojno polje se pri njemu ni pojavila — čemu neki? — vsaj se ne bojuje za domovino, niti za blagor svojega naroda, temveč za ptujce, za slobodo druzih .... toda konečno je vse jedno, kajti da je ostal na Slovenskem, pa da bi moral v vojsko, bi se li bojeval za domovino, za blagor rodne grudi, za svoj narod?____ ne, tudi tam za tujčeve koristi; imel je toraj čisto vest, kajti v- vojski razun bornega Življenja, itak nima kaj zgubiti, a življenje je tako grenko---- Tisočkrat bolje umreti na bojnem polju, nego umirati gladu v nepoznanem svetu. In prišel je na bojne poljane, na-vŽil se mučnega vojniškega življenja, življenja polnega iluzij; dosadni bili so dnevi v Manili, dokler ga niso poslali v San Francisco, kjer je kot bolnik imel dovolj časa v ondašnji bolnici premišljati ironijo življenja. Kljub temu pa tudi koristi vojske niso izostale za bolnika ; na Filipinih spoznal je mladenča blazega čuvstva, postala sta najbolja prijatelja. Osoda je hotela, da so poslali obadva za-jedno v San Francisco, vendar je on preje v toliko okreval, da je zamogel ostaviti dolgočasno bolnico. Pri odhodu naprosil ga je tovariš s solznimi očmi, naj hiti proti istoku v dalj no rodno zemljo, da sporoči njegovim roditeljem, kteri ne vedo je li živ ali mrtev, da še Živi, — oni mogoče Že mesece plakajo za mrtvim sinom jedincem — naj počakajo še par tednov in prišel bode, da jih radostno objame, veselo poljubi. Istinito! Krasna in človekoljubna bila je naloga, ktero je imel izvršiti samotni potnik. In njemu, v čegar srcu se je tnalo preje pojavilo v vsej krutosti domobolje, koji se je z nepopisno žalostjo spominjal svetih večerov ktere je davno, davno prebil na strani roditeljev svojih, v milej očetovskej hiši, — premenilo se je tugovanje jednim mahom v nekako nepoznano radost, radost, ktero občuti človek edino le na sveti večer, prava božična radost, ktero pozna le oni, koji je v stanu koga razveseliti. •Iz sladkih misli in spominov pro-budil se je naš potnik v trenotku, ko se je vlak vstavil. Hitel je do vrat in začudenjem opazil, da je vlak na kraju svojega cilja mirno stoječ na stranskem tiru postaje Weehawken Vsled mraza bili so njegovi udje trdi, vendar je zamogel počasno splezati raz tovorni voz in pohiteti do bližnje postaje newyorških ferry-parnikov. Še le sedaj je opazil, da je strašno slab. Takoj spočetka bil je primoran nasloniti se ob jeden tu stoječih trolley-vozov, kajti bilo mu je slabo, neizrečno slabo. Je li za ista že tako oslabel ? Ali prihaja to od tega, ker danes ni Še ničesar zavžil ? , Ali bi ne bilo bolje, da bi slušal zdravnika, ko mu je svetoval, naj počaka v San Franciscu svoj polk, da se mu potem pridruži in potuje do New Yorka? Toda te misli so zopet zgfnole, kakor hitro se je spomnil svoje obljube — čemu bi varal jedinega prijatelja, — čemu bi sebi ne privoščil božične radosti? Da, da, ravnal je pravilno, tako je bolje — in zopet so se mu vrnile moči. Počasno šel je po za-medeni cesti, na kteri je bila vsled mnozih vozov, ki stojč tu preko noči, hoja Še težavneja, konečno je prišel vendar na pravo ulico in kmalu se ukrcal na ferry. Gorkota na ladiji mu je izvanred-ko dobro dela, toda istodobno oglasila se je tudi lakota v vsej krutosti. Oh! da bi imel grižljaj kruha, aH vsaj jedno jabolko ! Ko je Jay Street v New Yorku ostavil parobrod, obstal je za trenotek pred gostilno na vogalu Jay in West Street, hoteč vstopiti. Vendar je srečno premagal lakoto kajti v gostilno iti si ne sme privoščiti. Njegovo iz 17 centov obstoječe premoženje mu bode še dobrodošlo ako hoče še priti danes do svojega cilja v Brooklyn. Kmalu na to sedel je v trolley vozu, ki je bil napolnjen z ljudmi, kteri so bili obloženi z raznimi zavitki, zopet se ga je polastila brezmerna utrujenost, s strahom pričakoval je, da se zgrudi, — toda ne, preje ne sme umreti dokler ne ispolni svoje obljube, neprestano oglaš. li se je v njegovem srcu j :dina želja. Premagati samega sebe — vsaj sedaj ko je takorekoč že pri cilju — ne umreti! V pritličju lično zidane dvonad-* stropne onstran East Riverja, nahaja se krasno stanovanje, po čegar opravi bi novodošlec prvim pogledom spoznal blagostanje dotične obitelji. Kljub temu na licih stanovnikov ni opaziti onega veselja, ktero zavlada v srcih prebivalcev meljonskega mesta v božičnem večeru. Hišni gospodar, mož pri pedesetih letih, sedel je na naslanjači, dižeč časnik v roki ne da bi čital v njem, temveč zrl je nekako otožno v nasprotno steno. Njegova soproga starikove vnajnosti sedela je tiho, tudi zamišljena kraj plinovega kamina, kterega zelena in modra steklovina je ljubko odsevala na temnorudeči tapeti. Le tu in tam obrisala si je z malim žepnim robcem oči, — očividno solze, nastale od nepoznanih srčnih bolesti. Mlada hčerka vitkega stasa je ravnakar pospravila raz mizo ostanke večerje in popravljala volnene damastni prt na mizi, Često ozirajoč se skrbnim pogledom na molčeče roditelje. Po dovršenem opravilu pohitela je do matere. ,,Ne plakaj, mama," spregovorila je tiho in objela svojo mater. Slednja se probudi iz svojega mišljenja ter se po sili nasmejala. ,,Ubogo dete", prične mati, ,,bojim se da sem ti storila krivico, ker ti letos nisem napravila božičnega veselja, kajti kolikor vem, tudi za tebe kakor za tvojega brata, kteri si svetega večerja kljub temu, da je že v 24. letu brez drevesca ni zamogel predstavljati, — prazniki brez tega slavlja nimajo pomena." Deklica je zmajala z glavo. ,, Kako bi zamogla biti vesela, mama, ko si mi ti žalostna. In vendar sem vesela, nekak tajinstveni glas mi veli: Tolaži se! Manfred še živi in se bode vrnil, če ravno bode še več dni minolo." Toda mati je odgovorila le z dvoumnim nežnim posmehom. Naravno mladina — v mladosti upa vsako bitje do zadnjega trenotka. Toda ali ni tudi ona upala do skrajnosti? Ali ni njeno materinsko ljubeče srce svoje zadnje nade stavilo na današnji večer? Vsaj jo je baŠ ta materinska ljubav nagnila, da je osemelej obitelji skrivoma omislila božično drevesce, ga na skrivaj okrasila in zakrila v kotu gostinjske sobe, kajti bolj nego li kedaj preje oživile so se njene nade, da jej današnji večer vrne njenega jedinca. Kolikor bolj se je bližal dan koncu, toliko manja bila je njena nada. Ura odbila je polu devete zvečer. Nihče ne prihaja! Vse njene sladke nade so jo varale, kajti oni, za čegar povrat jej je srce utripalo z nekako radostno bojaznijo, čegar blagor je bilo pol njenega življenja morda že davno, davno spi v tuji zemlji svoje večno spanje. In zopet !e plakala, njene solze namočile so lica hčeri, govoriti ni mogla, le globok vzdihljaj svedoČil je o tugi, ktera-razjeda materine grudi. V istem trenotku slišati je bilo poluglasni šum ob vežinih vratih, vsi trije se spogledajo. ,,Šum prihaja od vetra, jug danes že celi dan piha, tudi East River je danes valovit", prekine hčerka tišino. ,,Pojdi, Marta in poglej, morda se motimo," odvrne jej oče. Deklica je takoj odšla da izvrši očetovo željo. Ko je odprla vrata, ni hotela svojim lastnim očem verovati, kajti na stopnicah vodečih v vestibulo ugledala je moško osobo, v kteri je kljub teme spoznala vojaka. Nepopisno veselje, ktero je zaigralo v njenem srcu, spremenilo se je že v naslednjem trenotku v neljubo raz-očarenje, kajti vežina svetilka raz-svetila je tujčev obraz, a ne onega njenega brata. Trenotek kasneje omahnil je vojak, kakor da so se ga polastile slabosti in se naslonil ob steno. Marta se prestrašeno umakne korak nazaj. ,,Česa želite?" vprašala je prestrašenim glasom. Le s skrajnim naporom se je vzravnal tuji mladenič in vprašal slabotnim glasom: „Jeli gospod Smith doma, zamorem ž njim govoriti?" Po njegovem govoru bilo je spoznati da je tujec, kajti govoril je le pomanj kljivo angleščino. ,, Prosim, da, — samo pojdite z menoj", odgovorila mu je deklica ter nekako prestrašena odšla po mostovžu proti stanovanju, dočim jej je vojak z negotovim korakom sledil. Tudi v sobi je provzročil tujčev prihod v prvem trenotku veselje, oče in mati sta postala radostna, baŠ kakor hčerka, ko je ugledala vojaka, — toda že v slednji sekundi spreme-menilo se je veselje v žalost, ktero je neljuba iznenada še podvojila. Vendar je bilo na njihovih licih či-tati radovednost; kaj jim prinaša tuji vojak ob tako izvanrednej uri? Tujec prijel je za rob svojega ši-rocega klobuka, toda tudi to mu je bilo težko, klobuk mu je padel iz rok in trčal sred sobe, — z oslabelo desnico prijel je zavrata se zopet naslonil in pojemajoč izustil: ,,Jaz — prinašam pozdrave — Manfred živi, — on —" Dalje ni bilo slišati tujčevih slabotnih besed, kajti jednoglasno vzkliknila je mala, presrčna obitelj veselja. Mr. Smith razprostrl je roki in srečno vjel obnemoglega prišieca ter položil v naslanjačo, dočim sti se mati in hči veselja objeli in jokali. ,,Ostavite sedaj to