273ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 2 (119)
PROBLEMI IN DISKUSIJA
Ob pomislekih glede tez o starej{em slovenskem izseljenstvu
Naj za~nem svoje razmi{ljanje o prispevku dr. Marjana Drnov{ka1  z zadovoljstvom, da smo tudi na
straneh Zgodovinskega ~asopisa pri~e diskusiji o stvareh na ravni, vredni znanstvenikov – zgodovinarjev.
S kolegom Marjanom Drnov{kom se strinjava o pomembnosti raziskovanja slovenskega izseljenstva za
slovensko zgodovinopisje, kakor tudi o tem, da je temu raziskovanju bilo v preteklosti v Sloveniji posve~ene
premalo pozornosti.
Naslov mojega prispevka “Slovenska izseljenska zgodovina kot del slovenske nacionalne zgodovi-
ne”2  je delno mogo~e razumeti na programsko simbolni ravni, delno pa omenjeni prispevek posku{a
podati pregled celotne slovenske izseljenske zgodovine – ~e ne druga~e, pa vsaj z omembami de`el in
krajev ter s poskusom odgovorov na zastavljena vpra{anje tudi za ne ameri{ke izseljence. Ker je pri tem {lo
za objavo inavguralnega predavanja ob izvolitvi v naziv rednega profesorja, je razumljivo, da sem se
posvetil predvsem prikazu lastnih dose`kov na podro~ju tovrstnega raziskovanja.
Kljub vsemu pa bom posku{al na kratko odgovoriti na zastavljena vpra{anja dr. Drnov{ka v Zgodo-
vinskem ~asopisu. Za~nem naj z ugotovitvijo, da je prou~evanje izseljenstva v okviru slovenskega zgodo-
vinopisja v zadnjem ~asu vsekakor na{lo mesto, ki mu pripada. Ta tematika je v zadnjem desetletju prisotna
na zborovanju slovenskih zgodovinarjev, pa tudi v publikacijah, ki prikazujejo preglede slovenske zgodo-
vine. ^e ta problematika ni bila prisotna v Zgodovini Slovencev Cankarjeve zalo‘be, pa je vsekakor
prisotna v Slovenski kroniki 20. stoletja Nove revije. Kljub temu pa lahko ugotavljam, da sodelovanja z
ostalimi znanstvenimi vedami, ki prou~ujejo izseljenstvo, v Sloveniji prakti~no ni. Izjema pri tem je
sodelovanje zgodovinarjev v projektih In{tituta za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU ter projektih, ki
sem jih doslej vodil na Pedago{ki fakulteti Univerze v Mariboru. V obeh primerih gre zlasti za sodelovanje
z etnologijo, literarnimi vedami in z jezikoslovjem. Menim tudi, da je raziskovanje slovenskega izseljen-
stva tako po svojih metodah kot po svoji vsebini v slovenskem zgodovinopisju primerljivo z svetovnimi
trendi v tovrstnem raziskovanju. Problem, ki pa se pri tem pojavlja, je premajhno {tevilo objav slovenskih
zgodovinarjev o slovenskem izseljenstvu v tujini. Tematika slovenskega izseljenstva je nujno tudi tematika
zgodovine dr‘av priseljevanja, tako da je predmet preu~evanja nujno tudi zgodovina dr‘ave priseljevanja.
K objavljanju v tujini pa slovenske zgodovinarje na sploh premalo vzpodbujajo obstoje~a habilita-
cijska merila oziroma interpretacija teh meril na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in na Pedago{ki
fakulteti Univerze v Mariboru. To pa {kodljivo vpliva tudi na prepoznavnost Slovenije v svetu. Omenim
naj {e, da {tudenti zgodovine – vsaj na mariborski Univerzi – o slovenskem izseljenstvu ne sli{ijo tako
malo, saj na tamkaj{njem oddelku za zgodovino predavava z dr. Darkom Fri{em. Ob tem pa probleme
slovenskega izseljenstva ‘e od {tudijskega leta 1995/96 predavam tudi {tudentom geografije (usmeritveni
predmet “Politi~na geografija”) na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
O vpra{anju, ali naslovi posameznih poglavij v mojem prispevku “obetajo ve~ ali manj”, si lahko
bralec ustvari sliko sam. Prepri~an sem, da bo ravno ta diskusija vzpodbudila {e kakega bralca k prebiranju
prispevka. Seveda pa moram ob tem {e enkrat opozoriti, da za predstavitev mojega opravljenega
1 Marjan Drnov{ek, Nekaj pomislekov glede tez o starej{em slovenskem izseljenstvu, Zgodovinski
~asopis, letnik 53, {tevilka 1, Ljubljana 1999, str 101–106.
