Posamezna številka 1 Din«
Štev. 167.
V Ljubljani, v soboto 18. avgusta 1923.
Poštnina pavšallrana.
Leto I.
NOVOSTI
Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina:
v Ljubljani Din 10-—, po pošti Din 12*—, inozemstvo Din 20*—
Uredništvo: Woifova ulica št. 1/1. — Telefon št. 213 Brzojavni naslov: „Novosti-Ljubljana“. Upravništvo: Marijin trs št. 8. — Telefon št. 44.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.238.
Začasna rešitev reškega vprašanja?
NASPROTSTVA MED STALIŠČEM NAŠE IN ITALIJANSKE VLADE.
Beograd, 17. avgusta. (B) »Tribuna« piše: Po informacijah, ki jih je naše uredništvo dobilo iz precej zanesljivega vira, je paritetni komisiji v Rimu uspelo, da začasno reši reško vprašanje po načelnem sporazumu, ki pa se za sedaj še drži tajno. Italijan-sko-srbsko-hrvatsko-slovenska paritetna komisija bo eno leto upravljala reško državo kakor tudi luki Baroš in Delto. Uprava luk bo poverjena posebni komisiji, uprava mesta pa paritetni komisiji sami. Promet med našo državo in Reko bo vzpostavljen. V času, ko bo paritetna komisija upravljala Reko, bosta naša in italijanska vlada nadaljevali pogajanja o definitivni rešitvi tega važnega vprašanja. Po informacijah iz istega vira smo bili tudi obveščeni, da se g. dr. Ninčič po svojem povratku iz Francije sestane v nekem mestu severne Italije z g. Mussolini-
Poročila o Radičevem begu.
Beograd, 17. avgusta. (Z) »Politika« javlja: Vlada sprejema vsak dan poročila iz inozemstva o Radičevem begu. Tako je včeraj dobila zaupno poročilo, da je Radič odpotoval preko Francije v London. V podrobni preiskavi, ki se vodi povodom Radičevega bega, se je dobil včeraj nov zelo značilen podatek: Radič ne potuje z
Madžarsko stališče napram
Mali antanti.
jem. Na tem sestanku se bo razpravljalo o reškem vprašanju.
Glede te vesti vaš dopisnik ni mogel v ministrstvu za zunanja dela dobiti nikakega potrdila ali dementija. Po informacijah, ki jih je dobil vaš dopisnik iz zanesljivega vira, je načelni sporazum glede Reke dosežen na zadnjih sejah paritetne komisije. Vendar pa brez odobrenja naše vlade ostane sporazum samo na papirju.
Italijanska vlada zahteva, naj paritetna komisija upravlja ne samo Reko, temveč tudi Baroš in Delto, dočim je do sedaj naša vlada stala na stališču, da upravlja paritetna komisija samo Reko, dočim bi se Baroš in Delta morali odstopiti takoj naši državi. V glavnem je odvisno od izida pogajanj g. dr. Rybara z gg. Pašičem in dr. Ninčičem v Evain-les-Bains, da li bo prišlo do definitivnega sporazuma z Italijo glede uprave nad reško državos
našim državnim potnim listom, temveč z običajnim »laissez passer«, ki ga je dobil od angleškega diplomatskega predstavnika iz Budimpešte. V zvezi s tem poročilom bo vlada storila potrebne korake pri angleški vladi, da se do-žene, na kakšen način je Radič mogel priti do tega »laissez passer« angleškega poslanstva v Budimpešti.
Zaščita našega strokovnega delavstva
Te dni je bila objavljena naredba našega ministrstva za notranje posle, ki zahteva odpust vseh ne neobhodno potrebnih in nenadomestljivih strokovnih delavcev inozemcev iz naših državnih podjetij.
Ta času primerna in zelo umestna naredba je velikega socijalnega pomena za naše delavstvo sploh, za strokovno delavstvo pa še posebej. 2 njo je pokazalo ministrstvo več socijalnega smisla in umevanja položaja našega delavstva, kakor pa razni socijalni frazeologij ki imajo zaščito našega delavstva vedno na jeziku in vidijo višek svojega delovanja v zabavljanju in izkoriščanju delavstva potom velekapitala in države. Obenem pa je dokaz, da je mogoče lažje in hitreje rešiti delavsko vprašanje v nacijonalni državi, kakor pa v narodno mešanih vladavinah, kjer pritiska večina na manjšino, ali pa celo vsled mahinacij vlade manjšina na večiho. Iz tega je torej razvidno, da je tudi za delavstvo nacijonalna država velika pridobitev, katere ohranitev in vsestranski prospeh je v interesu delavstva samega. To se kaže že sedaj, še boljše in vidnejše pa bo pokazala bližnja bodočnost.
Gmoten ir. moralen položaj našega delavstva v preteklosti ni bil zavidanja vreden. Opravljati je moralo najslabša in najtežja dela in je prejemalo za svojo priznano marljivost in uporabnost najnižjo mezdo. Vsa lažja in bolje plačana mesta je zavzemal tujec, ki ni imel ne umevanja ne srca za naše ljudi. Če se je hotel kak posameznik iz naše množice povzpeti za klin višje in postati delovodja, mu ni zadostovalo samo strokovno znanje), ampak je moral pred vsem zatajiti svojo narodnost in postati izdajica. Saj se je zahtevalo celo od navadnega delavstva, da je postalo re-negatsko. Zato je imela intemacijonala pri nas silno ugodna tla in je uprezala slovenske delavske mase v nemško in-temacijonalni jarem ter jih izkoriščala v dosego svojih osebnih in splošno nemških ciljev.
Z ustanovitvijo nacijonalne države pa je vse to prenehalo. Zato se je takozvana intemacijonala tudi pri nas zrušila sama od sebe v novih razmerah. In kakor se vsak delavec čuti v Nemčiji predvsem Nemca, na Angleškem Angleža, na Francoskem Francoza, tako se bo čutil tudi vsak naš delavec predvsem Jugoslovena, pa naj priznava to ali ono socijaiistično teorijo in smer.
Z omenjeno naredbo pa se ne čuva samo gmotne in moralne strani našega delavstva, ampak tudi splošen državni interes. Vsled prejšnjih razmer in vsled nerazvite domače industrije, smo bili po osvabojenju, ko smo se tudi na polju industrije in obrti široko razmahnili, primorani jemati v službo tuje strokovne moči, ki so imele lažje in boljše plačana mesta kakor pa domačini. Zato so se. neredko slišale pritožbe;, da bo tudi v novih razmerah ostalo vse pri starem in bo komandiral našim ljudem še vedno tujec, ki bo izpodrival našega človeka in ga pritiskal ob stenot. S pomočjo strokovnega šolstva in narodne vlade pa se osvajamo tudi na tem polju in ni daleč več čas, ko se bomo lahko popolnoma osamosvojili in ne bomo več vezani na tujo pomoč, ki nas stane gmotnih in moralnih žrtev. Zakaj tuje strokovne moči moramo plačevati razmeroma drago in so vrhu vsega nam tuje tudi po duhu, kar ni ne našemu delavstvu, ne državi v prid. Med njimi so Često ekstremni elementi, ki večalimanj Prikrito delajo proti našim interesom kljub temu, da jedo naš kruh. Z odpu-stoni takih ljudi in rovarjev bo tudi med delavskimi masami zavladalo po mirjenje in uvidevnost^ da ni naša država najslabša kljub raznim težkočam, ki jih preživljamo in ki so naravna posledica povojnih razmer. Sicer dobro vemo, da naše delavstvo težijo materijalne razmere in da je nujno potrebna izdatna pomoč. A ta mora priti polagoma z ozdravljenjem splošnega položaja in se ne more, vsaj v polni meri ne, izvršiti takorekoč črez noč, trenutno, kar bi izzvalo brez dvoma na drugi strani še težje posledice. Država je živ organizem, ki se mora razvijati v vseh panogah in posameznostih hkratu in sorazmerno, če hočemo doseči res stalno in trajno izboljšanje.
Ministrstvo pa naj napravi za prvim še drugi, nič manj važni korak. Z ime-«ovano naredbo hoče napraviti red v
Budimpešta, 17. avgusta. (B) Listi komentirajo predlog inozemskega posojila za Madžarsko in ugotavljajo, da madžarska vlada še ni prejela službenega obvestila o sklepih, sprejetih v Sinaji. V nasprotju s trditvami Male antante, da se je stališče sosednih držav spremenilo v korist Madžarske, madžarsko javno mnenje ne vidi nikakega znaka o tem.
Madžarski list »Nemzeti Uj-s z a g« izjavlja, da je madžarska vlada vedno pripravljena pogajati se neposredno z vladami Male antante; naravno pa je, da bi pri tem čuvala narodno dostojanstvo. Specijalna kontrola od
državnih podjetjih. Še nujnejša potreba pa je, da se v tem oziru enkrat temeljito izčistijo privatna podjetja, v katerih še več tujcev odjeda boljši košček kruha našim ljudem in ki se čutijo še manj ovirane za širjenje preku-cuških idej in vcepljenje mržnje našim ljudem proti lastni državi.
2e lansko leto so vsaj nekatera politična oblastva vršila v tej zadevi neko akcijo, ki pa menda ni imela dosti uspeha, ker se je vršila prepovršno in so se oblastva kratkomalo zadovoljila z odgovori podjetij. Podjetja — večina je itak v tujih rokah — pa so kratkomalo vsakega tujca strokovnjaka smatrala za neobhodno potrebnega in nenadomestljivega. Na ta način je ostalo vse
strani Male antante bi se nikakor ne mogla sprejeti, ker bi to bila kršitev trianonske mirovne pogodbe. Angle-ško-italijanski načrt, ki je bil svojčas predložen, vsebuje rešitev, ki bi bila sprejemljiva.