početje, ki je brez pomena," opomni oče, ,,in p« magajte meni, potem se bodemo dalje veselili." ,,Kaj pa mu je?" vpraša gospa Smithova-sočutno. ,,Mislim, da nič hudega, revež je le do skrajnosti zmučen. " ,,Ubogi," šepetala je Marta in zrla upadla lica obnemoglega vojaka. ,, Pred vsem nekoliko vode Marta", ukazal je oče, ,,in ti mama, prinesi hitro konjak." Učinki vode niso izostali, vojak je odprl svoje oči, na kar mu je Mr. Smith — ulil v usta požirek konjaka, kteri je obnemoglega v toliko okrepil, da je zamogel izustiti bese dico: Hvala!" Nato je segel v svojo suknjo, toda iznova so ga prevladale slabosti, zaprl je oči in padel nazaj na blazino Njegovo dihanje bilo je jednakomerno, kar je svedoČilo, da je mirno spal. Vsi trije kraj njegovega ležišča so zapazili, da je hotel seči v žep in nehote se je obudila pri vseh jednaka misel. ,,Mislim, da ne storim velicega prestopka, " rekel je Smith in o isti priliki izvadil iz vojakovega žepa pismo, ktero so vsi z veseljem pozdravili, — vsaj so vendar na prvi pogled spoznali pisevo kot ono svojega sina oziroma brata. Nestrpno zrli so vsi trije v pismo, iz kterega pisave je bilo spoznati, da je bolni sin le s težavo pisal, vendar so z veseljem čitali sledeče vrstice: ,,Dragi roditelji in sestra! Prejmite božične pozdrave! Še sem bolan, toda izven nevarnosti, pridem v par tednih. Nosilca tega pisma podvorite gostoljubno in ako ste pripravili za mene kako darilo, darujte ga njemu, bil je v vseh nevarnostih moj najzvestnejši prijatelj. Manfred.'" Kakor hitro se je poleglo prvo veselje, hiteli sti mati in hčerka, da pripravita krepko večerjo za dobrodošlega gosta. Jed je bila že dolgo gotova, treba je še bilo le še zavžiti, toda niti matere, niti hčeri ni bilo v sobo. Vendar je pa bilo čuti vsakovrsten šum, življenje v samotnej hiši se je jednim mahom predrugačilo, žal st se je umaknila veselju. Na stopnicah čuti je bilo hitre korake, vrata so se odpirala in zapirala, tudi v parlorju pojavilo se je življenje. Več nego jedna ura je minola, predno sta se vrnili mati in hčer v gostinjsko Vojak sedel je nasproti očeta in jedel. In kako je jedel! Mrs. Smith prišle so solze v oči ko je gledala kako slastno je teknila jed onemoglemu vojaku, kljub nepopisnej radovednosti kakor hitro mogoče seznaniti podrobnosti o svojem sinu, je vendar premagala svoje srčne že Ije in molče pričakovala, da se vojak nasiti. Šele ko je gost izjavil, da je nasičen in ko so skupno zavžili običajni večerni čaj, pričelo se je izpraševanje in pripovedovanje. Mnogo stvari moral je dvakrat pripovedo vati, vendar je bila sedaj govorica edino le o usodi Manfredovi, dočim je preje, v odsotnosti žensk poročal vojak natančno o svojej prošlosti in v vidno zadovoljnost Mr. Smitha povedal vso žalostno svojo preteklost ne da bi se bil sramoval. Hišni gospodar je za četrt ure ostavil sobo in ko se je vrnil videti je bilo, da prikriva neko tajnost. Takoj na to prišla je služkinja, ter skrivoma namignila gospodinji, na kar je slednja predlagala, da odidejo v prvo nadstropje. PrisedŠi v gorenje prostore odprla je gospodinja vrata parlorja. Soba bila je razsvet-lena z nebrojnimi svečami, ktere so gorele na krasno okrašenem božičnem drevescu. Presenečen obstal je vojak pred drevescem, polastilo se ga je nekako vzvišeno čuvstvo. Toraj tudi za njega osamljenega v nepoznanem svetu napočil je božični čas, sicer po običaju tujega mu na roda, ali vendar krasen in vzvišen. Z raznimi šaljivimi izrazi, pričelo se ie delitev da ril, kterih je hčerka v največji meri dobila, vojak čuti se je srečnega, ko je opazoval bre/-merno veselje naivne dekli«:e. ,,Bojim se, prijatelj." pregovoril je Mr. Smith vojaka. ,,da smo vas popolnoma pozabili, kajti nihče ni vedel o vašem prihodu. Toda stoi te!" — Oče je odšel proti mizi, na kterej je ležalo pismo, ..menim da je tudi za vas nekaj tukaj." Vojak vzel je pismo, ki je bilo naslovljeno ..N. N. vojaku•• in ^a ogledoval nevedoč bi ga li odpečatil ali ne. ,,Toraj," dejal je smejč gospodar. ,,se li bojite seznaniti se z vsebino pisma?" Konečno je vojak vendar odprl pismo, pričel citati in čim dalje je čital toliko veseleji postajal je njegov obraz, konečno podal je obe roki Mr. Smithu rekoč: ..Kako mi je mogoče vam se zahvaliti. kak<> hvaležnega skazati vam dobrotniku svojem!" , .Samo s tem. da 1. vašim delovanjem potrdite to. kar od vas pričakujem, sicer sem pa takorekoč prepričan, da bodete vztrajal . *• (iosjiri in hčerka začudeno pogledati očeta, in ko slednji to opazi, nadaljuje: ,,.Vh. da. tudi ve morati vedeti <1 čemu je govor. — nič posebnega. S tem pismom se zavežem gospoda N. N. sprejet' kot svojega druzega knjigovodjo v moj posel." Z veseljem sta čestitali mati in hčer novemu knjigovodji, na kar je oče nadaljeval: ,.Toraj. službeni tlel smo rešili in ne preostaja mi druzega nego izreči vam ponovno zahvalo. Vi ste kljub pomanjkanj'!, žrtvam in mukam spolnili željo vašega prijatelja, spremenili našo hišo. v kterej je vladala le žalost, v dom veselja, kajti z vami prišel jc mir in radost pod mojo streho, česar ne smem in ne bodem nikdar pozabil. Kar imam vam še svetovati je. da pozabite svojo preteklost, in da živite v veselej nadi. da vas bode konečno tudi sreča našla." Do pozne ure vladalo je v hiši veselje, sveča za svečo je vgasovala, minola je polunoč in nastopil je božič — za ubozega vojaka prvi. in najsrečneji božič. Slovencem in Hrvatom, posebno delavcem pri dogah v gozdovih Mississippia, Arkansasa, Tenessee itd. priporočam svoj St. Nicholas Hotel Corner Main in Washington Streets, v Memphisu, Tenn. Pri meni bode vedno dobiti čedno in ceno stanovanje in hra-n a, dalje sveže pivo, vino in whiskey kakor tudi fine s m o d-k e, vse po nizki ceni. K obilnemu obiska se priporočam Slovencem in Hrvatom-b spoštovanjem BLAŽ. TURK. Slovencem in Hrvatom priporočam svoj SALOON, . 564 Centre Ave., Chicago, 111., V kterem vedno točim sveže pivo, dobro vino in whiskey. Prodajam tudi na debelo avstrijske viržinke po nizkej ceni. S poštovanjem Lenard Puh, 564 Centre Ave., Chicago, 111. Vina na prodaj. Dobra črna vina po 40 do 55 ct. galona b posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 ct. galona b posodo vred. Manj nego deset galon ni naročiti, ker jih nemorem poslati. Z vsakim naročilom naj Be mi blagovolijo poslati novci ali Money Order. S spoštovanjem: Nib. Radovich. 702 VerraontSt ,San Francisco, Cal. Supplemexit „Grlas IsTaicočLa"., DecemlD©r3 19-bIhL, ZtsTo. lOl. Bodi posten. (Božična povest.) Ulice so bile polne ljudi, kakor da bi vsi prebivalci mesta nekaj nenavadnega in izvanrednega pričakovali, dočim je bila velika kavarna na križ-potu skoro popolnoma zapuščena, le tu pa tam je sedel kak gost ter si ob novem letu, ko da njegov gospodar vsem svojim delavcem dvojno plačo. In da bi varal svojega dobrega gospodarja, onega blagega človeka, kteri je pred osmimi dnevi njemu zaupal najvažnejšo tajnost svoje tovarne ? Sveče so bile vse prižgane, Ivan 1 Ali jedva je prišel do vrat, že je obje odprl zaklenjena vrata in v sprem- stal in iznenaden ni mogel niti bese-stvu stare matere prišli so veseli dice ispregovoriti, kajti pred njim otroci v sobo. Nepopisna radost in stal je njegov gospodar, posestnik veselje bilo je v sobi, kjer je še par tovarne. minut preje vladala skrivnostna tiši-! ,,Vi — gospod — vi ste prišli k na. Ko se je glasno veselje otrok meni?" Pri teh mislih pričel je nehote s zaradi prejetih daril poleglo, prišla . ,,Kakor vidite, in— veste čemu pestmi žugati, tako da se je stara je čitajoč časopise ali pa gledajoč ženica, ki mu je prišla nasproti pre- skozi okno preganjal dolgočasnost Med gosti kavarne bila sta dva, ktera se očividno nista dolgočasila. Sedela sta v kotu velike dvorane kraj male kamenHe mize. Po zunajnosti bilo je takoj spoznati, da je bil starejši straŠeno umaknila s tlaka na ulico Zatopljen v misli prišel je konečno domov, do male priproste hiše v predmestju V dveh skokih bil je preko pet stopnic, ktere vodijo do vrat. Veseljem ga je pozdravila nje gost član takozvanih boljših krogov, gQya črnolasa žena> a v£ndar ga na njegovih licih videti je bila mno- nekako od stnmi in dvomljivQ g,£. goletna skušnja, iz njegovih sivih dala> kajti takoj je spoznala na nje oči, ktere so neprestano zrle svojega gQyih licih> da pfi njemu neka. n- y .Q -e gtara mati naučila: nekako razburjenega mlajšega tova- , redu> yendar mu tega n- hotda oč-riša, odsevala je mladeniška srčnost, ^ ^^ ^ je za ^ .n dasiravno so njegovi lasje že po ne- ljubko yodila y sobo >jPojdi> sedaj koliko osiveli. Njegov mlajši tovariš, mi ]ahko pomagag prižigati sveče na kteremu je bilo jedva kacih petin- j božičnem dreveScu, kajti otroci že je vrsta na očeta. Veselo smehljajoč se ogledoval je dvanajst parov debelih nogovic, ktere mu je stara mati