2 Matja‘ Klemen~i~, “Slovenska izseljenska zgodovina kot del slovenske nacionalne zgodovine”. Ina-
vguralno predavanje ob izvolitvi v naziv rednega profesorja na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete
Univerze v Ljubljani, 8. 4. 1998. Zgodovinski ~asopis 1998, letnik 52, {tevilka 2, str. 175–193.
274 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 2 (119)
raziskovalnega dela, tako da si lahko bralec na podlagi prebiranja citirane literature ustvari podrobnej{o
sliko o problematiki.
Poglavje o organiziranosti na primer ka‘e na to, da sem sicer posvetil pozornost predvsem slovenskim
izseljencem v ZDA, hkrati pa omenil (kolikor je to znano) tudi rezultate raziskovanja drugih avtorjev, ki so
se ukvarjali z zgodovino Slovencev v drugih dr‘avah. Tudi v poglavju “Slovenski izseljenci in politika v
stari domovini” obravnavam kot predmet zanimanja izseljencev vsakodnevna dogajanja v stari domovini
pa tudi zanimanje in aktivnosti izseljencev v zvezi s staro domovino v obdobju kriz, kot na primer med
prvo in drugo svetovno vojno ali v obdobju tik po drugi svetovni vojni. V tem poglavju pa se ukvarjam
tudi s politi~nimi programi slovenske politi~ne emigracije ter z osamosvajanjem Slovenije na za~etku
90-ih let 20. stoletja. Kot eno glavnih zanimanj ameri{kih etni~nih skupnosti je odnose med Zdru‘enimi
dr‘avami in domovinami teh etni~nih skupnosti ozna~il tudi znani raziskovalec zgodovine etni~nih skup-
nosti v ZDA, John Higham (John Higham, ur.: Ethnic Leadership in America, Baltimore: The John
Hopkins University Press in London: The John Hopkins Ltd., 1979, str. 4).
Glede vpra{anja definicij pa le-te v ve~ini primerov predstavljajo neke posplo{itve, tako da zajamejo
ve~ino problematike, ne pa nujno vse. Sam sem v svojem predavanju definiral izseljence kot vse, ki so se
odselili iz slovenskega etni~nega ozemlja in to ne glede na {tevilne spremembe dr‘avnih meja v razli~nih
zgodovinskih obdobjih. Torej vsi. [e prej pa sem zapisal: “Integralni del slovenske nacionalne zgodovine
je tudi zgodovina slovenskih izseljencev, to je skupin Slovencev, ki so se skozi posamezna obdobja
zgodovinskega razvoja izselili ter se v ve~jih ali manj{ih skupinah naselili na obmo~jih izven slovenskega
etni~nega ozemlja, kjer so si ustvarili eksistenco in za‘iveli svoje dru{tveno ter politi~no ‘ivljenje…”
Marjan Drnov{ek me spra{uje, “… kaj pa tisti slovenski izseljenci, ki niso pripadali enemu od slovenskih
dru{tev in so bili povrh tega {e politi~no neaktivni? …” Strinjam se z ugotovitvijo dr. Drnov{ka, da takih
ni bilo malo, vendar pa sem v svojem modelu poskusil pripraviti tla za bodo~o sintezo zgodovine sloven-
skega izseljenstva ali pa vsaj za sintezo zgodovine slovenskega izseljenstva v eni od dr‘av priseljevanja (v
mojem primeru verjetno za ZDA). Sinteti~ni prikaz zgodovine izseljenstva v ZDA bo zelo te‘ko zajel prav
vse posameznike, {e zlasti tiste posameznike, ki niso ‘iveli v okviru slovenskih naselbin. Poleg tega naj
poudarim, da v svoji definiciji slovenskega izseljenstva govorim o ve~jih ali manj{ih skupinah.