»Pester Lloyd« piše: Madžarska bo seveda dala vse gospodarske in financijelne garancije, ki se bodo od nje po pravici zahtevale, vendar pa je prav tako naravno, da bodo iz te strogo gospodarske zadeve izključene vse politične in vojne garancije, ki bi bile naperjene proti državni in narodni suvereniteti.
Pri starem kljub temu, da bi se dalo do tri četrtine tujcev nadomestiti z domačimi močmi, ako bi bilo le količkaj dobre volje na strani podjetij. Saj igrajo celo še pri raznih javnih podjetjih, ki so v rokah večjih občin, tujci prvo in glavno ulogo, medtem ko morajo domačini opravljati le slabo plačana težaška dela.
Zato bi bilo v interesu našega delavstva in države, da se razširi akcija za odpust strokovnih moči inozemcev tudi na druga javna in privatna podjetja ter se naj izvrši ta akcija strogo pravično. Naš človek domačin mora imeti povsod — tudi Pri lažji službi in boljšem koščeku kruha -- prednost pred tujcem.
Bolgarski izhod na Egejsko morje.
London, 17. avgusta. (B) List »Times« je zvedel iz merodajnega vira v Atenah, da se Bolgarska trudi, da pride do prijateljskega sporazuma z Grčijo v vprašanju gospodarskega izhoda na Egejsko morje. Kot dokaz te bolgarske želje, da se vprašanje reši na
Odnošaji z Albanijo.
Beograd, 17. avgusta. (B) Vlada je storila potrebne korake, da se sklene z Albanijo v najkrajšem času poštna konvencija, trgovinska pogodba kakor tudi konvencija glede izročanja krivcev. Vlada je že izdala potrebna navodila svojim diplomatskim uradnikom.
RUDARSKA STAVKA V ČEŠKOSLOVAŠKI.
Praga, 17. avgusta. (Češki dopisni urad) Tajništvo zveze rudarjev je naznanilo to-le: Glede na to, da v teku posvetovanj, ki se vodijo od pondelj-ka, ni bilo mogoče doseči nobenega sporazuma o ureditvi mezdnih razmer, je sklenila državna konferenca rudarjev, da bo 20. avgusta v vseh premogovnih revirjih republike delo ustavljeno.
prijateljski način, se smatra njen sklep, da predloži to vprašanje v reši svetu Društva narodov, ki se sestane meseca septembra. Kot drugi dokaz napora za zbližanje med Bolgarsko in Grško se smatra vzajemni sporazum glede povratka Bolgarov iz Trakije.
Ruska nota Bolgarski.
Sofija, 17. avgusta. (B) Bolgarska telegrafska agencija poroča: Ministrstvo zunanjih del je prejelo od sovjetske vlade noto, ki protestira proti preganjanju in nasilju, kateremu so izpostavljeni istočasno z emigranti bele garde tudi člani sovjetskega Rdečega križa, ki delajo na reparaciji ruskih beguncev. Sovjetska vlada izjavlja, da je edino bolgarska vlada odgovorna za to dejstvo, obrazloženo v noti ter zahteva zadoščenja in dodaja, da bo v nasprotnem slučaju prisiljena, da vrže odgovornost na sofijsko vlado za posledice, posebno za represivne mere, ki bi jih morala ukreniti proti bolgarskim državljanom, ki stanujejo v Rusiji. Bol-varska vlada preiskuje sedaj dejstva, omenjena v ruski noti.
Medparlamentarna konferenca v kodanju.
PRAVICE IN DOLŽNOSTI
Ko d an j, 17. avgusta. (K) Medparlamentarna konferenca je včeraj razpravljala o pravicah in dolžnostih narodnih manjšin. Prejšnji švicarski državni svetnik Usteri je izvajal, da obstoje trije sklepi, od katerih prvi vsebuje predlog, naj bi različne države svojim državljanom zagotovile popolno varstvo glede njihovega jezika in njihove vere. Drugi sklep pravi, naj bi se v vseh deželah z mešanim prebivalstvom postavile takozvane komisije enakosti, ki naj bi bile sestavljene iz zastopnikov različnih manjšin in katerim naj bi se predložila vsa sporna vprašanja. S tretjim sklepom se predlaga, naj bi medparlamentarni svet izbral stalni odbor, katerega naloga bi bila, posvetovati se o vseh manjšinskih vprašanjih. Lukantz (Madžarska) priporoča sprejem teh sklepov, hkrati pa napada stališče Društva narodov v manjšinskih vprašanjih. To vprašanje je bilo sedaj tri leta na dnevnem redu. ne da bi bilo uspelo na tem polju priti do kakega rezultata. Medinger in Heller (češkoslovaška) sta poročala o položaju Nemcev v Češkoslovaški. Oba sta soglašala s sklepi. Izjavila sta, da bi bil uspeh odvisen od izvršitve spre-
NARODNIH MANJŠIN.
jetih sklepov. D r. V i 1 f a n (Italija) je istotako soglašal s sklepi.
K o d a n j, 17. avgusta. Danes dopoldne je konferenca medparlamentarne unije zopet začela razpravo z debato o resolucijah glede manjšinskih vprašanj. Delegat Tienzl (Italija) je govoril kot zastopnik nemških manjšin v Italiji in izjavil, da soglaša z resolucijami, čeprav nudijo manjšinam le prav malo zaščite. Finska delegacija je stavila spreminjevalni predlog, da se manjšinam olajša dostop na višje šole in univerze. Na to je sledilo glasovanje. Prva resolucija, po kateri naj bi različne države državljanom zagotovile čim večjo zaščito glede jezika in vere, je bila z dodatkom finskega spreminjevalnega predloga sprejeta z vsemi proti petim glasovom. Druga resolucija, ki predlaga ustanovitev paritetnih komisij, je bila soglasno sprejeta. Tretja resolucija, ki gre za tem, da se pri svetu Društva narodov postavi stalna komisija za pretresanje vseh manjšinskih vprašanj, je bila sprejeta z vsemi proti 13 glasovom. Zastopniki Danske, Amerike, Češkoslovaške in Španije so se vzdržali glasovanja. (W)
Položaj v Nemčiji.
Pariz, 17. avgusta. (Agence Havas) Reparacijska komisija je nemško vlado glede na izdajo novega zlatega posojila obvestila, da si pridržuje izrecno in celo nasproti podpisovalcem posojila pravico do prioritete na pomožne vire, ki bi jih bila Nemčija določila za vračanje posojila. Zlasti ne bodo ti viri namenjeni za odplačevanje letnih reparacij-skih plačil.
Berlin, 17. avgusta. (K) Sinoči se je načelništvo socijalno - demokratske stranke sestalo k seji. Z veliko večino je bil sprejet sklep, da se odobrava vstop stranke v vlado. Neki predlog, ki se obrača proti koaliciji, je bil odklonjen. Prav tako je bil odklonjen predlog, da se skliče strankin' kongres, na katerem naj bi se razmotrival političen položaj.
Berlin, 17. avgusta. (K) V essen-skem rudokopu se dela. Tudi v provinci Šleziji se je položaj znatno zboljšal. Le tu in tam je v provinci došlo do plenitev. V Stettinu so včeraj delavci prišli na delo. Stavka pristaniških delavcev še traja.
Darmstadt, 16. avgusta. V Rüs-sesheimu so bili nekateri komunistični kolovodje aretirani, ker so brezposelne hujskali k nasilnostim. Brezposelni so zahtevali njih izpust. Ker se tej zahtevi ni ugodilo, so vzeli brezposelni pri plenitvi, ki se je nato vršila, nekaj meščanov seboj kot talce, katere so pripravljeni izpustiti le pod pogojem, da se aretirani kolovodje izpuste na svobodo. Poskus vlade, da bi poslala tja uradnika varnostne policije, se je izjalovil, ker so se franoeske okupacijske oblasti temu protivile
Afera ladje „Vulkan.“
Beograd, 17. avgusta. (Z) Sedaj se je končno vendarle pojasnila zgodovina ladje »Vulkan«. »Vulkan« je bil od strani amerikanske arbitražne komisije prisojen naši kraljevini), toda so ga italijanske oblasti zadržale v Šibeniku, odkoder je bil prepeljan v Pulj. Iz te ladje, ki obsega 4 milijone ton, se je v kratkem času stvorila prva razvalina. Italijani so se je posluževali v vsakem slučaju, kjerkoli in kadarkoli so jo mogli oškodovati in večino stvari, ki pripadajo tej ladji, tako da je postala neuporabna in danes ne bi bila v stanju, da se kam napoti, kaj šele, da bi vozila s seboj vojni materijal. Od te ladje je ostala samo vrednost železa in konstrukcije. Pred štirimi meseci je neko italijansko društvo ponudilo našemu vojnemu ministrstvu 900 tisoč lir za odkup te ladjo, toda ministrstvo je smatralo za potrebno, da se razpiše ofertal-na licitacija, da s tem zainteresira za ladjo naša brodarska društva. Vojno ministrstvo je pozvalo več naših inženirjev, da pregledajo ladjo. Morali so radi tega iti v Pulj, kjer se je ladja nahajala, toda jim ni bilo dovoljeno od strani italijanskih oblasti, da jo pregledajo pod izgovorom, da je Pulj vojno pristanišče. Dne 28. julija t. 1. se je vršila licitacija v Zemunu in se je za licitacijo prijavilo 7 konkurentov, 4 iz naše države, a trije iz Italije. Kot najmočnejši so bili Aleksander Pavlovič s ponudbo v znesku 1,625.000, Italijan Pini s ponudbo 1,600.000 Din in društvo »Titan«, ki je dalo 1,626.000 Din. Posrečilo se je na ta način, da se ladja »Vulkan« odstopi »Titanu«, toda, ker vlada ladje ni dobila, tudi društvo »Titan« ni dalo garantnega pisma in tudi ni izplačalo nikake vsote, to pa, dokler ne dospe ladja v naše pristanišče. Da bi se to onemogočilo, so inscenirali italijanski krogi diplomatsko afero z dobavo orožja, da bi oškodovali našo državo in lastnika._____________
Podpirajte
JugosEo^ensko Matico.