spletla — zadovoljstvom gledal je sem prišel?" reče smehljaje se stari gospod. ,,Rad bi zvedel, kako vam je danes popoludne teknila kava." Klarič začudenja ni vedel kaj spre-šest belih z rudečo svilo zaznamo- [ govoriti, temveč kakor brez zavesti vanih in skrbno zarobljenih žepnih se je naslonil na zid, on niti ni vedel robcev, dar njegove soproge. Potem ; kje je in kaj se godi ž njim, čutil je je prišla še le glavna stvar, nastop , le, da ga je prijel gospodar za ramo otrok, sedemletna Milka podarila lin mu govoril: mu je krasno ošitepapuče, ter vošila ste opravičeni, kajti delali svojemu očetu sledeče verze, ktere ste častno, ker ste smatrali vaš popoldanski dogodek v kavarni kot razžaljenje in jaz sem prišel da vas prosim odpu&čenja. Jaz sem vam z.iupal kot človek. Toda jaz sem tudi trgovec in kot tak se moram o Dragi oče, vzemi čevlje Ter jih nosi zadovoljno, Kajti rnoje srce mlado Bode pač veselja polno, Ko te bodo v mrazu greli. Verzi so bili sicer brez daljnega resničnosti mojih mislij tudi prepri- vriskali. Veliko razsvetljeno božično drevesce je stalo v postranski sobi. Leteli so k njemu. Oče z ba-oico za njimi. Občudovali so pozlačene orehe, krasna jabolka in raznovrstne igračice. Noben se pa ni upal drevesca dotakniti; stali so okrog njega s svetim spoštovanjem. Gledali so na tla, kjer je stal na zelenem mahu iz papirja izrezan hlev in v njem JezuŠček v jaslih in sv. Jožef z Devico Marijo. ,,Glejte", rekel je oče, ,,to vam je poslal Jezušček, vse je vaše — ali poprej zahvalite Jezu* čeka, zapojte mu". Ko so odpeli, razdelila je babica darove. Le nekaj časa oglasi se starejši fant Vladimir: ,.Oče, nekdo nam gleda v okno. " ,,Franca", ukazal je učitelj dekli: ,,poglej, kdo je — a ne zapodi ga. Dekla odide in ko se vrne reče: ,,Stoji tam Nandetov Tonček." ,,Ubogi otrok", vzdihnila je babica, ,,matere nima in oče se gotovo nekje potepa po gostilnah !" ,,Pripelji ga sem, naj se z nami veseli, " ukazal je učitelj dekli. nes betlehemski prebivalci niso hoteli sprejeti revne Device Marije — ne smemo biti kakor oni." i Dekla je pripeljala desetletnega, Vsi gostje so se smejali, ktera ge-e jedya ker je on v mojem imenu delal, mo- vidno blaga čuvsta odzvala so se na Vstopi]a sta y S0l)0j kterQ jeoljna. naučija ^Q£e naš„ moHti ter ga je rate tudi ponudbo, ktero je vam na- zarudelem licu, dočim so njegovi ta svetilka ]e bomo razsvitljevala, a pred očetom molila. Konečno je z"anil kot mojo smatrati. Z novim temnorujavi lasje lepo soglašali s vendar je bilo vidcti# da je soba v nastopil tudi petletni Stanko, ter letom vam bodem plačo podvojil In prijaznim obrazom. Ne da bi govo- najboljem redu opremljena, sicer ne ljubkim otročjim glasom pel neko vam objednem nudim desetletno po- nla, sedela sta skupno pn mizi, ko- bogato> ali vendar tako, da morata vojaško koračnico in konečno pričel godbo z rednim povišanjem plače. nečno vendar stareji prekine tišino : bhi dya ljubeča ge srca pQysem korakati krog mjze Stariši in stara Ko pojutranjem zopet pridete v to- od mraza se tresočega fanta. „Toraj gospod Klarič ? Ali nimate dovoljna Miza -e bila že za večerjo mati gj. nisQ mogU doyolj nasmejati. varno, zglasite se pri meni da vam j „Kaj pa delaš zunaj pod oknom? nikacega odgovora na moje po- pripravIjena> a na omari sta]o je ; Utroci - otroci ! pojdite sem k pokažem kako se napravi prava — vprašal ga je g. učitelj, — „zakaj nudbe?" majhno ne bogato okrašeno božično meni vzkliknil je oče, na čigar zmes. A sedaj pojdite — jaz hočem nisi doma ?" Tovariš se je nekako prestrašeno dreveacej pod kopm so bila raz. obrazu so se pojavile solze veselja, videti vašo soprogo in otroke !" | »Dama ni zakurjeno in oče, Bog vzdramil iz svojega mišljenja. „Ne, prostrta borna božična darila za Z obema rokama ie objel svojo deco 1 lednim mahom se je Klariču raz- vč kdaj pridejo !" tožil je deček, ne in zopet ne ! Tega ne morem sto staro mater Jn Qtroke Nekaj riti - in ako mi plačate tudi milj on £asa ^ se pogoyarja]a Q Qnih ^^ . vidim ni pri tebi nekaj v redu", pričela je govoriti njegova žena. ,, Bog obvaruj !" odvrnil je soprog ter zmajal z glavo. Ona ni nadalje spraševala, kajti poznala ga je dolarjev - tega ne bodem storil, to malenkostnih stvareh> pQtem gta je moja prva in zadnja beseda !" ^^ prižjgati sveče na božič. ,,Bodite vendar pametni gospod ^ dfevescu dočim SQ Qtroci y Klarič, in - ne govorite tako glas- stranskj ^ zQpet no, vsaj se jaz ne jez,m niti ne dvo- ^yan? Jaz ^ ^ mim o v a še j poštenosti -nasprotno, dan£s gp]oh kakQr te danes baš to mi ugaja — toda ako je človek praktičen, je to tudi Čednost, ktera vsakogar diči, v ostalem pa tudi ne zahtevam, da mi tajnost kar meni nič tebi nič prodaste. Isto mi ni na tem ležeče, da mi tukaj jedno- I '___ . , . , . . , , 'J dobro m je vedela, da jej ne bode stavno poveste, kar je vam že osem .x 1X . . ^ ' J ničesar zamolčal — in res, malo dni znano, temveč meni je tudi za ^^ ^^ ^ dogQd vaše blagostanje, dragi Klarič \ i- bo y kavami „Danes popoludne dite vi ste pameten in izvrsten dela- , v , ^ r baš ko sem ostavil tovarno, mi je vec, kakorŠnih je malo, in baš take . J . . nekdo poslal pismo, s ktenm me ljudi potrebujem jaz v svoji tovarni, taki dalavci so neprecenljive vred nosti, bodite toraj pametni in pridite k meni, jaz vam nudim nadzorniŠko mesto in vam dam dvojno plačo, vrhu tega sklenem z vami pogodbo na deset let, vsako leto vam tudi povečam plačo. ... predstavjj za pGsestnika velike Klarič je postajal sedaj bled, se- tQvarne za porCelan. Med pogo- daj rudeč, slišal in razumel je tujčev vorQm sem tako- zvedelj da mi govor, a vendar so zrle njegove oči nima tujec sporočiti nikake važne nekako nezavestno po dvorani, do- zadeve? temveč baš jaz bi mu mo- kler ni obstal njegov pogled na fal sporo£itij oziroraa prodati ne- biljardni mizi, ker so ležale tri slono- k&. ze]o yažnega << koščene kroglje. Nehote se je spom- Tovarna kjer je delal Klarič nil motreč dve beli krogli svojih izdelovala je namreč krasno vrsto dveh deklic, a rudeča mu je pred- majolik_ ktere sQ v kratkem času očila njegovega malega iskrenoljub- zaradi HčnoSti in krasnih barv ljenega sinka. Ta nežna bitja so ga bUe razprodane> Drtlge tovarne sku milo gledala in mu govorila : ,,Oče, j ^ gQ zaman napraviti jednake iz je povabil, da naj pridem k njemu v kavarno, kjer me pričakuje, kajti dotični mi ima sporočiti neko važno zadevo." ,,In ti si šel tjakaj?" ,,Naravno da sem šel, tam sem našel onega gospoda, kteri se mi in tako strastno pritisnol na svoje jasnila zagonetka in veselim vskli-grudi, da so mali od bolečine vzklik- ■ kom šel je z gospodarjem v sobo mili oče, ne poslušaj zlobnega člo- delke? kajti zmesj krasnih barv ni noli. Veseljem je gledal na male Na božičnem drevescu se je vnela veka, dobiš nimaŠ velike nič od tega čeravno njhče pogodil. Umetno barvanje je zlatolase glavice in s pritajeno jezo gornja veja svote denarja, kajn b-jQ seyeda tajnost tovarne, ktera je rekel: ,,Naj — naj le pride — on vgasovale. hasni ako postaneš bogat, ko pa ni- bi]a razun lastniku edino le Se sta. maš več čiste vesti, ako le količkaj remu delavcu znana> ki je potrebno ljubiš svojo ženo in otroke, gotovo ; baryarsko zmes y zaprtej sobi pri. ne bodeŠ tega storil !" pravljal. Imenovani delavec je pred Konečno se Klarič probudi iz osmimi dnevi umrl nagle smrti, a svojega mišljenja, vstane in razbur ivanKlarič prevzel je njegovo mesto, jenim glasom odgovori svojemu za- ,, Ker minolo soboto, ko mi je go-; potem je šla in odprla vrata. Na časnemu tovarišu : „In vse drugo se spodar naznanil vrsto mojega nove- pragu pojavita se dva postreščeka samo najde? Seveda, ako me dobite ga dela, ni od mene zahteval niti ki sta prinesia veliki zaboj in ga po- tni ne bode pokvaril mojega veselja tacega veselja!" Kmalu potem je nekdo pozvonil v veži. Zena je prestrašeno pogledala svojega moža, — Čemu se je prestrašila, tega niti sama ni vedela — Kako prijetno je na sveti večer sedeti v družini za mizo ! Svetilnica sveti jasneje, peč greje prijetneje, ce!6 soba je lepša. Namizni prt je za deset let, potem že lahko toliko častne besede, niti prisege, moram stavila v sobo, kedo je poslal ime slovesno bel, jedi bolj dišijo, stekle na mene uplivate, da mi konečnfc t>it:i jezen, da se postopi tujec od novani zaboj, tega nista vedela, pač nič druzega ne preostaja, nego izdati mene kar naravnost zahtevati tajnost pasta rekla, da ju je poslal neki vam tajnost, ktero mi je moj sedanji Gospodar mi je le rekel: ,,vi ste gospod, kteri bode sam prišel za gospodar zaupal". marljiv in vztrajen človek, zaradi njima. Takoj na to vzel je jezno svoj klo- tega vam tudi popolnoma zaupam in S tresočimi rokami odprla je Kla-buk ter ne zmeneČ se za tujca, osta- mislim, da se z vami ne varam." — ričeva žena zaboj, in otroci