Da pa bi v ta pregled zajeli prav vse, bom odslej v svojih pisanjih upo{teval pripombo dr. Drnov{ka
tako, da bom spremenil definicije na slede~i na~in:
Integralni del slovenske nacionalne zgodovine, je tudi zgodovina slovenskih izseljencev, to je tistih
skupin in posameznikov, ki so se skozi posamezna obdobja zgodovinskega razvoja izselili ter se v ve~jih
ali manj{ih skupinah naselili na obmo~jih zunaj slovenskega etni~nega ozemlja, kjer so si ustvarili
eksistenco in ve~inoma za‘iveli svoje dru{tveno ter politi~no ‘ivljenje. Na ta na~in bomo v definicijo zajeli
tudi tiste posameznike, ki so ‘iveli zunaj skupin in zunaj slovenskih naselbin. Vendar pa naj poudarim, da so
mnogi slovenski izseljenci, ki so ‘iveli zunaj slovenskih naselbin, vzdr‘evali tudi stike s svojimi rojaki v
naselbinah, mnogi, ki so ‘iveli nekaj ~asa zunaj naselbin, pa so bili tudi ~lani slovenskih dru{tev in politi~nih
organizacij. Za pomembne “etni~ne Ameri~ane”, ki bodo predstavljeni v nastajajo~i knjigi pod uredni{kim
vodstvom Elliota Barkana, pa je zna~ilna zahteva urednika, da so v posameznih biografijah prikazani tudi stiki
omenjenih Ameri~anov z domovino oziroma s svojimi etni~nimi skupnostmi v ZDA (pismo Elliota Barkana
sodelavcem, 17. februarja 2000). Torej se pojavlja tudi na tej ravni prikazovanja ‘ivljenja in dela uspe{nih
etni~nih Ameri~anov vpra{anje odnosa med skupnostjo; v tem primeru njegovo (njeno) etni~no skupnostjo in
posameznikom (-co) kot eno od temeljnih vpra{anj dela zgodovinarja etni~nih skupnosti
Trdim lahko, da sem v svojem delu obravnaval celoto pojavov in procesov od odhoda z doma (to je zlasti
vpra{anje “imageov” Amerike med potencialnimi izseljenci), kakor tudi sam prihod v tujino ter `ivljenje in
delo v novem okolju ter odnose med staro in novo domovino. Koliko so znanstveniki, ki so se izselili iz svoje
domovine spri~o svojih znanstvenih interesov, je stvar diskusije. Vsekakor je “beg mo`ganov” tudi del
slovenskega izseljenstva in v tem okviru je koristna nova zgoraj omenjena definicija slovenskega izseljenstva.
Strinjam se z dr. Drnov{kom, da mora biti vsaka splo{na delitev in opredelitev izseljenske oziroma
priseljenske zgodovine dobro pretehtana, vendar pa je ena od nalog zgodovinske stroke tudi iskanje
zakonitosti dru‘benega razvoja …3  Sam ne sodim med tiste zgodovinarje, ki bi gradivo le zbirali in
prepu{~ali posplo{itve in iz njih izhajajo~e definicije znanstvenikom iz dru‘benih ved (sociologom) ...
3 Bogo Grafenauer: Struktura in tehnika zgodovinske vede. Uvod v {tudij zgodovine. Ljubljana, 1960,
str. 135.
275ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 2 (119)
Dr. Drnov{ek ne polemizira s tem, da sem postavil prvo obdobje izseljenske zgodovine v ~as pred
letom 1870. Hkrati se v bistvu strinja z menoj, da so tisti, ki so v tem ~asu odhajali, pa tudi tisti, ki so
odhajali in se izseljevali kasneje, morali zbrati dolo~en pogum in sam sem pri tem mislil na to, ko sem
uporabil izraz “pustolovci”. @e sama pot v neznano je bila tako te`ka, da so morali ti izseljenci imeti v sebi
precej pustolovskega duha. Tudi misijonarje {teje dr. Drnov{ek med posebno kategorijo, saj tudi v svoji
polemika zapi{e “… navadno jih obravnavamo kot posebno skupino, saj jih bi te`ko ozna~ili za izseljen-
ce, ~eprav so nekatere karakteristike skupne tako misijonarjem kot izseljencem …”
O povezovalni vlogi duhovnikov, ki so obiskovali tudi skupine slovenskih priseljencev in jih zdru‘evali
v verskih obredih, ne dvomim in o tem tudi sam pi{em v nekaterih svojih drugih delih. Preden so
ustanovili svoje etni~ne ‘upnije in zgradili svoje cerkve, so bili obiski slovenskih duhovnikov oblika
neformalnega povezovanja slovenskih izseljencev tudi v slovenskih naselbinah v Clevelandu, Leadvillu
(Kolorado), San Franciscu (Kalifornija), Rock Springsu (Wyoming), Enumclawu (Washington) – to je v
naselbinah, katerih zgodovino sem ‘e obdelal.