Smernice ameriške politike
Washington, 17. avgusta. Po včrajšnji kabinetni seji je predsednik Coolidge sprejel zastopnike časopisja, katerim je v velikih potezah orisal smernice svoje politike. V zunanjepolitičnih odnošajih je predsednik naglašal pripravljenost Amerike za pomoč, kakor hitro bi kako pomoč zaprosili vsi udeleženci in bi ž njo ne bili zvezani kaki politični zapletljaji. Predsednik je odklanjal odpis zavezniških dolgov. Amerika mora vztrajati na tem, da se ji vsi dolgovi do zadnjega plačajo. V splošnem, je rekel predsednik, bo vodil politiko svojega prednika. (W)
Položaj na Grškem.
Beograd, 17. avgusta. (B) Po informaciji, ki jo je dobil vaš dopisnik iz zanesljivega vira, postaja položaj grške vlade vedno težavnejši, to pa zaradi velike republikanske propagande, kateri je na čelu sam Venizelos. V monarhističnih krogih vlada velika skrb. Poslednje dni so bili po celi Grčiji razširjeni plakati, v katerih se apelira na prebivalstvo, da se pridruži republikancem, ki so edini sposobni, da spravijo Grčijo iz današnjega kaosa. Ni nemogoče, da v Grčiji pride do vojne diktature.
VREMENSKO POROČILO.
Dunaj, 17. avgusta. (Uradno) Danes zjutraj je bilo v Avstriji pretežno jasno in manj hladno. Mnogo postaj je imelo manj kot 10 stopinj. Po dnevi se je zmerno pooblačilo. Opoldanske temperature so se dvignile malo nad 15 stopinj. Hitro menjavanje zračnega tlaka bo imelo za posledico jako spremenljivo vreme. Računati je v. bližnjem času poslabšanje. Napoved: Naraščajoča pooblačitev, na severnem robu Alp mogoče tudi zmeren dež, temperatura nekaj pod normalo, v prostejšlh krajih od časa do časa hladni zapadni vetrovi.
Današnje prireditve.
V Ljubljani:
Kino Matica: »Kralj žena«.
Kindo Ideal: »Usoda Inge Kraft«.
Kino Tivoli: »Večja sila«.
V. F.i
Resna beseda.*)
Vem, da ne prinašam nič novega in da pride do istega zaključka vsak le količkaj razsoden človek, ki pazno raz-motriva naš notranji in zunanji položaj. A so resnice, ki se morajo ponavljati ' venomer, da se jih ubiča v splošno zavesti, da se z njimi agitira liki Katono-vemu »ceterum censoo« ...
In taka resnica, katere ne ubije ne logika ne zofistika, je: Ujedinjenje je naša rešitev, razkol pa narodna smrt!
Dokaz je enostaven.
Recimo, da se razbije naša država: Radičeva Hrvatska hoče živeti zase in separatistična Slovenija zase. Bajka o jagnjetu, ki volku kali vodo, je stara. Jagnje bo v tem slučaju Slovenija in volk pa — Italija.
Pa vsaj smo, ako pripademo k Italiji, vsi Slovenci zedinjeni; Italija bo nam vsem, tudi onim v Julijski Benečiji, dala široko avtonomijo in lira je boljša kakor dinar, poreko nekateri.
Da, res, slovenske ovce pojdejo zedinjene v klavnico; z Judežem pa; ne govorim, ki bi prodal narodnost za liro.
Julijska Benečija ne bi spremenila v nikakem oziru svojega usiljenega administrativnega značaja. Ločena bo od nas tudi nadalje in lastna provincija. Italija pa bo pri aneksiji ostalih delov Slovenije velikodušna proti sosedom; obdržala si bo ozemlje recimo všteto rudnike ob Savi, drugo bo ponudila Avstriji in Madžarski. S tem bo ovila sramežljivo svoj sacro egoismo. Maribor zgubljen, Ptuj zgubljen, Celje zgubljeno — za vedno. Italijansko-nemško-mad-žarski valjar nad nami. Tudi italijanski! Betvico pol milijona na novo anektiranih Slovencev bi prebavil fašizem z lahkoto.
To bo naša usoda, neizogibna, ako doseže svoj cilj protidržavno rovarenje. In pokopana vsa bodočnost, pokopane vse nade, da vendar enkrat rešitmo svoje brate v Primorju in na Koroškem.
In še nekaj. Ne bojim se odgovora tudi naslednjemu vprašanju, ker sem veren katolik. In to je versko vprašanje.
Široke mase našega globoko vernega ljudstva najbolj begajo z nevarnostjo, ki menda preti po ortodoksizmu. Svilkarji tega agitacijskega sredstva sede pri nas in sigurno tudi v Italiji. Za ene je versko, za druge politično vprašanje. Vera je morala biti v dolgem teku človeške zgodovine že neštetokrat služkinja politike. Ne v prid veri), ne v prid. politiki. Prepričan sem, dia noben resni Srb ne misli razširjevati pri nas svoje vere. Za našo vero ni nobene nevarnosti v naši državi; pač pa bo pogubno za našo narodnost, ako se spojita vera in politika, da razbijeta našo državo.
Po vzoru klasičnega agitatorja Ka-tona mora nam biti edino merilo: Ujedinjenje je naša rešitev, razkol pa narodna smrt.
Notranja politika, ako bo diktirana od domoljubja, bo našla pravo pot. Eno je pa gotovo:
Pod Italijo, Avstrijo in Madžarsko ne bi bili ne centralisti, ne avtonomisti, ampak — sužnju
* Ta članek smo prejeli s pismom s.e-deče vsebine: Usojam si Vam poslati priloženi članek, ki ga je diktiralo neomahljivo prepričanje. Nisem bil politik, bil sem čast-nik-polkovnik. Vedno v tujini, a vedno Slovan. Vaš cenjeni list je zastavonoša ujedinjenja...
Merniki minerji ¥ koroški Sloianlil
(Dopis z meje.)
Pod tem naslovom je prinesel »Slov. Narod« (št. 183) članek, v katerem stoji med drugim tudi sledeče: »Pa tudi državni nastavljene! in drugi javni funk-cijonarji govorijo nemški, četudi bi ne bilo treba.« V koliko je neupravičen ta napad, hočem podati kratko pojasnilo in tudi, kako naj se ga odpravi.
Res je, da se širi nemčurstvo na naši severni meji in da tisti potuhnjenci^ ki so se po osvobojen ju kazali lojalne, sedaj postajajo predrzni To z žalostjo opažamo ravno mi, ki tukaj službujemo. Da se marsikaterikrait, žal, prepogosto, govori nemško, tega hišo krivi nastavljenci, temveč višje oblasti, ki ne dajo nobenih striktnih navodil, kako naj se postopa s tistimi strankami, ki ne znajo, oziroma nočejo govoriti slovensko. Do danes ni še noben urad dobil takega navodila^ zaradi tega si uradni-štvo in drugi nastavljenci ne znajo pomagati in vsak napravi po svoji najboljši pameti. — Dogodil se je slučaj v Marenbergu, da se je brat učenca pritožil, ker mu je učiteljica prepovedala v šoli govoriti nemško. Kako se je ta pritožba končala, mi ni znano, gotovo bo učiteljia potegnila ta kratko. Ker ni nobenih navodil in ker se vedno govori, da so nastavljenci zaradi strank, kakor da bi bili isti nekaki njihovi hlapci, so le ti nekako indrektno prisiljeni govoriti z njimi nemško. Ti obmejni nemčurji, ki so od različnih agitatorjev dobro poučeni, zahtevajo, da se z njimi nemško govori sklicuje se pri tem, da so jugoslovenski državljani in če morajo davke plačevati, se smejo posluževati tudi svojega jezika. Kaj naj dotični na-stavljenec na to odgovori? Če hoče delo opraviti govoriti mora nemško. — Nadrejene oblasti, zdi se, da ne marajo nalašč dali nobenih striktnih navodil in prepuste na prosto uradništvu, naj si pomaga kakor zna in more. Nemci so vsi gospodarsko dobro situirani, a ker je nastavljenec od njega odvisen, v njegovi hiši stanuje, pri njem je na hrani itd., se rajši nego se mu zameri ukloni in govori lepo nemško. — Vse drugače bi bilo, če bi imel strog ukaz od zgoraj, da se mora v uradu občevati s strankami samo slovensko. Takrat bi se nihče ne upal priti z nemščino pred oblast in vsak bi začel govoriti slovensko, kot se je to začelo ob preobratu prakticirati. Ker pa dobro vedo, da takega naloga ni, zahtevajo, da se z njimi govori nemško in ta predrznost raste od dne do dne. Kako naj nastavljenec zavrne takega predrzneža, če se nima na kaj sklicevati!