ugle-vil kavarno. Nerazumljivo gledajoč To je bilo vse, kar mi je rekel, mi- davši toliko lepih igrač, slaščic, na s snegom pokrito cesto, hitel je nolo je jedva osem dn?, odkar sem obleke in druzih stvari, jeli so veselo Poštenjaku v trgu Ž. proti svojem domu, spominjal seje prišel iz topilnice v laboratorij — kričati. Na dnu zaboja bil je majhen Sedeli so za pogrnjeno mizo ing. vseh dogodkov iz svojega življenja, | evo že je danes prišel lopov iz dru- zabojček, kteri je bil j>oln denarja, učitelju, ki je imel najmlajšo triletno spominjal se je onega časa, ko je bil zega mesta, kteri misli, da mu je Čim je Klaričeva žena ugledala de- Anico na krilu, — so tekle besede Še učenec, kako dolgi so bili dnevi treba le denarnico odpreti, pa bode nar je obledela in prestrašena po- iz ust kakor strd. Dekletce si je v kemičnem laboratoriju, spominjal iz mene izvabil mojo tajnost." gledala svojega moža, kteri je bil ! igralo z njegovo temno brado in gle- »e je tudi svojih mladih let, ktere je Klarič je obmolknil, tudi njegova jeze rudeč ; on je prijel z obema ro- dalo z modrimi očesi mater, srečno ,,Si li že jedel?" vprašala je soproga učiteljeva. .,0če so mi dali dva krajcarja, " šepetal je deček ihtčč, „kupilsem si žemljo." ,,Ubogi! ne jokaj se, dam ti takoj jesti." In posadili so ga za mizo, prinesli vse, kar so sami imeli in ko se je deček do sitega najedel, napolnili so mu žepe s sadjem in poslali ga domu. Predno se je babica vlegla, odmolila je Še en OČe naš za Nandeta, Tončkovega očeta, da bi mu Bog v srce vcepil boljšo ljubezen do lastnega otroka. II. V istem trgu je tovarna. Gospodar tovarne je zel6 bogat mož. V njegovem stanovanju je bila istega dne velika gostija : Gostov je bilo vse polno in šampanjec je kar po mizi tekel. (Otroci so jedli z odgojiteljico v svoji sobi.) Ko je udarila ura sedem, je milostljiva gospa tovarnarjeva zazvonila s srebrnim zvončkom. Sluga je odhitel, otroci so prišli, mati jih je predstavila gostom, ti so se jim poklonili in na zopetno zazvonjenje so se odprle duri po-stranke sobe in veliko, božično drevo je zasijalo s stoterimi lučmi ,, Ah, to je krasno! " ploskali so otroci z ročicami. ,,Zares prekrasno !" hvalili so gostje. ,Častitamo milostjivi gospej.' Milostjiva se je v zahvalo poklonila, vstala in šla k drevesu. Otroci kajti sveče so počasi so hoteli iz drevesa razne sladkarije ko j trgati, ali odgojiteljica tega ni dovolila. Za drevesom je stala velika miza in na nji so bili razni darovi. Milostljiva jih je začela deliti, najprej otrokom, potem gostom. Gost za gostom je sprejemal darove in so poljubljali milostljivi mehko roko, kakor na svečnico duhovniku pri altarju, ko sveče deli. Konečno so bili obdarovani vsi, tudi služabniki. Gospod tovarnar je zaploskal in rekel: ,, Danes naj se vsi veselijo; zato sem ukazal napraviti še jedno drevesce. — France, prinesi ga!" Sluga odleti in prinese jelko, na ktere imamo ▼ nad) zalogi idpošljemo poStuine prosto, ^ko se nam znesek naprej podlje: Molitvene knjig* Fino vezane z imitacijo stanove kosti, ali v ffuem usnju ia sefalato obrezo: Pravi BluŽabnik Marije, $2 50 Zvonček nebeški, $2. Sveta ura pc $2 50, $2 in $1 Tfe. Rajski glasov5, $2 75. Nebesa naš dom po $2.70,j>2.50 in $2. Spomin na Jezusa, usnje 35 ct; Hvalite Boga UBnje 70 ct- „ ,, s zlato obrezo 7|> ct. Gospod usliši nas, usnje $1. Sveta nebesa, usnje 70 ct. Vedno češčenje, usnje $1, „ „ s zlato obrezo 1 50 Presveto Srce Jezusovo, usnje ct. Jezus na križu, usnje 80 ct. ,, , ,, s zlato obrezo ti.25. Marija Devica, usnje $1 20. | Fib teja, b zlato obrezo $1 20. | Rafael, platno 75 ct. „ usnje 85 ct. ,. s zlato obrezo $1. Pravi služabnik, usnje 80 ct. s zlato/bretol^ Kruh nHbešks, 90 ct. « r-Naša ljuba gospa, usnje 90 ct Božično drevesce. (Uve sličice iz življenja.) L nice zyonijo, veselje sije iz vseh očij, smeji se na obrazih in ko so se že vsi najedli, začno oče otrokom pripovedovati o betlehemskih pastirjih, o oznanjenju angeljev in o prelju- daleč od svoje domovine prebil v soproga ni vedela ničesar odgovoriti kama zabojček ter ga zagnal na tla, tovarni za steklo. Ko se je vrnil v ; temveč stoječa na stolu pritrjevala da se je denar zvenečim glasom raz-domovino, našel je delo v tovarni za je sveče na gorenje veje drevesa, kropil po tleh. ,,Proč z denarjem majolike, potem se je oženil, dobil Pri tem delu so se njene roke vidno ; ne dotaknite se teh stvarij otroci!" skrbno družico v življenju, vesela tresle, še le po dolgem molčanju je deca ga pozdravlja kadar pride do- rekla: „ Dragi Ivan, take nesramno mov — da, kaj mu je treba še večje st| ^ndar ne bodeš napravil, jaz ti „ „ _ . - v, v , , iskreno rečem, da potem na mojo sreče? Seveda ,e šlo s početka malo ; ljubay Qe smeš yeč računatL<- trdo — imel je še nekoliko dolga,— ' On je samo prikimal, kakor da je toda tudi to svotico bode poravnal to samo po sebi umevno. vzkliknil je Klarič. ,, Lopov, ker me ni v kavarni mogel pregovoriti, misli, da me bode na ta način vjel ! Zove postreščeke nazaj, da zopet nosijo te stvari tja, kjer so jih dobili," in hitel je za odhajajočimi postreščeki. bem Jezuščku. Tako je bilo tudi pri g. učitelju kateri je viselo vse polno mesenih klobas. Postavil jo je na tla poleg prvega drevesa. ,,Za koga je to?" vprašali so za čudjeno gostje. ,,Takoj, gospoda, bodete videli. — France, naj jih Jožef izpusti!" France odhiti. V nekoliko trenot-kih se je razlegalo po hodniku lajanje in cvilenje. Gospod tovarnar je zažvižgal. Duri so se odprle in truma psov je priletela. „To vara je Jezušček prinesel," rekel je bogokletno bogatin in pokazal psom klobase. Psi so planili na drevesce kakor stekli in navstalo je lajanje in tepež, da je bila groza. se smehljajočo. Ostali tri otroci, Jožef, Vladimir in dvanajstletna Ljudmila so sedeli blizu matere in babice, ki je sedela na prvem mestu. Med očetovim pripovedovanjem je mati vstala in odšla v postransko sobo. Ko je ura odbila sedem, zazvonil je zvonček, duri postranske sobe so se odprle in otroci so od veselja za- 9 Druge slov. knjige: Hitri računar, 40 ct. Angltiško-8lovenska slovnica 5 ctj Zgodbe sv. pisma, 50 ct. fv Evangelij, 50 ct. Veliki katekizem, 30 ct. Mali „ 12 ct. Zupan, krščanski nauk, 6 ct. Slovenski nemški besednjak, Druga nemška slovnica, 80 ct.| SlovenBko-angleški slovarček,' Slovensko-nemški slovarček Grundrise der slov. Gramatik Ave Marija, 10 ct. Bleiweis Slovenska kuharica $^.80. Naš dom I. in II. zv., po 20 Pagliaruzi I., II. in III. zv., Gozdovnik, I. in II. del, 50 Marjetica, 50 ct Naš cesar Franc Jožef I. 20 cit. Hubad pripovedke I., II., iu zvezek po 20 ct. Šaljivi Jaka, 25 ct. Admiral T^getthof, 20 ct. Mrtvi gostač, 20 ct. Nezgoda u» Plavam, 20 c t. Slovenski Šaljivec, 30 ct. Buraka vojska, 30 ct. Cigan-Nva osveta, 20 ct. Sveta noč, 30 ct. TTstaujenje, 20 ct. Strelec, 25 ct. Jaromil, 20 ct. Spominski listi iz avstrijske godovi ne, 24 ct. Nikolaj Zrinjski, 20 ct. Maršal grof Radecky, 25 ct ^ Sita mala Hindostanka, 2* ct. Jama nad Dobrušo, 20 ct. Močni baron Ravbar, 25 ct. <| Naselnikova hči, 20 ct. Darinka mala Ornognrka, 24jC* Venček pravljic iu pripovedeŠ, Potovanje v Lili put, 20 ct. Narodne pripovedk^ v Soških nah, I. in II. po 12 ct., UL-B^račica. 18 ct. Gardist, 12 ct. Korotanska povest. Mladost,^ Kapitanova hči, 30 ct. Popavček, 18 ct. Prve skrbi, 45 ct. B' žična pripovedka, 12 ct. Rakvar, 15 ct. Ikonija, turška povest, 20 ct. Smodin, 30 ct Rokovnjači, 35 ct. Venec slovanskih povestij, I. po 50 ct. Savinjski glasovi, 20 ct. V domačem krogu, 35 ct. Zbrani spisi, 20 ct. Dragoljubci, 20 ot. Hudobni tovariš, 20 ct. Zeleni listki, 20 ct. Basni za mladino, 20 ct Tatarji na Moravskem, 35 Dva sveta večera, 20 ct. Bogdan, 20 ct. Plemenita srca, 20 ct. Razne pripovedke, 30 ct. Slavoj in Ljudmila, 20 ct. Zbirka ljubimskih pisem, Velike sanjske bukve, 36 ct. Sanje v podobah, 10 ct. ■ -- ■:■ .. Jugoslovanska Katoliška Jednota. || ^ Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI : Predsednik : John Har.tan, Box 303, Ely, Minnesota; P*dpr»ds°dnik: Josrp Pfzdiro, 1024 S »uth 13th St., Omaha, Neb. I. tajnik: Jožef Ar,ni?!, Box 266, Ely, Minnesota ; II. ,, Stefan Banovec, Box 1033, Ely, Minnesota ; Blagajnik: Ivan GovJe, Box 105, Ely, Minnesota; NADZORNIKI: Ivan Pakiž, B« x 278, Ely, Minn. ; John Globo kar, B„>x 3H, Ely, Minn. ; Gkokge Stepan, Box 1153, Soudan, Minn. DruStvmo glasilo je „GLAS NARODA". Kopal se je pri 16 stop. mraza. Utica, N. Y , 16. dec. Profesor Sngarroan v Little Falls hofte posnemati Rine ob reki Nevi. Po njegovem izrazu nastopil je danes prvi mraz, VHl"d frear je po stari svoji navadi odšel zgodaj zjutraj v reko M 'hawk, kt'Tn tem-eratura je zna* Sala 16 stop. pod ničlo, bo skopal in po kopi nju orištfl na sprehod. 