Ob vpra{anju misijonarjev in duhovnikov, ki so delovali v Ameriki v drugi polovici 19. stoletja pa vse
do prve svetovne vojne, bi bilo vsekakor koristno {tudirati in raziskati vlogo semeni{~a v St. Paulu
(Minnesota), kakor tudi slovenskih {tudentov bogoslovja, ki so se tam {olali ter {tevilnih slovenskih
profesorjev, ki so tam delovali. Zanimivo za zgodovino slovenskega izseljenstva bi bilo tudi prou~evanje
‘ivljenjskih zgodb tistih slovenskih duhovnikov, ki so se visoko povzpeli v cerkveni hierarhiji (na primer
{kofje v ZDA). Gre zlasti za tiste, ki jih omenja ‘e Jurij Trunk oziroma monsignor John L. Zaplotnik v
Trunkovi knjigi Amerika in Amerikanci4 . Razumljivo je, da je za tovrstno delo potrebno veliko sredstev,
saj so nujne raziskave v ZDA. Za zgodnje obdobje pa je vendarle na razpolago tudi veliko ~lankov v Ave
Maria koledarju, ki jih je napisal ‘e omenjeni msgr. Zaplotnik. Seveda pa Zaplotnik biografij ni objavljal
le v Ave Maria koledarju, ampak tudi v Bogoslovnem vestniku in uglednih ameri{kih zgodovinarskih in
bogoslovnih revijah kot na primer: Acta et Dicta, The Catholic Historical Rewiev. Nadaljnje raziskovanje
teh vpra{anj bi bilo mogo~e tudi na podlagi prebiranja zgodovin {kofij, v katerih so ti duhovniki in {kofje
delovali, ter na podlagi pregledovanja arhivskih gradiv omenjenih {kofij. Pri tem pa se postavlja vpra{anje
prioritet v raziskovanju slovenskega izseljenstva.
Ob tem menim, da je raziskovanje zgodovine slovenskih naselbin, kot sem ga za~el, vsekakor
zanimivej{e za slovenskega zgodovinarja. Vendar pa je to moje osebno mnenje, do katerega imam pravico
prav tako, kot ne nasprotujem morda druga~nemu stali{~u drugih. Strinjam se z opombo dr. Drnov{ka o
citiranju knjige Jurija Trunka Amerika in Amerikanci. S knji‘ni~arskega vidika je verodostojna tista
letnica, ki jo nosi notranja naslovna stran, to je leta 1912. Z nastajanjem knjige Amerika in Amerikanci
(na~in zbiranja gradiva zanjo, na~in tiskanja, financiranja, odmevnosti in prodaje same knjige) se lahko
bralec seznani ob prebiranju moje najnovej{e knjige,5  v kateri sem na osnovi originalnega arhivskega
gradiva, ki doslej ni bilo dostopno slovenskim zgodovinarjem, razre{il nekatera doslej druga~e predsta-
vljena vpra{anja v slovenskem zgodovinopisju okrog te knjige (na primer vpra{anje, kje je bila knjiga
dejansko natisnjena – prvi zvezek knjige je bil res natisnjen v tiskarni Dru‘be sv. Mohorja v Celovcu,
ostali zvezki pa v Katoli{ki tiskarni v Ljubljani.6
Glede gesla “Slovenski dom” v Enciklopediji Slovenije lahko ugotovim dejstvo, da avtor Joe Valen~i~
ob tem, ko predstavlja slovenske narodne domove v Clevelandu, ne citira moje knjige iz leta1995 Slovenes
of Cleveland, kjer sem posvetil slovenskim narodnim domovom v Clevelandu  strani od 219–244. Glede
pomanjkljivosti gesla pa tudi ugotavljam, da je glede na to, da gre za splo{no geslo, ob slovenskih
narodnih domovih avtor posvetil premalo pozornosti domovom zunaj Clevelanda.