Potem gredo različni agitatorji po deželi med preprosto ljudstvo in tam agitirajo za nemštvo, češ saj tudi na sodniji, davkariji in povsod drugod govorijo nemško. Naš kmet, ki živi še vedno v tisti ideji, da je nemščina bolj »fajn«, se tudi tega rad poslužuje, tem rajši, ker s tem ustreže nemškemu veljaku, od katerega je odvisen. — Mesto da se vedno predbaciva javnim nameščencem, da so narodno nezavedni, naj se rajši zahteva od pristojnih oblasti, da dajo vsem svojim podrejenim uradom navodila, kako naj se občuje s strankami, ki ne znajo, oziroma nočejo govoriti slovensko. — Najenostavnejše bi bilo, da kdor ne zna slovensko, je dolžan pri-
peljati "tolmača seboj. Cim bi bil izdan sličen ukaz, bi takoj izginila nemščina iz uradov, in marsikateri zagrizenec bi kar čez noč začel govoriti slovensko. Tudi različni importiranci, ki so po pri-vatnil službah, bi se vrnili, odkoder so prišli, ker ne bi mogli pri nas več izhajati. — Dokler pa ne bo od zgoraj takega naloga in je ta stvar prepuščena na prosto nastavljencem, da po svojem napravijo kakor znajo in hočejo, dotlej se bo vedno razpravljalo in govorilo s strankami nemško.
Organizacija ÜÜS.
SREZKA KONFERENCA V LAŠKEM.
15. t. m. se je vršilo zborovanje članov laškega sreza, na katerega so prihiteli delegati iz Trbovelj, Hrastnika, St. Lenarta, Hude jame in Laškega, da ienštatirajo v smislu Statutov srezki odbor za Laško. Dosedanji provizorni predsednik gerent Miha Koren je opravičil svojo odsotnost v službenih poslih. Podpredsednik Blaž Zupan pozdravi vse navzoče zborovalce in glavnega tajnika g. Emila Stefanoviča, ki je prihitel na željo zborovalcey na srezko konferenco. Nato poda poročilo o delovanju organizacije v Laškem In konštatira na podlagi izjav, da je stranka, na katero so nasprotniki v početku gledali z nekakim prezirom, zavzela že široke demenzije in stopa sveža in močna v areno političnega boja. Obžaluje samo usodno pogreško, ki so jo storili naši demokratje, da se niso že takoj v početku zvezali z radikalno stranko, ki nam ie po svojih idejah, kakor tudi hktiki dosti sorodnejša, kakor nepoznana stranka Samostalcev. zelenašov itd.
Nato poda besedo g. Emilu Stefanoviču, glavnemu tajniku iz Ljubljane, ki razvija v čez enournem govoru program ideje in taktiko Narodno radikalne stranke in razpravlja o politični situaciji v državi. Z odločnimi in sarkastičnimi besedami ob aplavzu in smehu navzočih zborovalcev, zavrača različna predbacivanja klerikalcev in demokratov in zaključuje svoj govor--»Možje, stranka ste Vi in od Vas odvisi, ako bode to ostala mala sekta ali pa se oo razvila v mogočno stranko širokih mas slovenskega naroda. Pohitite med male ljudi, med kmete in delavce, tukaj se bo vodila politika in ne pri zelenih mizah. iDolgotraj-no burne odobravanje.) Predsednik Blaž Zupan se najlepše zahvaljuje za izvajanja g.. Stefanoviča, ki je govoril iz duše in iz srca svojega naroda in povdarjal, da se radikalna stranka po svojem demokratskem mentalitetu odločno razlikuje od vseh ostalih strank v Sloveniji.
Celinšek poda obširni referat o gospodarskih potrebah v Laškem, kakor tud\ celokupnega okraja, odločno kritizira poškili vprašanjih. V debati so se ponovno zahteva preureditev sejmišča itd., katere resolucije bodemo naknadno prinesli. Njegovim stvarnim izvajanjem je sledil glasen aplavz. Nato predlaga g. Blaž Zapah resolucijo, v kateri se izreka glavnemu tajniku g. Emilu Stefanoviču enoglasna zaupnica za njegovo marljivo in požrtvovalno delovanje, kakor tudi za pravilno politiko, ki je po srcu in po duši naroda za politiko malega človeka.
Nato se je volil najpreje krajevni odbor za Laško, na kar se je prešlo na volitve v srezki odbor, kamor je bil izvoljen kot predsednik Miha Koren in podpredsednik Blaž Zupan. (Poedine 'forume bodemo prinesli sumarično, ko bode organizacijsko delo dokončano.)
Nato se je razvila pri slučajnostih živahna debata o političnih in organizacijskih vprašanjih. V debati so es ponovno zahvalili poedinci glavnemu tajniku za pridne delovanje in uspele intervencije. Nato se je srezka konferenca z navduševainim govorom predsednika Blaža Zupana .zaključila.
Huda jama. Po srezki konferenci se je vršilo zborovanje NRS za Hudo jamo, na katerem je poročal g. Stefanovič o _ delavskem vprašanju in delavski politiki. Navzoči zborovalci so sprejeli enoglasno resolucijo, v kateri pozivajo celokupno, rudarsko delavstvo, da odločno vstraja v borbi proti podjetniku.
PmfaitEi! stad iel@zni£arlews JawtSi namei^encav in de* Ia¥c@v.
V četrtek 16. t. m. zvečer so imeli imenovani javni shod v Mestnem domu, na katerem so ugotovili svoje socijalno in materijelno stališče z ozirom na današnje življenske razmere v delu in boju za obstanek svoj in svojih družin.
Zborovanje je bilo tako nepričakovano številno obiskano, da so stale velike gruče malo zakasnelih posetnikov po hodnikih in celo na trgu pred Mestnim domom.
Zborovanje je otvoril tajnik neodvisne del. organizacije Hlebec. Za predsednika zborovanja je bil izvoljen Makuč, Prvi je govoril v imenu »Strokovne zveze« strokovni tajnik Svetek. . Orisal je v kratkem mučen položaj vseh javnih nameščencev. V imenu Narodne socijalne zveze je govoril nato Juvan, ki je drastično opisal in orisal boj našega delavskega proletarijata s kapitalizmom, ki pri nas_ sicer še ni tako izrazit, kot v sosednih državah, vendar pa že ogroža s svojim izkoriščanjem ročnih in duševnih delavcev opasen družaben prevrat. Nezadovoljiv položaj naših železničarjev je orisal Blaž Korošec, v imenu »Jugoslovenske strokovne zveze je govoril Žužek, za »Neodvisno delavsko stranko Marcel Ž o r g a in za rudarje iz Trbovelj Pristov. Poudarjali so vsi nevzdržno stanje našega ročnega in duševnega proletarijata in utemeljevali opravičene zahteve svojih stanov za očete, matere in proletarski naraščaj, ki tvori stebrišče vsake države. Po teh govorih, ki so navdušili vse zborovalce in zborovalke vseh prizadetih slojev so bile sprejete sle-' deče resolucije:
1.	Da je gmotni in socijalni položaj ju-goslovenskega delavstva in nameščenstva vsled neznosne draginje in mnogo prenizkih mezd postal nevzdržen in skrajno obupen.
2.	Da je vsled reakcijonarnega zakona o zaščiti države, s katerim je delavski razred postavljen izven zakona delavcem in nameščencem onemogočena vsaka uspešna legalna borba za obrambo svojih interesov in svojega življenskega obstanita.
3.	Da so vse dosedanje vlade kraljevine SHS v korist svojih strankarskih interesov brezvestno ignorirale najbolj pereče socijalno vprašanje ročnega in duševnega proletarijata, ki je vsled takega postopanja vlade zgubil Še zadno trohico vere in upanja v socijalno pravičnost buržuaznih vlad.
4.	Da v času, ko si posamna industrijska podjetja grabijo milijone profita, v času, ko železnice povišujejo za 100 in 100% svoje tarife, ko vlada povišuje davke in ko draginja dnevno narašča, ostajajo mezde in plače delavcev in nameščencev vedno enadte, vedno bolj nezadostne.
5.	Da je vsled tega stalnega znižava-nja realnega zaslužka delavec in nameščenec prisiljen boriti se za svoj goli obstanek in da je mornarska in rudarska stavka kakor tudi železničarska in nameščenska 24urna protestna stavka le posledica mi-zernega položaja delavskega razreda.
Z ozirom na gornje konštatacije zahtevajo na shodu zbrani delavci, železničarji in javni nameščenci:
1.	Da vlada nemudoma ukrene vse potrebne korake, da se upravičenim zahtevam mornarjev in rudarjev takoj ugodi, in da se takoj prestane z represalijami nad mirnimi rudarji.
2.	Da vlada odredi kontrolno komisijo, v katero se naj pritegne zastopnike rudarjev, ki bo določila cene premogu tako, da trboveljski družbi mesto dosedanjega pretiranega 900% dobička ostane samo najvišji zakonsko dovoljeni dobiček od 30%. Odločno zahtevamo kontrolno komisijo, v kateri bodo zastopani konsumenti delavci in ki bo ugotovila prave cene premogu. Protestiramo proti zadnjem neutemeljenem 5% povišku cene premogu in zahtevamo znižanje cen premogu.
3.	Zahtevamo, da vlada takoj in brez zopetnega nadaljnega odlaganja in praznega obljubovanja ugodi zahtevam železničarjev in javnih nameščencev, ki so bile predložene vladi v resolucijah od 11. in 16. marca t. 1.
4.	Najodločnejše protestiramo proti brezmiselni in proti ustavni militarizaciji juž. železničarjev, ki se je izvedla samo-lastno po ukazu nekompetentne dravske di-
vizije brez pristanka kompetentnega ministrstva.
5.	Odločno zahtevamo takojšnjo ukinitev militarizacije železničarjev in energično protestiramo proti vmešavanju orožni-šiva v stavko rudarjev in proti temu, da se rudarske zaupnilce brez dokaza samo na podlagi podlih denuncijacij trboveljske družbe zapira- in preganja.