40 delavcev v smrtni nevarnosti. Pittet n, Pa., 18. dec V Pitts ton Stone Works se je pripetila včeraj vefVr straSna razgtrelba, pri kteri je 40 delavcev komaj rešilo avoje življenje. Velikanski kotel z razbeljenim železom se je razletel in tekoče železo se ju razi o čez vse poslopje. Delavci so se rešili stem, da h i sh takoj z obrazom navzdol vrgli na tla. Bryan postane urednik. Lincoln, Neb., 15. dec. Viljem J. Bryan je danes naznanil, da b" -de v kratkem pričel izdajati tednik, v kratkem bode razuiotrival soci-jalna in politična vprašanja sedaj-n^ga »'Jisfl. List se bode imenoval ,,Th« Citmmcner" in bode istega u red o val Bryan sam. Trije linčani. B>oneville, Ind., 17. dec. Danes ho tu obesi i i na drevo ob cesti zamorca John Rolla, kteri je nedavno v družbi zamorcev Rowland* in Hend^rsona brivca Simmonsa umoril. Tudi Rowland in Handerson nista ušla jednaki osodi, kajti iz Roekporta se javlja, da so ju tam državljani običajnim načinom obesili. Da preprnči linčanje, odposlal je g ivernnr iz Evansville s^tnijo voj8-kov, vendar ko je prišlo vojaštvo na lice mesta, visel je zamorec R ygan, Wis., 16. dec. Tukaj, fino veliko strojarno tvrdke Zscbi-stsche & Sons je uničil požar. Škodo cenijo $ 180 003, ktero p krije zavarovalnina. Tudi druga poslopja v bližini, posebno ona tovarne za izdelovanje hišnih oprav, tvrdke „Matt »ui Manufacturing Co.'4 bo bila vsled požara hudo poškodovana. Vsled razstrelbe usmrtenih sedem Indijancev. držav Ol umbije sklenila poslati zastopnika v Washington, da bi se s Zjedinjenimi državami p gajal radi oistopa koncesije za gradeuj^ Panama kanala. Pogoji, ktere Btavi Columbia so, da bi bil kanal odprt VBein narodom in da bi Columbia imela višjo oblast čez pokrajino, skozi ktero se bode raztezal kanal. Britiška križarka „Phea«ani"je dospela v pristan pri Panami. Nemška šolska ladija „Gneisenau" potopila. Madrid, 16. dec. Nemška šolska jadranka „Gneis-nau" iskala je v malagški luki vsled viharja zavetje, v trenotku, ko je okrenila v luko se je razbila. Kapitan in mnog" kadetov je utonilo. V rešilnem čolnu odpljulo je 40 osob na prosto morje, o kterih ni nikacega poročila, najbrže so vsi vtonili. Od po-topljene ladije vid* ti je le še drevesa, ki stoje nad vodo. Na drevesih je nekaj častnikov iu mornarjev našlo pribežališče. Poročila o ladiji so le nezadostna, znano je le, da je bilo 360 osob ukrcanih na ladiji. Domneva sp, da je najmanj 100 osob utonilo. Ladija se je razbila na skalovju v bližini svetilnika. Vsled velikanskih valov je rešitev onih, ki so iskali pribežališča na jamborih nemogoča. Berolin, 16. dec. V oddelek mornarice vojnega ministerstva dospel je danes brzojav iz Malage, vsled kterega je samo 40 osob utonilo. Osem in trideset mrtvih. Berolin, 17. dec. Nemški konzul v Maiagi je včeraj večer brzojavil, da se je g šolsko lidijo ,Gneisenanl vred potopilo 38 nSob vpošt.evši ka pitala, prvega častnika in inženir ia, t->da to število najbrže še i j» po polno. D-v,jt in.trideset oseb, ktere so bile poškodovane, ko je nesrečna ladija trčila ob skalo, so s zlomlje nimi udi odvedli v bolnišnic). Sk upuo število moštva na ladiji j« bilo 400 mož, vpoštevši 25 častnikov in 50 kadetov. Večerni listi tožijo o m i og;h tragičnih dogodkih v kratki do >: uemške mornarice. Slednja nesreča nam podaja isti nauk, kakošnega je zajemal severo nemški Lloyd o priliki požara v Ilobokeuu, namreč : vedno biti pripravljenim ako je ladija vsidrana v tujih vodah. Hitrejši parnik nego ,Deutschland'. Paris, 16. dec. Frmcosko-ame-riška črta sklenila je zgraditi novi parnik. Meri bode hitreji nego hainbnrški „D»utBchland", vendar jj-nec ,,lirnz Srca" našel je kotel, v kter ni je bilo 30 galon gazoli-na. Vsled neprevidnosti se je nevarna vsebina vn^la in razletela Dve indijanske rodbini v Cannon Bill postaji Bti bili namestil iismr-teui. Vsa trupla — sedem po številu — so zgorela. Dva otroka sta bila tako Wko ranjena, da ni upat' bodeta li okrevala. Kotel gasolina našel je „Brez Srca" v ledu reke Mis*; uri; misleč, daje kaj druiegn v njem, ga je vzel seboj domov. K' je njegov to se d ,,Crni Oblak" zve del o najdbi, prišel je s svojo rod bi no k sosedu, da mu slednji posodi nekoliko ,.o ja", na kar je, da se prepriča o vrednosti olja, prižgal žveplenko, o kojej priliki seje pri petiln strašna eksplozija. Panama kanal nam ponujajo. Paris, 15. d^c. Oficijelno finaučno poročilo svetovne razstave kaž.- primanjkljaj dveh milijonov frankov, toraj manj nego vse druge razstave. Stroški so znašali 116 500 0T0 frankov, dohodki pa 114,500,000 frankov. Bismarck, N. D., 16 dec. Indi- | uanebodH tako velik, kakor slednji. Ime novega pamika bode ,,Ln Flandre". Nova iznajdba. London, 16. dec. Inženir Josip Knight zatrja, da je izumil nov stroj, kteri bode s v pora bo zra^n*-sile gonil ladije baš kakor par. Novo iznaj tb-» b >de admiraliteta preskusila iu ako se umestnim izkaže, ae bode nsše sedanje ladjeplovstvo popolnoma predrugačilo. Pu sistemu Knighta bode baje zrak nadomeščal premog. Ker se je admirali-teta za stvar s zanimanjem zavzela, more biti že kaj na tem — če ni zopet angleška raca. Evropejske in druge vesti. Livadia, 14. dec. Car seje podal v prvič na sveži zrak oltarje o*dra vel Sprehbja! se je na verandi grada 'n tam tudi n-kaj časa sedel na Colon, 18. dec Iz Boy te se danes | stolu. Po n*je je sprejel min;atra poroča, da je vlada zjedii.jeuih v avdijenco. Drobnosti. Ker bo vsi parniki iz Evrope zakasnelo dospeli v newyorško luko, tudi nismo dobili slovenskih listov in nemoremo dai.e> našim čitateljem podati vesti iz stare domovine, kur pa nadomestimo v prihodnji številki. Današnja številka ima dve strani priloge in je smatrati kot božična izdaja. * * * Iz Omahe, Neb., se nam piše: Društvo sv. Štefana štev. 11, spadajoče k Jugoslovanski Katol. Je-dnoti, je imelo svoje letno zborovanje in volitev novega odbora V odbor so bili izvoljeui gg.: Josip Cepran, predsednikom; Josip Pez-dirtz, podpredsednikom: Job Ba-horič, I tajnikom; Jakob ŠpeliČ, I. tajnikom; Jauez Radovič, bla-gaji ikom ; Štefan Špelič in Štefan Stauešič, nadzornikom ; Jure Gre-goraš, vratarjem ; Josip Pezdirtz. delegatom. V bolnišnici sv. Jožef« imamo že od 24. sept. člana, kteri se je poškodoval pri delu v rudo-topilnici. Dalje naznanjamo, da je naš delegat in objednem podpred-sed> ik Jugoslov. Katol. Jeduote g. Job. Pezdirtz doposlal glavnemu odboru svoje bonde. Srčni pozdrav in vesele božične praznike vsem udom Jug slov. Kat. Jednote. Odbor. * * * Vipavska železoica. — Železniško ministerstvo je povabilo sedem podjetnikov, naj predložijo svoje ponudbe do 12 t. m. Komur se je delo oddalo, se razglasi 22. t. m. »poldne. Trije so že pregledali celo irto na licu mesta. Toda je vendar upanje, da se prične graditi tudi ta železnica. * * * Tolovajstvo na Gočah. — Z Goč se poroča, da Be je udeležnikom tolovajskega napada na županove hišo že dostavila c. kr. državnega pravdništva. Toženi so: kurat Josip Ferjančičin poleg njega kot njegovi sokrivci Viktor Pangerc, Franc Debevc, Janez Požar, Jož* M horčič, Andrej Krečič, Edvard Ferjančič, Auton Vovk, Jože Vovk, Leopold Ferjančič, Janez Funa. Fran Jeroučič, Janez Jeroučič, Ja-iez Krešič, France Ferjančič Jož-manov, Ludovik Vovk, France Fer jaučič-Brjaški, France Pregelj, Alojzij Dolenc, Frane Jamšek in -Janez Vovk. Vsi ti, z duhovnikom Fr-rjančičem na čalu, s > obtoženi radi hudodelstva javne po-silnoBli, in sicer po § 87. kazenskega zakona, ker so hudodelstvo storili v posebno nevarnih okolnostib. Zakou določa za to hudodelstvi težko jefeo od jednega do petih let, po velikosti hudobije iu nevarnosti pa tudi do deset let. Kurat Fer jančič je poleg tega tožen tudi radi hudodelstva goljufije (storjene z lapeljevai jem h krivemu pričeva-iiu po §§ 197. ic 199. a.) N Gočah je sedaj tako, kakor bi bila strela udarila med klerikalce. Ubrgr žrtve ek«§misijonarja Feriančiča B' vse zbegane. Ljudje so tudi rep usmiljenja vredni, ker so bili po fanat čnem duhovniku zapeljani in nahujskani. * * * Obstrelil je v S-»mpasu neki Fr Remcu 22!etnega Al. Glešica, it a cer v trenotku, ko je ta poslednji zapu^čil i:eko tam< Snjo g stilno tako močno, da so ga morali pripeljati v goriško bolnišnico, kjer so mu zdravniki vzeli dosedaj iz života dve krogljici. Ranitelj je silovit zuačaj in znan pretepač. * * » Domovina" obsojena. — Ured-■iik „Domovine,'k g. Ante Beg, jp bil pred poroto v Celju dnč 30. pr. m. obsojen v trimesečni zapor. Tožili so nemškutarji iz Brežic radi žaljenja nemške hranilnice tamkaj. Celjska druhal je sprejela obsodbo z največjim veseljem. Slovo nadvojvode Salvatorja od preljubljeuega mu Zagreba je bil nov dokaz, kako ae je Zagreb omilil nadvojvodi iu kako se je le ta omilil narodu hrvatskemu. Nadvojvoda je 27. nov. zvečer odvel svojo rod! ino iz Zagreba, a na slovesu je sodelovalo vse mesto. Na peronu so se sešli dostojanstveniki, ki so pričakovali, da se pripelje nadvojvoda, a na kolodvoru iu okolo istega je mrgolelo na tisoče občinstva. Ko se je bližal voz nadvojvode, je gromelo živioklioev. Ovacije sobilespontauue, srčne, impozant-ne; gospe so metale cvetje. Nadvojvoda se je zahvaljeval po vojaški, soproga mu in mali nadvajvode pa bo mahali z robci. Poseben utis je napravilo Da občinstvo, ko so mali nadvojvode in nadvojvodkinje vskli kali na vse strani: Z Bogom 1 Ko je vlak zapuščal kolodvor, je vse vsklikalo iu mahalo s klobuki in robci, a nadvojvodinja, ki je stala pri oknu vagoDa, seje ganjeno zahvaljevala na vse strani. V „Agra-mer Tagblattu" čitamo še te-le podrobuosti. nadvojvoda je bil ves bled od ganutja; ko je ustopal v vagon, je še enkrat vskliknil: ,,Pozdravljam še pnkrat lepi Zagreb. Živeli Hrvati!" Otroci nadvojvode so v jeduomer klicali ,,Hvala." Nadvojvodinja je odredila, da je najeti hrvatske vzgojiteljice, da mali nadvojvode in nadvojvodinje ne pozabijo hrvatski. Tako Časti narod one, ki ga — imajo radi. Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo Bedaj za $20.50 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarua pošiljatev registrirana. G. J. Rajk, Steelton, Ta., Dopis ne bode-mo natisnili: oni gospod je že na Kranjskem: s pomočjo nekaj radodarnih gospodov smo ga domu odpravili; odpustite mu vse dobrim srcem. j. z. v A., Colo. z ono zadevo se ne davimo več, premalo imamo časa in prostora je škoda v listu. VABILO. Novi odbor slovenske cerkve Marijinega Vnebovzetja na 57 Butler St. vabi vse farane v tukajšnjej okolici in stari odbor, da bi se zbrali v cerkveni dvorani v nedeljo dne 30. decembra, to je pred novim letom. Pittsbubg.^Pa.,'16. dec. 1900. (26de) Odbor. Javna, zahvala. Srčno se zahvaljujem vsem onim, kteri so izkazali poslednjo čast mojemu pokojnemu bratu Jožef S u n i c h u oh njegovi smrti. Posebno se zahvaljujem gospodu A nt. (ierzinu in njegovi soprogi za njuno naklonjenost, ktera sta položila dva krasna venca na krsto pokojnika. Istočasno se zahvaljujem njihovim fantom, ktera sta se mnogo potrudila in pripomogla k lepemu pogrebu. I >alje se zahvaljujem društvu sv. Jožefa in društvu sv. Cirila in Metoda, ktera sta se vkljub hudega mraza udeležila pogreba v tako obilnem številu. Mike SrxtCH, žalujoč brat. Kje je ? Matevž Hauptman, doma iz Litije, leta 1899 spomladi je šel v Ameriko. Kdor bi do-tičnika poznal, ali o njem vedel kje se nahaja, ga uljudno prosim, da mi blagovoli naznaniti njegov naslov: Frank Pe t r i c h, 833 \V. 21 P!., Chicago, 111. [2b. dec.] Kje je? MARIJA FERL.AN, doma iz vasi Premost, župnija Poljana nad Škofijo Loko: dne 15. maja je potovala v Ameriko. Ako kdo rojakov ve za njen^ naslov, naj ga blagovoli na znaniti: John Subic, Bo\ 6, Willock, Allegheny Co., Pa. [2qdc Slovencem in Hrvatom v Rock Springs, Wyo., in okolici priporočava najin saloon, v kterem vedno točiva sveže pivo, vino in whiskey, ter imava na razpolago fine smotke. Dalje ae lahko na naBobrnevBak rojak v bližini gle-dfe pošiljanja denarjev v staro domovino in gledč parobrodnih listkov, kar sva v zvezi z g. Fr. Sakserjem v New Yorku, lahko vsakemu cen' in točno postreževa. Za obilen obisk se priporočata: Oalapicola in Fr. Keržišnik, _Rock Springs, Wyo. Rojaki pozor! Podpisana družba razpošilja na vse kraje sveta vsakovrstna sveža, domača zdra vila izborne patent medicine naj boljših zdravnikov za vse l>olezni človeškega telesa, o 1)1 iže (flajštre), zdravilno milo (žajfo) dišave, kakor tudi raznoyrstne zdravniške priprave in pripomočke, električne baterije itd. Domačo lekarno najl>oijših zdravil za najpogosteje bolezni v vrednosti $1.25 pošlje za $1. Ista obstoji iz štirih raznovrstnih in izbranih zdravil, ktera ne bi smela manjkati v nol>eni družini, posebno v krajih, kjer ni pri rokah zdravnika in iekarne. Ta zdravila shranjena na suhem prostoru se shranijo več let, ne da bi izgubila svojo zdravilno moč. Z domačimi in patent medicinami se je ozdravilo že mnogo ljudi, kterim zdravniki niso mogli pomagati. Kdor je toraj izgubil zaupanje do zdravnikov, ali komur sredstva ne dopuščajo žrtovati mnogo trdo prisluženih novcev, naj se zaupno obrne y svojem doma Čem jeziku na: Home Remedies Co., P. O. Box 349, Hobokkn, N. 1 Ali si gluh? Vsak krlor je gluh »b plabo sli si se sedaj lahko ozdravi z n.iio novo iznajdbo, samo gluho rojeni se ne dajo ozdraviti. Brenčanje v ušesih takoj preneha. Popiši tvojo l«»Iezen. I'reiskava in sovet brezplačno. Lahko se oz-ilr.tvis sam doma z malimi str>>>ki. Dr. Dalton's Aural Institute, 596 I.a Salle, Ave., Chicago, III, Jacob Stonich 89 K. Madison St., Chicago, 111. Slika predstavlja uro za dame z dvojnim pokrovom (Boss Case) in so najboljši pokrovi s& zlatom pretegujem (Goldfield) in jamčim zanje 20 let; kolesovje je Elgin ali Wr.ltham ter velja samo i Dame, ktere žele uro kupiti se ^ jim sedaj ponuja lepa priložnost, A Ta cena je le za nekaj časa. $ Na zahtevanje pošljem cenike poštnine prosto. Dobra poBtrežba in jamstvo za blago, je moje geslo. Za obilo naročb se priporočano z vsem Bpoštovanjem J Jacob Stonich, S9 East Madison Street, Chicago, III. || iv ««y-k ..U, SVOJ 1 E umi J. GLO B O K All, M. P. CO. ELY, MIN. priporoča Slovencem in Hrvatom svojo novo TP.aOVINO. Pri njem je dobiti: OBLEKA ZA M OZKE, ZEXSKE IX DECA; RAZNOVRSTNO OBUVALO; PERILO, OVRATNIKI, KLOBUKI; HIŠNA IN KUHINJSKA OPRAVA. Vedno sveže G-EOCEEITE. Vse blago po najnižji ceni ; postrežba hitra. Pismena naročila naj se pošiljajo na Box 371. Pošiljam denar v staro domovino, posredujem prodajo prekomorskih vožnjih listkov, v zve/i sem v New Yorku z g. Fr. Sakserjem. Slovencem in Hrvatom, prijateljem in znancem se priporočam v mnogobrojen obisk in naročila. S spoštovanjem J. GL0B0KAR, M. P. C0. r".*Č- •ZV. Ž " V .V*T" - "'/i^v - ■ • - Osreči stt-oj doancL s tem, tla kupiš našo domačo godbeno skrinjico {Hume Mttsic Bov). I.sta je najbolj čudovita in tudi najcenejši godl>eni instrument, kolikor jih je na prodaj. Daje več zabave nego orgije za Sioo, kajti yednoje pripravljena igrati /a vsacega. Godlwne vzgoje ni potreba, ker tudi otrok lahko igra. Vsi kupci so preseneteni in zadovoljni 5 njo. kajti ista prekaša njihovo pričakovanje, ker igra rad 500 komadov, kakor je razvidno iz cenika, kterega pošljemo z vsako skrinjico. _ _ Zamore se rabiti doma za zabavo otrok, pri dni'tvih in vsako- vrstnih družbenih zbirališčih. Izjilača se v iclni noči. ko oskrbuje godlio pri plesu. Igra glasno in natančno. iVsrni, koračnice, valčeke, rolke, p -'ka ma/isrkc itd. kakor tudi najnovejše koniade izvršuje 1«ilj>i nego marsikteri g'nlci. Otriolje storiš, ako pošlješ §2 in dobiš takoj domačo godbeno skrinjico, ostalo pa plačaš ob sprejemu instrumenta. Standard Manufacturing Co., Dept. No. 45 Vesey St., New York. P. 0 Box 2853- Električni DIAMOND križ, < tudi Voha križ imenovan, je iznajdba, ktera se je pred nekoliko leti vršila na Avstrijskem, vsled svoje veljavnosti našel je takoj pot na Nemško, Francozko, Skandinavijo iii v druge države, kjer je dobil pripoznanje kot najbolje sredstvo proti mnogim boleznim in osohito proti revmati/mu. Josip Losar v East Helena, Mont priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženake in otroke. Dalie: VINO, FINK SMODZE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO Vse prodajam po n^jni^i oeni, « i'a križ ozdrayljaod rev-matizma, neuralgije, Ixilezen v križu, lxilez.ni v glavi, živčne lx>lezni, otožnost, brezsenčnost, kao, lx>žjast, slaba prebavanja, zgubljenje teka in lx>lezni zol^ov. Navi >nu.o : Ysaki dan ilajte križ v kozarec napolnjen z -nnj-holjšim jesihom za dve minute. Za otroke zmešajte jesih i. vodo v ■ rimeru z njih starostjo. Ta križ mora viseti na svilenem traku, ok<>lu vratu tako, da leži modra stran naravno na koži na želodcu. Ta električni I >ia-mond križ velja samo eden dolar ter se odpelje v vsaki kraj Zjed. držav. Jamčimo, da Vam l>ode tako koristil, kakor kterokoh Hektnčni pas, kteri velja loali 2okrat večjo syolo. Vsaki č'an vsake družine moral bi imeti električni Diamond križec, ker ni l«>ljšega in sigurnej-šega sredstva proti vsako-yrstniin Uileznim. Tisoče pri|xiročil cxl ljudi, kterim je ta križ poni ogel, oziroma jih popolnoma ozdravel, potrjuje njegovo moč. Pošljite jeden dolar Ixwiisi ro Money Order ali v registriranem pismu za I križ ali $5 za 6 kriiev na: The Electric I >ia-mord Cross Co. I)ep. 39, 306 Milwaukee Ave. Chicago ^ PRiri>K<»cil.A: Vaš električni Diamond križ me je ozdravel od revmati/ma v glavi po 2 tedenske j uporabi in holezen je popolnoma ponehala. I ripornčam ga povsodi svojim prijateljem. If. MI1.LF.R, ripestone, Minn. Moja mati je nosila Vaš električni Diamond križ in v kratkem času je bolezen in krč v želodcu in prsih ponehala. Sedaj se počuti /dravejšo nego