Z navedbami dr. Drnov{ka, v katerih samoocenjuje svojo knjigo Usodna privla~nost Amerike,
Pri~evanja izseljencev o prvih stikih z novim svetom, Ljubljana 1998, se pravzaprav strinjam, {e zlasti z
njegovimi stali{~i do uporabe ~asopisnih in publicisti~nih virov v zgodovinopisju. Re~em lahko, da sem
za dolo~ena poglavja tovrstne vire upo{teval tudi v svoji ‘e omenjeni knjigi o Slovencih v Clevelandu, ker
pa~ drugih podatkov ni bilo na razpolago. Knjiga Usodna privla~nost Amerike je vsekakor pomemben
4 Rev. J. M. Trunk: Amerika in Amerikanci. Celovec: samozalo‘ba, 1912, str. 543–606.
5 Matja‘ Klemen~i~: Jurij Trunk med Koro{ko in ZDA ter zgodovina slovenskih naselbin v Leadvillu,
Kolorado, in San Franciscu, Kalifornija. Celovec–Ljubljana–Dunaj, 1999, str. 75–136
6 M. Klemen~i~: Jurij Trunk med Koro{ko in …, str. 118–120.
276 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 2 (119)
prispevek k zgodovini slovenskega izseljenstva. Bilo pa bi koristno, ~e bi avtor kdaj v prihodnosti svoje
izsledke dopolnil in primerjal z ameri{kim gradivom, tako tiskanim, kot tudi arhivskim. Del tiskanega
gradiva ameri{kega izvora se nahaja v NUK-u. Pri tem gre zlasti za koledarje in slovensko etni~no
~asopisje, drugi del pa se nahaja v ZDA. To pa je seveda ‘e druga zgodba, glede na velika finan~na
sredstva, ki so potrebna za tovrstna raziskovanja.
Slovenskemu izseljenstvu so tako zgodovina kakor tudi druge humanisti~ne znanosti v Sloveniji
doslej posve~ale relativno malo pozornosti. [ele v zadnjem desetletju in pol so se v slovenskem zgodovi-
nopisju pojavile prve resnej{e raziskave te problematike. Pred tem se je s problematiko slovenskega
izseljenstva ukvarjal akademik prof. dr. Janez Stanonik, ki pa se je posve~al zlasti posameznikom iz prvega
obdobja slovenskega izseljenstva. Sam se posve~am celotnemu ciklusu izseljevanja Slovencev, zlasti pa
zgodovini slovenskih naselbin. Pri tem naj poudarim tudi, da sodim med tiste slovenske zgodovinarje, ki
menijo, da je predmet prou~evanja ~asovno omejen le na “v~eraj”, ob tem pa se je potrebno zavedati tudi
pomena zgodovinske distance za presojo zgodovinskega pomena posameznega dogodka. Hkrati pa je
pomembno tudi delo na terenu in z ostanki slovenske prisotnosti v izseljenskih dr`avah (tako stvarne, kot
tudi pisne), ki se nahajajo v obliki arhivskih gradiv.
O slovenskem izseljenstvu je mogo~e veliko razpravljati, saj obstoji {e veliko nere{enih vpra{anj. Zato
menim, da je diskusija, ki sva jo o tej tematiki za~ela s kolegom Drnov{kom, koristna za stroko.
M a t j a ‘  K l e m e n ~ i ~
PRISPEVKI ZA NOVEJ[O ZGODOVINO
In{titut za novej{o zgodovino izdaja osrednjo slovensko zgodovinsko revijo za problematiko novej{e
zgodovine Prispevki za novej{o zgodovino. Revija izhaja ‘e od leta 1960, najprej kot Prispevki za
zgodovino delavskega gibanja, od leta 1986 pa pod sedanjim imenom. Sprva je bila revija usmerjena
izrazito v zgodovino delavskega gibanja in narodnoosvobodilnega boja, z leti pa je raz{irila krog
predstavljane zgodovinske problematike na celotno zgodovinsko dogajanje na Slovenskem in {ir{e v
drugi polovici 19. stoletja in v 20. stoletju. Sedaj je to revija za novej{o slovensko zgodovino; izhaja
enkrat ali dvakrat letno. V reviji objavljajo sodelavci In{tituta za novej{o zgodovino in tudi drugi
zgodovinarji znanstvene razprave, strokovne ~lanke, histori~no dokumentacijo, knji‘na poro~ila in
ocene ter teko~o letno bibliografijo sodelavcev In{tituta.
Revijo, tudi ve~ino starih letnikov, lahko naro~ite na In{titutu za novej{o zgodovino, Kongresni trg 1,
1000 Ljubljana, telefon: 200 3120 / faks: 200 3160. Naprodaj je tudi v vseh ve~jih slovenskih
knjigarnah.