6.	Kategorično zahtevamo popolno svobodo koalicije in štrajka za delavstvo in nameščenstvo ter ukinitev zakona o zaščiti države.
7.	Opozarjamo še enkrat vlado na obupno stanje delavskega razreda in izjavljamo, da se bomo borili z vsemi sredstvi za svoje pravice in za svoj obstanek.
8.	V celjskih zaporih se nahajajoči ru. darji se naj takoj izpustijo.
Z ozirom na »Narodovo« ugotovitev, da ni bilo na protestnem shodu razven »Narodovega« poročevalca nobenega drugega poročevalca, moramo ugotoviti s svoje strani, da je bil nar shodu tudi poročevalec »Jutranjih Novosti«, le da se radi prevelike gneče ni drenjal k poročevalski mizi. Poročilo je izostalo edino-le radi pozne ure, ker je bil dotični del lista že zaključen.
Mariborski obč. svet.
17. avgusta.
Po odobritvi zapisnika zadnje seje občinskega sveta je župan poročal o nekaterih manjših zadevali. Med drugim je bil izvoljen za namestnika v stanovanjsko komisijo namesto majorja Gri-solda, ki je odstopil, podpolkovnik Verlič. Prošnji društva za preskrbo večerje mestnim dijakom, naj se kuha dnevno v Ljudski kuhinji za dijake proti odškodnini po 70 večerij, se ugodi
Trgovcu Žnidariču se prepusti v Frančiškanski ulici 30 kvadratnih metrov občinskega sveta proti običajni najemnini po en dinar za kvadratni meter.
Socialistični klub je stavil predlog, da se dovoli stavkujočim trboveljskim rudarjem enkratna podpora v znesku 5 tisoč dinarjev, kakor je to storil tudi ljubljanski občinski svet. Predlog je bil sprejet brez ugovora.
V zini slu predloga občinskega svetnika Klančnika protestira občinski svet proti persekuciji železničarjev z neopravičeno militarizacijo ter zahteva, da se to takoj ukine.
Nato slede poročila posameznih odsekov. Odsek I. (poročevalec občinski svetnik dr. Mulej): 12 prosilcem se dovoli sprejem v občinsko zvezo. Prizivom zoper odmero pristojbin za večjo porabo vode se ne ugodi, ker je dokazana krivda pritožnikov. Enako se zavrne priziv proti odmeri globe zaradi prikrajšanja občine na davku za prenočišča. Odsek II. (poročevalec dr. Sernec): 15 ugovorov zoper odmerjenje globe zaradi malomarnega pobiranja dinarskega davka na nočni obisk gostiln in kavarn se zavrne, deloma pa se globe primerno znižajo. Za popravo šolskega poslopja v Razlagovi ulici je v proračunu dovoljen znesek 40 tisoč dinarjev. Ker je poprava že nujno potrebna, se delo razpiše. Izmed štirih ponudnikov se je po daljši debati oddalo delo primorskemu rojaku g. Živiču.
Ob 10. uri je župan zaključil javno sejo, nakar je sledila še tajna seja.
KONZULATI V LJUBLJANI.
Gen. konzulatč. S. R.: Brez št. 8JI.
Francoski konzulat: Ljub. kreditna banka, Dunajska cesta.
Hon. konzulat Belgije: Urad Ljubil
velesemnja.
Avstrijski konzulat: Turjaški trg 4/II.
Italijanska delegacija:	Zrinjskega
cesta 3-1.
R. P.:
Iilef m planme.
v.
7. Z Golice na Bled.
Skoro bi bil pozabil na nekaj, ki nam je napravilo tisti dan toliko veselja! Bilo je že bolj proti večeru, ko nas je sklical g. profesor na zeleni, polagoma se dvigajoči tratici za kočo. Posedli smo okoli njega v mehko travo sredi prijazno kimajočih in dehtečih narcis.
Tedaj je prišel prijazen gospod z lepim, skrbno obritim obrazom, z zlatimi očali in z ljubeznivim in prijaznim pogledom. Poznali smo ga že, saj je malo prej povedal g. profesor, da je to njegov nekdanji sošolec in sin enega izmed prvih naših pisateljev. Postavil je pred nas v gotovi razdalji svoj fotografični aparat in se začel pripravljati da nas , fotografira. Skupina rsc je bila popolnoma všeč, vendar v- se je zdelo gosp. profesorju, da traja vse skupaj malo predolgo. Zato ga je podražil:
»Cuješ, prijatelj — 'aa imaš tudi pločo v aparatu?« Seveda se je prijazni gospod začudil takemu vprašanju, ali profesor je trdil, da se mu je na planinah že parkrat nekaj podobnega pripetilo. Ko je bilo dovršeno, nam interesantni fotograf obljubil da pošlje g. profesorju toliko slik, da dobimo vsak eno — seveda samo v slučaju, ako se tnu slike posrečijo. Menda se mu niso posrečile, ker do danes jih še nismo dobili...
Drugo jutro nismo vstali tako zgodaj, kot smo sprva nameravali. Na mojo veliko žalost se je namreč vreme iz-fregnenilo ua slabše. Bal sem se že, da
se bomo zadnjemu in morda najzanimivejšemu delu nameravane ture morali odreči. Nekateri so bili kljub temu že na vse zgodaj na nogah in so, pohiteli ven — ven med narcise. Drugi pa smo se še malo povaljali na udobnih ležiščih.
Okoli sedmih pa je oživela vsa koča. Vsi smo bili pokonci, vsak je imel kako delo. Ta si je krpal nogavico, oni si je mazal z vaselinom otisnjena mesta na nogah, tretji je stisnil vodeni žulj in namazal skeleče mesto z jodovo tekočino, četrti je skušal odstraniti ostre žeblje, ki so mu pogledali skozi podplate in ga rezali živo v meso; tako je šlo vse po vrsti natančno, kot nam je naročal naš gospod razrednik.
Cez dobro uro je bilo vse v najlep-šem redu. Vsi smo se počutili dobro, kot da še nismo' nič hodili. Kar žal nam je bilo, ako bi sedaj morali iti domov, i Toda profesor nam je rekel, da bo lepo, še predno pridemo na Jesenice in mi smo mu zopet verjeli.
Oskrbnik je rekel, da je vse plačano in nato smo se poslovili od gostoljubne koče. Sli smo zopet v redu za svojim vodnikom in še sami nismo vedeli, ke-daj smo dospeli na oni sloviti travnik narcis, kjer se vsak popotnik ustavi, da si natrga šopek v spomin. Ustavili smo se tudi mi in se začeli klanjati vabljivim gorskim cvetkam in profesor je citiral: »Ne pereant, lege mane rosas! Cito la-bitur aetas!« Oni, ki zna dobro latinski je hitro prestavil: Zgodaj trgaj rože, da ti ne usahnejo nrej: hitro mine čas! in tolmačil: v mraerosti se je treba učiti in nabirati zakladov za poznejša leta. Jaz pa sem razumel besede drugače, samo dia sem molčal in da nisem nikomur zaupal svoje razlage.
Tedaj se je nenadoma vsul dež, kot bi hotelo nebo potrditi moje tihe in neizgovorjene misli. Kakih sto korakov niže doli od kraja, kjer smo trgali mokro cvetje, se nahaja precej velika planinska staja. Tja smo se zaleteli in našli prijetno zavetišče pred dežjem. V tem sta prišla mimo ona dva gospoda, ki sta prejšnji večer delala družbo našemu profesorju, in ne meneč se za dež šla dalje. Mudilo se jima je namreč na vlak. Profesor je zaklical za njima: »Kaj se bojita dežja? Predno bosta minuli dve uri, bo že zopet sijalo solnce!«
»Pa ne danes, morda kedaj drugič!« mu je odvrnil eden izmed njiju.
»Cez dve uri se spomni, kaj sem ti-rekel! Pa na slike ne pozabi!« Naš profesor, ki je hodil že mnogo po planinah in ki je trdil, da se na vreme dobro , spozna, je bil o svoji trditvi tako prepričan, da smo mu verjeli tudi mi.
Dobrih deset minut pozneje je nehalo j deževati in hiteli smo zopet naprej. Pri j Karlovem rovu, ki smo si ga površno : ogledali, smo dospeli na široko cesto, i Postavili srno se v dveh skupinah v tro-in četverostope, zažvižgali in zapeli in kot mladi vojaki junaški stopali po njej. Nihče ni čutil utrujenosti. Zdelo se nam je, kot da smo šele začeli hoditi. Pa nas je pozneje opravljal nekdo, ki nas je menda videl, da smo lezli kot sence in da smo komaj prestavljali noge!
Ko smo se bližali Jesenicam, je zagrmelo tam za Možaklo. Nato se je začelo jasniti. Megle so se vedno bolj dvigale; postajale bledejše, tanjše in redkejše — in nenadoma je prodrlo zlato solne skozi nje in objelo v radosti solzečo se dolino. Profesor ie poskočil ve-
selja in zavriskal in vsi smo se radovali z njim.
»Sedaj gremo na Bledi, kajne da sedaj gremo!« nas je zavpilo več hkrati.
»Seveda gremo! Hudega ne bo več! Ako nas pa malo oškropi, tudi nič ne dč!« ie rekel profesor.
Na Jesenicah smo se ustavili le toliko, da so si nekateri kupili malo kruha in da šo si drugi za silo popravili obutev, Nato smo jo mahnili kar po glavni cesti naprej proti Javorniku.
Tu smo prekoračili Savo po dolgem, lesenem mostu in krenili po lepi gozdni poti nad Savo proti Dobravi in bajnemu Vintgarju.