li kdaj popreje. Eo. Galu'p, Fairbanks, Ia. Moja soproga bila je več let bolna, zdravilo jo je mnogo zdravnikov, Električni Diamond križ jej je več pomogel, nego vsa druga zdravila. Bodite tako prijazen, in pošljite mi še 4 križce. T. Bat.I.K, Stuttgart, Ark. Imel sem več let revmatizem ; po 6 tedonski vpnrabi Vašega križa, moram pripoznati, da ni boljšega sredstva za zdravljenje od revmatizma. Paul Po wis, Milwaukee, Wiss. THE DIAMOND ELECTRIC CROSS CO., Dep. 39, -306 Milwaukee Ave., CHICAGO, ILLINOIS. ........... . ki. «.» Si ... .. -i Zamenjane duše. (Slika iz našega zapada.) (Konec.) Hotel se je prikloniti, kakor je tu v mestih navada, vendar se mu ta umetnost ni posreftila. Dicey gle-dala ga je z ostrim dvomljivim pogledom. ,,Č3emu se skrivate v bližini naše hiše, ali se bojite?" ,,Bojim se ravno ne,44 odvrne Arizona-Dau, ,,razuu be pridejo po mene, kajti z vso naselbino se ne morem bojevati." M Ali vas kedo zasleduje?" ,,Ako mi sedaj Se ne slede, sledili mi bodo kmalu, kajti Rad Konrad je v naselbini in----" Arizona-Dan nehote zakolne in gleda ob potoku navzdol. „Evo ga, 2e prihaja!" zašepetal je ropar. Dicey se vspne in gleda med grmovje v označeni strani. Šerif prihajal je peš, oblečen v lahkej poletni obleki, ktera mu je izvrstno priatojala, a solnčni žarki bo sa igrali krog njeg ivih las, bil je res lep mladenič — zadostoval je samo jedeu pogled in Boadicea ga je — ljubila. Ko se je šerif približal kacih deset korakov roparju, otrl si je s svilenim robcem pot raz čelo in pozdravil uaselnikovo hčer s kratkim ,,Halo". „Dan," rekel je šerif, ,,jaz tebe potrebujem." O istem trenotku potegnil je Ari • zona-Dau devet palcev dolgo bodalo iz za pasa. „\Vell, pojdi in me vjemi," odvrnil mu je slednji zaničljivo se am«joČ, in mu je pokazal svoje bodalo. Ugledavši nevarno orožje, polastila se je šerifa zopet ona stara emrtua bojazen. Njegov ponos in nadnaravna moraličua moč, kteri svcjstvi sti ga vapodbujali, da je v cbupnih slučajih junaške čine izvrševal, g iali Bti ga tudi dauee dalje iu nehote je stopil korak bližja nevarnemu roparju. Arizona-Dan smejal se je poluglasuo in mirno, kljub temu je bil njegov smeh grozen. Krog njiju bilo je vse mirno le šum potoka bilo je Čuti kot za-ničljivi posmeh narave. Za trenotek Radcliff Konrad ni vedel kaj početi, polastila se ga je nepremagljiva bojazen in hoteč stopiti še korak dalje, opazil je, da je njegova nega težka, kakor da je postala svinčena. Desno od njega za-šumelo je listje grmovja, Konrad se nehote okrene in zapazi dvoje svitlih Črnih oči, v kterih je bilo čitati ponos, srčnost, neustraše-nost. . . . Zdelo se mu je, kakor da Be je v tem trenotku odvalil velik tovor od njegovega srca in padel v nepregledno globečino. Zopet je zrl na Arizona-Dana, pričel se je tiho smejati, a veselo kakor otrok, ki se veseli kake igrače. „Hočeš li sedaj?" vpraša šerif roparja z veličastnim glasom, kakoi nagovori ženin svoio nevesto. ,, Jaz ti bodem izrezal srce iz prsi, Rad Konrad," reče Arizona-Dai , „ako se mi še za dva koraka približaš." Boadtcea pričela je z listjem šumeti, a šerif se je zopet jel smejati, ne da bi se ozrl proti naselni-kovi hčeri. Arizona-Dan držal je še vedno Bvoje bodalo obrnjeno proti šerifu, in sicer tako pravilno, kakor je to edino le v Mehiki mogoče, a šerif postavil se je na prste, pri pravljen na uapad. Je li Rad Konrad bil v reiujci toli srčen, s praznimi rokami napasti najslavnejšega roparja Arizone? JtUjrif bi najraje veselja zavriskal, kajti iznenada obdala ga je srčnost in junaštvo, Čutil je, da ne bode ni-x i L i več bojazljiv, kajti strah ga sa vedno ostavil, nekaj izvanredne-ga prišlo je v njegovo kri, kar je storilo it njega pravega moža. Vedel je namreč, da ga gleda dvoje divnih južnih očes, dočim so se njegove lastne uprle ostro v Arizo-na-Dana. Vso svojo srečo v bojih imel je dosedaj pripisati edino le srečnim slučajem, kteri so ga varovali nezgode baš kakor se to godi otrokom in pijancem na ulici; sedaj pojavila te mu je želja, da se bojuje brez ■trahu srčno in vztrajno, kajti od ni občutil nikake bojazni več. čudeža bilo je toraj gotovega, a kadar je že toliko gotovega, tudi druga polovica ne sme izostati. Arizona-Dan je ob priliki svoje zabave gotovo malo prpveč whisk-y-jazavžil, kajti drugače bi se gotovo ne ozrl v stran, ko se je Dicey okrenila, vsled česar se je zvalil Svoji k svojim! Podpisani se priporočam bratom Slovencem in Hrvatom, da blagovolijo obiskati moj v kterem točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey, kakor proti potoku majhen kamen in pro- tudi druge likere in prodajam fine uzroSil šum. Ta trenotek porabil je šerif in z njemu lastno spretnostjo JOHN GOLOB 203 Bridge Street, v ioiietu, Ml., IZDELUJEM KRANJSKE HARMONIKE najboljše vrste in Bicer: 2. 3. 4. do 5. glasne; cena 2 glasnim je..............$18 do 40; cena 3 glasnim........$25 do 80; amn/^ko veua o giaguiui asro&j) tam. Ta trouot-k porabil je 8™anjam ^ da ^^ de. cena 4 gl.anim .... od $S5 do $ 100; krčevito prijal roparjevo desnico, v kterej je sleduji držal bodalo. Arizona-Dan se je Čudil čemu se njegova roka vrti, dasiravno se je temu ustavljal. Serif zvijal mu je desnico dokler niso pričele žile in kite pokati, ropar se ui mogel več ustavljati premoči in je Bpustil nož na zemljo. Ko je šerif slišal, da je bodalo padlo na zemljo, spustil je roparjevo roko, a v istem trenotku zgrabil njegov vrat. Moža sta se spoprijela prav po domače, kakor je na zapadu običaj, in držeč drug druzega, obstala skoro povsem mirno na pozorišču. Šerif je držal roparjev vrat tako Bpretuo, da slednji ni mogel glave skloniti niti gledati uaravnost pred se, a z drugo roko oklenil se je ujegovega trupla. Skratka rečeno, u» jeduej strani bojevala se je divja tiha uapornost svojega proti vnika spraviti iz ravnotežja, a na drugej ravnotežje, da obdrži svoje stališče. Prva stranka je dobila in oba gladjatorja sta padla na zemjo. Pri padcu ranil je mali in ostri kremen Danovo glavo, kar mu je odvzelo vsako sposobnost za daljoo bojevanje. Šerif je pokleknil na premaganega lopova, vzel iz svojih žepov pripravljeno jermenje ter zvezal svojo žrtev na rokah in nogah. Po dovršenem delu Bkočil je na noge ter se veselim licem okrenil proti Bvoji dobrotnici, ktera mu je darovala povsem novo življenje. Boadicea se je približala šerifu. „Vi ste uzor zapadnih lovcev! Jaz sem gledala, jaz.... Nehote je prekinila svoj stavek. Š^rif gledal jej je naruvnost v oči. Prvič v svojem življenju zarudele so njena lica, mislita je, da seje loti mrz ica, njene oči so zrle v vodo Agua Fria in na tla — prvič v življenju občutila je nekako bojazen. ,,Kmalu se bode stemnilo," pričel je šerif s tihim glasom, kakor da govori večerni vetrič med visokim drevjem. ,,Ako dovolite, šel bodem z vami do koče vaše obitelji. Za Arizona-Dana dovedel bodem konja, kakor hitro ee bode zavedel. Je li vi ste Miss Reed, poznam vašega očeta, dober lovec, izboreD lovec, yes!" Večerni vetftr se je igral med drevesnim listjem, mala veverica iskala je na bližnji hikori svoje prenočišče, a iz gozda čuli so Be prvi glasovi eove. Šumljanje poto-čiča Bpremenilo seje v nekak slavo-spev, sploh vs ! narava bila je vele-častua v večernej zarji. Ko sta šla po stezi proti leseni hiši Dicinega očeta, je slednja strahu zakričala. „Ah, kolik je t^ kuščar 1" izusti la je Boadicea, vendar jo je šerif umiril. Kmalu Bato so odvedli roparja v naselbino v varno zavetje, kjer je pričakoval sodbe; MiBS Reed pa je postala soproga srčnega šerifa in tako Bta bila spojena dra sočna človeka. Irska šala. Barney : , Hej, Pat, poznaš ti mladega Wickha-ma?" — Pat: ,,Naravno, to ie samoumevno, tega sem že poznal, ko je bil še njegov oče majhen 1" narje v staro domovino po nizkej ceni in sem v zvezi z g. Fr. Sakser-jem. S spoštovanjem Martin Verzuh, Crested Butte, Colo. Slovenske knjige. V zalogi imam knjige raznih založnikov in so zaznamenovane v mojem ceniku in še mnogo novih, se priporočam cenjenim rojakom za daljna naroročila. Cenik pošljem poštnine prosto. Dalje prodajam tudi ŽEPNE URE in VERIŽICE itd. po zelo nizkih cenah. Denar naj si mi blagovoli naprej poslati, male zneske se lahko pošlje v poštnih znamkah. Slovenska Pratika za leto 1901 po 10 centov. Velika Pratika po 15 centov. V zalogi imam tudi podobice za jaslice in sicer pastirčekt, Jezusovo rojstvo itd., list po 5 centov, (i li-Btov za 25 centov. Mali zneski se mi lahko pošljejo v poštnih znamkah. MATH. P0G0RELC, 920 N. Chicago Street, Joliet, 111. cena 5 glasnim----od $80 do $150. Na željo rojakov uglasujem orgije ,,Bharp" ali „fiat": f, e, d, c, a, h, kakor si kdo želi: Nova spričevala. Spoštovani prijatelj! — Prijel sem vaše harmonike in se vam za nje lepo zahvaljujem; prav po volji so mi in tudi drugi ni dopadejo, ko jih slišijo. Box 