Profesor nam je predlagal dve poti: Po zgornji, ki pa je nekoliko daljša, ali veiezanimiva, bi prišli do čudne skale, ki ji sedaj pravijo domačini Baba, ki pa se je nčkdaj baje imenovala Možakla in PO' kateri je dobil pozneje svoje ime ves dolgi gorski hrbet tjagori do bistriške doline, spodnja pa nas pripelje naravnost pred svetovnoznani šum. Odločili smo se za krajšot, čeprav ni hotel nihče priznati, da je utrujen.
Takoj ob pričetku romantične poti smo se ustavili pri mrzlem studenčku, toda samo za kratek čas, samo toliko, da smo jo potem tem pogumneje ubirali skozi gozd.
Na Dobravi smo kupili vstopnice za Vintgar. Točno ob 12 ih smo dospeli pod šum. Posedli smo na levem obrežju raz-Ijučene Radovine tik pod slapom tako, da je na tisoče drobnih kapljic pršiloi po nas in da nas je objemal prijeten hlad.
»Zadnja glavna južina! Eno uro odmora, fantje!« je zaklical profesor in se vsedel y travo. Začeli smo se zopet ma-
stiti in segati po- zadnjih zalogah. Profesor se je dolgo mučil, predno je odprl škatlico sardin, ker se mu je zlomil ključ. Toda še predno sta jo izpraznila s sinčkom, je votlo zagrmelo nad nami. Pripodili so se črni oblaki in gosta ploha se je vsula na nas. Kot bi trenil smo bili pokonci. Zleteli smo skotz majhen bukov gozdiček in že smo bili pod streho.
Toda tudi sedaj ni deževalo dolgo. Nebo se je kot na povelje zjasnilo in postal je zopet najlepši dan. Zdelo se mi je, kot da nam Bog pošilja svoj blagoslov in ga rosi na našo pot, da bi jo nam ohladil in olepšal.
Sli smo skozi sotesko. Večina med nami prvikrat in zato so bili vtiski na nas tem mogočnejši. Nepozabna mi ostane pot preko neštetih mostičev in brvi, ob nebotičnih, navpičnih stenah, sedaj vklesana v grozeče skale, sedaj vodeča preko temnih tolmunov in penečih se vrtincev, pod divjimi galerijami in sedaj zopet po drobnem pesku skoz samotno grmovje, ves čas pa ob jezni in razburjeni reki, ki hoče kljubovati vsem zaprekam in ki se z vso silo zaletava vanje — stoletja in stoletja*, dokler ne premaga In podere eno za drugo. Ko sem opazoval vso to božjo naravo, vso to mogočnost in lepoto, sem si mislil: Poglejte delo tisoč in tisoč let! In ko smo prišli iz soteske na piano, sem se obrnil nazaj in vskliknil: »Zdi se mi, da je to najlepši košček zemlje na vsem svetu!« Tudi drugi so biii očarani po nepopisni lepoti. Kaj takega nismo pričakovali. Najrajši bi se bili vrnili Pa smo morali naprej: tako se je glasu ukaz
S.3¥©Sfl.
ZAHVALA,
Povodom glavne skupščine Jugoslo-venskega novinarskega udruženja v Ljubljani so storili predstojniki raznih oblasti kakor tudi različne korporacije in zasebniki novinarjem toliko uslug in so Mi — kakor tudi vsa ljubljanska in slovenska javnost — do udeležnikov kongresa tako vstrežljivi, da čuti pripravljalni odbor za novinarski kongres v Ljubljani dolžnost, izreči vsem njim na j toplejšo javne zahvalo. Posebno se zahvaljuje še velikemu županu g. dr. Lukanu, mestnemu županu ljubljanskemu, g. dr. Periču, ljubljanskemu občinskemu svetu, obratnemu ravnateljstvu Južne železnice, predsedstvu Ljubljanskega velesejma, Zvezi bančnih zavodov v Ljubljani, Zvezi industrijal-cev, rektorju ljubljanske univerze, g. dr, Ušeničniku, Kranjski hranilnici. Akademskemu kolegiju, Gospodarski zvezi, pivovarni ■»Union«, g. Bonvierju iz Radgone, Vinski zadrugi pri Sv. Bolfenku, ljubljanskim hrtelorn in vsem onim mnogoštevilnim zasebnikom, ki so na ta ali oni način s svojo podpore in svojo gostoljubnostjo omogočili češkim, poljskim in ju go slovenskim novinarjem tako lepo bivanje v Ljubljani in Sloveniji sploh
Z vsem Piiznanjem se zahvaljuje tudi ljubljanskim restavratorjem, g. ravnatelju Ristu za z velikim umetniškim okusom prirejeni banket v Unionu t?’ gg. Krapežu in Černetu za okusno prireditev skupnega obeda, oz. večerje. Prav posebno zahvalo pa izreka odbor
— Istereseatoin Iz Novega raesta ?n o&Qlsce. V nedeljo 19. t m. ob 3. tiri popoldne se vräi v prostorih g Vintra v Straži občni zbor takozvane »Vodovodne zadruge«. Dnevni red js vrlo važen, gre namreč za elektrifikacijo Krke. Deleži bodo znatno manjši, kakor se je prvotno mislilo, tako da bo vsakemu dana možnost soudeležbe. Z elektrifikacijo Krke se obeta celi Dolenjski t'epa_ bodočnost. Zato pa, zlasti kmetje iz okolice Straže in Dvora, prihitite polnoštevilno na občni zbor, kjer se bomo pomenili o vseh podrobnostih. — Pripravljalni odbor.
— Obrtnik}, trgovci, davkoplačevalci! Obrtno društvo Št. Vid-Zg. Šiška priredi velik obrtni sestanek, ki bo v nedeljo, dne 19. avgusta t. 1. v šolski telovadnici v Št. Vidu pri Ljubljani. Začetek ob pol 8. uri dopoldne. Zadeva: Preo bila davčna bremena! Poročajo davčni strokovnjaki. Davkoplačevalci! Udeležite ss sestanka, da se poučite o bremenih, ki vas teže, da se poučite o napovedani« davka, da skupno ugovarjamo neprestanemu zviševanju davščin.
— Mariborska elektroinstalacijska In strojna d. z o. z. »Meiistroja« je izvršila elektrifikacijo v vseh razstavnih prostorih mariborske izložbe. Viseča svetilna telesa, lestenci itd. so na prodaj. Vsaka elektrifikacija (motorji, stroji, hišne inštalacije) po najnižji ceni brez konkurence, eventualno plačilo v obrokih. Na željo brezplačni inženirski poset.
— Pauper stUdiosus. Po Sloveniji se klati neki mlad dečko Vladimir Gajič, ki se izdaja za revnega dijaka in prosi miloščino. Obiskal je že več zavodov in zasebnikov, pri čemer pa se ni zadovoljil z darili nego je pokradel, kar je kje mogel Išče ga »Dom za vaspitanje maloletnika v Beogradu«.
- ŽHe si Je prerezala v Rožni ulici 29 Marija B.. doma. iz Šmartna pod Šmarno goro. Našla jo je raznašalka listov Alojzija Jenškovičeva, ki. je poklicala stražnika na Šentjakobskem trgu. Ta jo je za silo obvezal in poklical rešilni voz, s katerim so jo
še g. generalnemu konzulu dr. Shveglu . odpeljali v bolnišnico. Vzrok poskušenega za izkazano veliko gostoljubje na Bledu, samomora je baje nesrečna ljubezen. enako bratom Tavčarjem v Mariboru, zahvaljuje se tudi blejskemu županu g. Tomcu in g. Čučku v Ptuju za prijazno vabilo.
Vsem ki so mm pomagali in nam šli tako prijazno na roko, bodi najlepša zahvali, in zadoščenje dejstvo, da bo ost oh bivanje v Ljubljani in Sloveniji vsem udeležnikom novinarskega kongresa, Češkim in poljskim bratom ter tovarišem iz Jugoslavije, v trajnem prijetnem spominu
Ljubljana, 14. avgusta 1923.
Pripravljalni o dbor.
— Visoko pokroviteljstvo. Nj. Vel. kraljica Manja je sprejela pokroviteljstvo nad osvGzoiTi vesliackih klubov in plavačev v kraljevini -Srbov, Hrvatov in Slovencev.
— Prisega rezervnih oficirjev. Vojni minister general Pešič je odredil, da morajo položiti vsi oni rezervni oficirji, ki tega do sedaj še niso storili, prisego najkasneje do 25. t. m. Prisego morajo položiti ustmeno in pismeno. Pod pismeno prisego je treba pritisniti originalni pečat.
— Izpremembe v osobju pri oddelku za Premog v Ljubljani. »Službene Novine« po-rocajo, da je bil pri oddelku za premog v Ljubljani upokojen gradbeni svetnik Emanuel neme. Nadalje so bili pri istem oddelku odpuščeni iz državne službe Aflojzij INovak, jirsarniška oficijantinja Dora £erke. Pisarniška pomočnica Lucija Kunčič in začasni pomožni uslužbenec Jernej Tomc.
— Pravica izvrševanja poklica civilnega geometra. Finančni minister je odredil, da_ se more podeliti onim geometrom, ki so’ bili vsaj 15 let v državni službi in ki niso izstopili iz nje radi kažnjivih ali sebičnih dejanj, pravica privatne geometerske prakse brez polaganja praktičnega ali teoretičnega izpita za civilne geometre.
. — Za Inženerje in arhitekte. Gradbeno ministrstvo poziva vse one diplomirane gradbene, strojne elektrotehnične in ladje-delniške inženerje ter diplomirane arhitekte, ki žele polagati državni tehnični izpit, da pošljejo svoje prošnje, opremljene s kolkom za 13 I)in in z originalnimi dokumenti o šolanju in praksi, najkasneje do 1. septembra .splošnemu oddelku gradbenega ministrstva. .Podrobnejša pojasnila dajejo gradbene direkcije in imenovano ministrstvo.
— Razpuščeno društvo. Pokrajinska
5 -,e razpustila podporno društvo tobač-nm delavcev, ker že več let ne deluje in Ker zaradi nezadostnega števila članov nima Predpogojev za pravni obstoj.
Okrožno sodišče v Mariboru je imenovalo nadgeometra Adolfa Giitzla, obl. avt. elv. zemljemerca v Mariboru za stalnega Sodnega izvedenca v zemljemerski stroki.
,	-7 RuVaril v stavki. Gosp. Miha Koren
le najodročnejše interveniral pri g. velikem županu dr. Lukanu za aretirane stavkujoče rudarje, kakor tudi v zadevi mezdnega štrajka in £• or. Lukan mu je obljubil, da se bo za stvar kar najresnejše zavzel.
— Avtomatične telefonske centrala. V Punistrstvu post in telegrafa se vršijo priprave za ustanovitev avtomatične telefonske centrale v Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu.
- Pheumatično čiščenje vagonov. Mi-mstrstvo za promet je dobilo iz Nemčije na ma+*x reParacij posebne instalacije za pneu-neza1^ |iščenie vagonov od Prahu in raz_
„ mrčesa. 1 e inštalacije se bodo posta-
POStajahPOSebnih zgradbah 1X1 VSeh večjih
„I mTo»Nova bolnišnica na Sušaku. Meščani mesta Sušak so zaprosili ministrstvo za ?fr0nđ!1n° ^ravje, naj izposluje pri vladi, da JL^fuJ^aku zgradi večja bolnišnica za zdrav jenje bolnikov iz Sušaka in okolice • b,ila Poslana ministrskemu svetu, hrii ii-rJuf stYarI na seji razpravljal in odo--l °d 900 tis,°č dinarjev za nakup zgradbe m namestitev bolnišnice. ,mmIL„lV™0St,na °Parna predstava na čast udeležencem kongresa	Jngoslover,skesa
Sumerskega Udruženja v IJubijanl bo v opernem gledaušču v torek dne 21. avgusta t 1. ob 8. uri zvečer. Na željo podružnice Jugosiovenskega Gumarskega Udruženja v Ljubljani se izvaja D’Albertova opera »NK
m7a<<'	'°-g0	poje £dč. Thalerjeva,
vlogo Nun gdc Korenjakova, Sebastjana S. Levar, pastirja Fedra g. Sovilski, Tomasa £■ Zupan, Moruccia g. Pugelj in vlogo pa.
*iyavrNf*£ F' Bafvec. Dalje nastopijo kdč. Matttčić ia režira g, Sevastjanov,
— Razne tatvine. Na Kavškov! cesti v Ljubljani je bilo ukradeno Ani Sotlarjevi več belih robcev in predpasnik. — Trgovcu Ivanu Avseneku v Gradišču št. 10 je bil ukraden pisalni stroj znamke »Underwood«, vreden 11.000 Din. — V gostilni Kogovšek v Dravljah ie bilo ukradeno Lovrencu Per-metu iz Florijanske ulice kolo znamke Adler št. 545.187, zeleno pleskano, vredno 2000 Din.
— Pobegu!! je fz vojaških zaporov bos v ponošeni civilni obüeki Ludovik Makovec iz Borovnice. Iz sodnih zaporov v Ormožu na je pobegnil 15 letni Majcenovič Franc, doma iz Križovljan pri Vinici. Bil je v preiskovalnem zaporu zaradi potepuštva in tatvine.
— Nesreča. Ambrož Jakob, delavec v papirnici v Vevčah je bil tako nepreviden uri delu, da mu je stroj zmečkal levo roko. Podati se je moral v bolnišnico.
— Naocd. Martin Pucelj, sin posestnice iz Puhne vasi pri Beli cerkvi je 14. t, m. popival z neko družbo v Škocijanu pri Novem mestu. Ko so se ga precej nalezli ta »dobrega« se je med njimi vnel prepir. Pucelj, kateri je hotel samo svoje tovariše pomiriti, je bi! od njih napaden, ter je dobil nevaren bodljaj v desno prsno stran. Pripeljali so ga v bolnišnico, vendar je malo upanja, da bi okreval.
— Mašne knjižice v vrednosti 3500 Din Je vzel neki France Presetnik pri knjigovezu Al. Zoriču v Krškem. Rekel je, da gre na birmo na Gorenjsko in je pobegnil.
— Mrtvega so našli v nekem hlevu v Zagrebu 45 letnega moškega, ki je bil znan pod imenom »Lojzek«. Pri njem niso dobili nobenih Izkazov, pač pa so ugotovili, da je Slovenec, ki je često poseča! Zagreb.
— Pisalni stroj ie bil ukraden v uradu »Inspekcije dqla« v Mariboru. Stroj je znamke »Adler« in je vreden do 4000 Din.
— V Braslovčah le bilo pokradeno krojaču Konradu Strasorju več obleke in perila, za okroglo 6000 Din.
— V Božjem so obiskali neljubi gostje posestnika Ivana Učko, ter so mu pokradli za 1000 Din raznega perila. — V isti noči je bilo tudi vlomljeno pri Francetu Klančniku na Pianini, kjer so odnesli tatovi več moške in ženske obleke in perila in 200 Din gotovine.
— Drzen roparski umor v Novem Sadu. V torek dne 14. t. m. se je izvršil v Novem Sadu strašen roparsk umor. Proti 9. uri zvečer sta prišli v špecerijsko trgovino Jakoba Müllerja dve moški osebi z namenom, da nekaj nakupita. Začela sta s trgovcem pogovor, naposled pa sta prišla s svoil mpravim namenom: hotela sta denarja. Ker jima Müller ni hote! ugoditi, je potegnil eden izmed obeh predrznežev revolver ter Je ustrelil parkrat na onemelega trgovca. Krogla Je nesrečnežu predrla srce, tako da se je takoj zgrudil mrtev na tla. Nato sta si roparja prisvojila dnevni izkupiček v višini 250 Din ter sta jo z malenkostnim plenom odkurila. Policija je začela takoj z energičnim zasledovanjem, toda do danes se ji še ni posrečilo najti sledove obeh zločincev.
— Lep župan. Te dni je bila aretirana v Senti Eržebeta Potočaj, 171etna šivilja iz Sente, in sicer na železniški postaji v tre. nutku, ko je kupovala vozni listek. Nanjo je padel sum, da je zadala ženi sečanskega župana težke telesne poškodbe in tozadevna preiskava je podala pozitivne rezultate. Kot šivilja je prihajala po svojih poslih med drugim tudi v hišo župana Branka Popoviča. Zupan se je v njo zagledal ter pričel ljubavno razmerje. Dejal ji je, da bi jo oženil, samo da sta mu na poti žena in hčerka. Župan jo je nagovoril, naj ubije njegovo ženo.
V to s vrbo ji je dal svoj revolver, jo pripeljal v svojo hišo in ji naročil, da stoji za vsak slučaj v kuhinji pripravljna sekira. Ker se je dekle balo streljati, je udarila županovo ženo s sekiro in je nato pobegnila. Mlado zločinko so odpravili na policijo v Sento, ker pa Eržebeta neprestano laže In menja svoj zagovor, se zaenkrat ne more ugotoviti pravo stanje cele zadeve.
— Kranjske novosti. Pogreb. V sredo Popoldne se je vršil pogreb fantička g. inž. Josipa Porente od Gradbene _ direkcije v Ljubljani ob lepi udeležbi občinstva. N. v ni. p.i __ Praznik. Dan je bil lep in silno vroč. Kdor ni napravil kaj gosposkega, ali P! fz£mn v gozd, se je potopil v valove niactne Save, ki mu je ohladila živce za če-“ ki ga je poklicala za čas k bolj vsestranskemu življenji!. Dopoldne pa je 'Oii priljubljeno mestno kopališče, kjer se kopalci večinoma solnčijo. Popoldne je bilo na ulici popolnoma mrtvo In zvečer je bil velikanski osebni avtomobilnl promet večinoma x smeti proti Ljubliaiy, Ö j«, djg*
gal silne oblake prahu, da človek skoro ni mogel na izprehod na kranjsko polje. Suvo-bor je menda posebno v nedeij'ah cilj radovednosti vseh plasti prebivalstva Slovenije in tudi Hrvatske. Hrvatski republikanci, ki se ne bojijo barikad, imajo v zameno krasno jezero s prijetno vodo. Tudi marsikateri visokoizobraženi klerikalni Slovenec, ki mu je postal monarhizem že preokostenel, do-čim bi se njemu hotelo bolj živahnega življenja, _v katero bi tudi on venomer posegal s svojimi duhovitostmi, se lahko nemoteno hladi v jezerski vodi. Sicer pa tvori menda večno tja gori čifutarija kot že lani. Iz velikanskega prahu v Kranju, ki ga razvijajo avtomobili, drveči zvečer z Bleda, smo zašli na Bled. Torej vrnimo se v takozvano gorenjsko metropolo, je izustil gotovo Bleiweis ali Toman. Zvečer pričakujemo nekaj podoknic in mnogo nemira. — Griža v Kranju. Kot skoro vsako leto je tudi letos vsled silne vročine izbruhnila griža v mestu, ki je zahtevala dozdaj že eno otroško žrtev, otroka g. stavbenika Bidovca. Pozor starsi! .