113, Walkerville, Mont., Peter Spehar. Dragi prijatelj! — Naznanim ti, da sem prejel harmonike. Strašno me vesele in reči smem, da se nisem nadejal tacih. Res me stanejo čez $50, a sedaj jih ne dam za $100. — Zato se ti tako lepo zahvaljujem, ker so harmonike tako močne in posebno v glasovih, ki se prav aobro ujemajo. — Rojaki, ki želite imeti dobre orgije, obrnite se na moža. ki vam bobro postreže. — Večkrat sem že videl tvoja spričevala v naših slovenskih listih in prosim te, da tudrtnojega uvrstiš med nje če te je volja, zakaj tacega moža moram.') ceniti. Leadville, Colo., A. Križ man. Spoštovani g. John Golob! — Vaše harmonike sem dobil in sem tudi ž njimi zadovoljen, ker so prav močno \idelane. f Bienville, La , Jakob Škrbic. Dragi prijatelj John Golob! — Prejel sem tvoje harmonike in ti naznanjam, da sem za-dovljen l njimi in da se mi glasovi prav dopadejo. Crested Butte, Colo., M. Sodja. PAUL SCHNELLEK. Notary Public yCalumetu, - - Mich., naznanja, da je pričel poslovanje, ter se Slovencem in Hrvatom priporoča za oskrbovanje v pravnih poslih v stari domovini. Pisarna: 521 Pine Street. GOTOVE denarje najceneje kupiš pri F. SAKSERJU 109 Greenwich St New York. m w w IZVRSTNE SMODKE! Vržinke z slamo, $20 tisoč komadov. Carniolia Beauty (Kranjska lepota) $20 tisoč komadov. Seed Cigars $14 tisoč komadov. Dobiti bo pri meni tudi fine smod-ke od $14 do 840 tisoč. Za mnogoštevilne naročbe se uljudno priporoča: F. A. DUSHEK, Office: 1323 2nd Ave., New York Compaple Generale Transatlantique. Francoska parobrodna družba. DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS ŠVICO-INNSBRUK LJUBLJANA. POŠTXI i AKNI - i : " : Iva vijaka................. ,.I.n Ijirraine'-, Tourainrr". .. 1." Aqnilaitif'*, 2 000 1 12. vJO , 1000 , konjskih inoči. „1jC So., s... So. I^iares im- StoeHs:! Bremen Bahnhofgasse štv. 29 Bremen. jedina slovanska tvrdka, ktera potnike iz Bremena v Ameriko samo z brzimi in poštnimi parniki po zmernih cenah odpremljuje. Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij. Slovenci in Hrvatje ne opuščajte pri Vašem potovanju v Evropo se oglasiti dospevši v Bremen v našej pisarni, kjer si denar najbolje menjati zamorete, ter bodete na najboljši način v domovino odpravljeni. Ako bi Vaši sorodniki ali znanci radi k Vam v Ameriko potovali, tedaj jim pišite, da naj se samo na nas obrnejo; pri nas bodo dobro poučeni, kaj amerikanska postava zahteva, da ne bodejo vrnjeni in s tem denar zastonj zavozili. Oglasila in vprašanja odgovarjajo se v vseh jezikih takoj, točno m vestno. KAREŠ in STOCKI, BREMEN, BAHNHOFGASSE 29. KNAUTH, NACHOD & KlIEHNE No. U William Street. Prodaja ii. pošilja na V8« dele sveta denarne nakaznice, i o dolžna pisna. Isposlnje in, isterjnje zapuščine in dolgev*. Otročja razlaga. Oče (k ni mogei spati): ,,Kaj pa je z ma, čko, da danes tako mjavka?" — Sinček: ,,Vtš, papa, pojedla je na šega kanarčka in sedaj misli, da tudi ona zna peti 1" Logično. Ivo : „Mama, čen;U je imenoval Robiuson svojega slugo „Pet6k"?" — Mati: „Ker ga je v petek uašel." — Ivo: „A čemu ne imeLuješ mene ,.četrtek" mest* Ivo?" Bedasto vprašanje A.:, Kam pa greš v tej vročini s zimsko suknjo?" — B : „feaj ne vprašaj taku neumno, saj veš, kam gredo suknje Poli ob vročini 1" lenHce Slovanskega naroda sin glasoviti in proslavljeni zdravnik BK IDn?. GK TrST-A.:IsT IFOIH Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob io. v uri dopoludne. • Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street; La Champagne 20. dec. 1900.1 La Champagne 17. jan. 1901. La Normandie La Gascogne La Bretagne 27. 3 10. jan. 1900. 1901. 1901. L'Aqnitaine Ln (Tfiscogne La Bretagne 24. 31. 7. febr. 1901. 1901. 1901. Glavna agencija: 3-2 BROADWAY, NEW YORK. RED 8TAJ? LINE (prekmorska parobrodna družba ,,Rudeca zvezda") New Yorka v Antwerpen Philmelphie v Antwerpen vozi naravnost iz prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki: ,,VATEBLAND'\ na dva vijaka, (se gradi)....... 12000 ton. ,-S£EELANB", na dva vijaka, 12000 ton. ,.KENSINGTON", na dva vijaka, S069 ton ,,SOUTEWARK", na dva vijaka, 8607 ton. „FRI3SLANB",......ton. „WESTEESLAND*\ .... 5736 ton. ..NCOBULAKD''......5712 ton. sedaj nastanjeni zdravnik na So. EastCor. loth & VValnutStr., in N. W. Central & 1'arkSt., Kansas City, U. S. A. Bivši predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jedea najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih z mol nos ti j pri tamoSnjem ljudstvu. DR. Gr. IVAN POHEK se priporoča slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstnih notranjih kakor tudi vnanjih boleznij. Dr. 0. Ivan Potek se je pokazal izredno nadarjenega'vjjzdravljenju Jensk in otrok ; V tem je nedosegljiv. -VSI ONI - kateri nemorejo osebno priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, koliko je stara bolezen, far on dopožlje zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, pove to dotični osebi, ker neče, da bi kdo tr«»šil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni od dr. G. I. POHEK A : VSAKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE. Cenjeni zdravnik : — Oslobodili ste me iz hude bolezni in l~po se Vam zahvali«. Živeli še dolga leta za pomoč vseh rojakov, kateri se na Vas obrnejo. J. LAVRIČ, Joliet, Ul Spoštovani gospod : — Osvedočil sem se, da Vaš svet in zdravila pomagajo vsem, kateri se na Vas obrnejo. Nimam besed, s katerimi bi se Vam mogel dosti zahvaliti za ozdravljenje revmatizma, na katerem sem trpel 20 let. Velika Vam hvala. L. GLAVINIČ, Lead City, S. D. Spoštovani gospod :— Trpel sem več let na notrajni bolezni, tako, da nisem več mogel delati, da bi kaj zaslužil. Kadar sem pa vzel Vaša zdravila, sem bil zdrav za kratek čas. Mnoga in mnoga Vam hvala. M. BANDULA, Omaha, Nebraska. Dragi dr. Pohek : — Imel sem dosti zdravnikov v moji težki bolezni in potrošil sem dosti denarja, pa vse brez pomoči, trpel sem dolgo časa na naduhi (Asthma) in Vi ste me dobro ozdravili, za to sem Vam dolžan največjo hvalo. P. GOLD ASIC, Kansas City, Kans. Dragi dr. Pohek: — Naznanjam Vam, da je moja žena sedaj hvala Bogu in Vaši pomoči povsem zdrava in vesela. Mnogo se Vam zahvaljujemo. Ako bi jaz siromak prejo vedel, ne bi bil brez koristi potrošil $bo za amerikanske zdravnike. — Kadar bodem kaj potreboval, vem se na koga obrniti. S spoštovanjem Vaš M. LESIC, Moyer, Pa. SvedoČim, da poznam dr. G. J. Poheka več kakor 15 let, bil je moj domači zdravnik; priporočam ga za najboljšega zdravnika v Ameriki. PETER ASMUSEN, Wamego, Kas. Kaj pravi Hon. GEO. TROUT, predsednik banke of Kansas, v Wamego, o zdravniških sposobnostih dr.Poheka in njegovega društvenega in financijelnega stanja: „Dr. Pohek brez vsake sumnje je jeden najboljših zdravnikov v Ameriki; 011 je storil za mene več nego kdo drugi v moji bolezni." Poznam ga dolgo časa in priporočam. Geo. Troitt, Wamego, Kas. Gosp. zdravnik Pohek! Od kar sem pričel jemati Vaša zdravila, počutim se veliko boljše in vidim, da bodem brzo popolnoma zdrav. Vaš N. Barač, Roslyn, N. D. Spoštovani gospod: Bil bi Vam pisal preje, pa sem čakal, ako mi če biti boljše; sedaj pa Vam naznanjam 2 zadovoljstvom, da so mi vaša zdravila pomogla in sem popolnoma zdrava. Štffan Pktkašek, Frugality, Pa, NASVETE DAJE ZASTONJ! Ne pozabite priloži znamko za 2 ct. za odgovor. Vsa pisma naslovite naj DR. G-. IVAN POHEK, Post Office Boxes 553 & 563 KANSAS CITY, M0. U. & Pri cenah za medkrovje bo vpošt«te vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba. Pot fcez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike Iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako sredo opoludne od pomola št. 14, ob vznožju Fuiton St. — Iz PHILADELPHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov Be je obrniti na: International Navigation Company 73 Broadway, NEW YORK. — 43 La Salle St., CHICAGO. — 30 Montgomery St. SAN rSANOISCO. — Third & Pine St., ST. LOUIS, ali na pjene zastopnike. —= Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER.______— Holland-America Line (HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav mea New Yorkom in Rotterdamom preko Boulogne-Sur~Mer. Atsdak, parnik z dvojnim vijakom, 12500 ton. STATENDAU, parnik z dvojnim vijakom, 10500 ton. S0TTESDA3C, parnik P ar n i k i dvojnim vijakum, 8300 ton, MAASDAM, SPAAENDA* in W£BZENSAM. Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Radi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v Trstu, št. 7 Prosta luka Inomostu, 3 Rudolfstrasse Dunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona. Parniki odpljujejo: Is ROTTERDAM A vsak četrtek in iz NEW YORKA vsako soboto ob 10. uri zjutraj. Holland ameriška črta 39 Broadway, NEW YORK. 86 La Salle St., CHICAGO, 111. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER, 109 Greenwich St., New York.