— Celjske novosti. Zopet nesreča pri kopanju. V sredo popoldne se je v bližini železniškega mostu kopal v Savinji praktikant tvrdke Weiner na Glavnem trgu Neumann. Zašel je v valove in utonil. — Vreme. V četrtek smo po vročih dneh dobili po naših krajih zopet dež, kateri je bil tako izdaten, da so že proti poldnevu pričele vode naraščati. Dež je bil že silno potreben in bo posebno koristil poljem in vinogradom.
— Mariborske novosti. Za letošnje jesensko porotno zasedanje, čigar predsednik bo dvorni svetnik in predsednik okrožnega sodišča dr. Jakob T o -pl ak, njegovi namestniki pa dvorni svetnik Josip Fon, višja deželnosodna svetnika Josip Strgar in Franc Posega ter de-želnosodna svetnika Jan Guzelj in dr. Franc Pichler, so tudi porotniki že izžrebani. — Dne 21. t. m. dospe v Maribor skupina francoskih geografov, ki v študijske namene potujejo po Sloveniji. Gostom pripravlja tukajšnji francoski krožek _dostojen sprejem. — Uprava industrij s ko-ob r t n e izložbe poziva vsakogar, kdor ima kako terjatev do uprave izložbe, naj predloži svoje račune najkes-neje do 20. t. m. upravi, ker bi se kesneje predloženi računi ne priznali. — Državni in občinski nameščenci, kakor tudi častniki, ki se izkažejo z legitimacijami, dobe za obisk industrijsko-obrtne izložbe pri navadni kakor tudi pri permanentni vstopnici 50% popusta. —- Od zadnje veselice studeniške požarne hrambe, ki se je vršila 15^ t. m., je 26 letni delavec v delavnici južne železnice Bogomir Goisenegger neznano kam izginil. Sumi se, da se mu je pripedla kaka nesreča. — Glede na ponovne slučaje, da so varnostni organi našli odprte lokale trgovin tako med opoldanskim odmorom, kakor tudi ponoči, naroča mestni magistrat, da morejo vsi lastniki obrtnih lokalov imeti na vratih poslovnih prostorov označeno, kje stanujejo, oziroma, kdo ima kljub v shrambi. Obenem določa magistrat, da morajo biti vsa vežna vrata poleti ob 10. uri, pozimi pa ob 9. uri zvečer zaprta, zjutraj pa se ne smejo puščati odprta poleti pred 5. uro in pozimi pred 6. uro. Prestopki te določbe se bodo kaznovali v smislu veljavnih predpisov občinskega reda.
— Ptujske novosti. Pred kratkim se je mudil v Ptuju predsednik francosko-sloven-skega udruženja v Parizu gosp. L u c i e n P e n w i e r. Ogledal si je mesto in vse njegove zanimivosti, pri čemer sta ga vodila okrajni glavar g. dr. Pirkmajer ter profesor francoščine na tukajšnji gimnaziji gosp. dr. Zelenik. — Preteklo soboto se je vršilo v veliki dvorani Mestnega doma zborovanje vseh občinskih predstojnikov ptujskega okraja, na katerem je glavar poročal o kuluku ter dal županom potrebne^ smernice giede uporabljanja tega najnovejšega zakona. V splošnem smo mnenja, da se kuluk pri nas ne bode uveljavil, ker imamo že davno inštitucije, ki nam brezhibno vzdržujejo prometna pota. — Zadnji torek se je vršilo tretje predavanje našega akademskega društva in sicer je predaval cand. iur. Kasper o »Zgodovini in pomenu borze«. Udeležba je bila precejšnja, kar je znak, da se tudi Ptujčani vsaj toliko zanimajo za gospodarska vprašanja kakor povsod po ostalem svetu. Po končanem predavanju se je tudi tokrat vršila daljša debata, katere so se udeležili posebno ravnatelj tukajšnje podružnice Ljubljanske kreditne banke gosp. Matevžič, trgovec Senčar jun. in okrajni sodnik dr. Travner.^ Ravnatelj Matevžič nam je razlagal v izčrpnem in jako zanimivem govoru poslovanje in organizacijo borz; dotaknil se je tudi vprašanja ustanovitve ljubljanske borze ter nam razložil pomen te gospodarske inštitucije za nas Slovence. Prihodnje predavanje se vrši v torek, dne 21. t. m. ob 8. uri zvečer v Narodnem domu. V obče se bodo vršila predavanja akademskega društva do približno srede meseca oktobra, ker so akademiki večinoma do tega časa na počitnicah. — Tukaj sta te dni umrla g. Arnuš, upokojeni stražnik in gospa Roza Poskoschill.
— Ako je mogoče Avstrijcem s svojo slabo valuto nakupovati na Češkem, zakaj ne bi zmogli tega tudi mi. Češkoslovaški industrijski trgovci so z ozirom na Jugoslavijo kalkulirali izredno ugodne cene, tako, da je omogočen vsakomur ugoden nakup. Naj prestane komodnost in kupujmo s prve roke, ker je to v interesu nas vseh. Praški vzorčni velesejem v dneh od 2.-9. septembra bo pokazal vse, kar premore češkoslov. trgovina in industrija, zato naj noben jugosl. grosist ne zamudi ugodne prilike ter naj istega poseti. Posetniki dobijo 3o% znižano vožnjo za vse vlake in polovični vizum.
Sokolski vestnik.
— Tekma Sokola ribniškega okrožja in javna telovadba v Ribnici. Dne 15. t. m. se je vršila tekma Sokola ribniškega okrožja v Ribnici. Tekmoval je samo moški in ženski naraščaj. Tekme se je udeležil naraščaj Sokola Ribnice, Kočevje, Sodražica in Velike Lašče. Tekma je pričela ob 7. uri. Izid je bil prav zadovoljiv. Prvenstvo je odnesel od moške dece Turzansky Helmut, od ženske pa Burgar Manca, oba od kočevskega Sokola. Drugo mesto je dosegla moška deca ribniškega Sokola. — Ob 10. uri dopoldne je bil sprejem gostov na kolodvoru. Ob 1. uri popoldne se je vršil pohod po trgu, nakar je bila javna telovadba z zelo zanimivim sporedom. Kot zaključna točka je bil nastop kočevskga naraščaja s posebnimi prostimi vajami. Telovadci so izvajali vse točke zelo dobro, za kar jih je navzoče številno občinstvo tudi burno pohvalilo. Po končani telovadbi so se razdelile diplome, na kar je sledila dobro uspela prosta zabava.
Dopisi.
— Običajne in posebno dolge valjčke z večletnim jamstvom »STOLWER«, zastopstvo Ljubljana, Šelenburgova ulica 6-L
iz društvenega življenja.
— Društvo »Soča« priredi v nedeljo dne 9. septembra popoldne v areni Narodnega doma veliko primorsko ljudsko veselico. Tu zabaval se po svoje vsak, ki nameril bode tja korak. Smeha polno igro, srečolov — daril obilo, petja ubranega — dekleta zbranega, srce se veseli, k plesu tja hiti — prosto — svobodna zabava ti lica veselja žari. Pridi, ne pozabi, ker čutil se bode med nami vsak — med brati — res brat.
— Šentjakobski gledališki oder vabi inteligentne gospodične in gospode, ki čutijo _ zmožnosti do gledališke umetnosti in artajo veselje do udejstvovanja v duhu kul-tare in napredka, da prijavijo svoj pristop najkasneje do 31. avgusta t. 1. na naslov: ~)^tjajmbskl gledališki oder, Florjanska
TRBOVLJE.
V torek 14. t m. se je vršila v občinski pisarni, občine Trbovlje IV. redna seja gerentskega sosveta-
Gerent Milan Koren je točno ob 4. uri popoldne otvoril sejo in prečital uradni razglas pokrajinske uprave o imenovanju dveh novih gerentskih sosvetnikov, gg. Karel Omerze, učitelja in Franc Zupana.
Po prečitanju zapisnika je gerent Koren poročal o zasnutku in načrtu, glede postavitve lastne občinske opekarne, ker po strokovnjaški sodbi je gline dovoli, za precejšno število let, ter je izvrstne kakovosti. O tem se je razvila več kot ena ura trajajoča, živahna debata, stavili so se različni predlogi-nasveü, kako naj bi, se ležišče gline boli racionalno in ekonomsko izrabilo v prid občinskega gospodarstva v Trbovljah. Ker ni mogla debata prinesti jasnih smernic, dela v komunalni opekarni, predlaga gerentski sosvetnik tovariš Šuntarič, da se zadeva opekarne odloži z dnevnega reda in se nalaga gospodarskemu odseku, da na prihodnji gerentski seji prinese specijalizirane predloge, se da delo v opekarne v zakup, ali v akord, kar se enoglasno sprejme .Nato je poročal gerent o nakupu konjev, vozov, cele priprege za občino Trbovlje, kar se odobri. Občina na ta način prevzame vožno pošte, razne vožnje za občino in če ne bi bili konji preveč zaposleni, se gre tudi občanom pri raznih vožnjah na roko. Odkloni se prošnja g. Jakliča, glede prodaje stavbene parcele v bližini sedanjega kamenoloma in bodoče opekarne; firma »Reklam« podjetje, se priporoča in dovoli, da sme v trboveljski občini postaviti 19 reklamnih tabel za plakatiranje raznih plakatov, da pa v slučaju, da se ceste v Trbovljah regulirajo, iste reklamne table odstranijo in vpoštavijo na druge kraje, če bi slučajno, ne bi bile sedanje na prostoru. Sklene se, da se del. nog. sport, klubu »Zora« da prostor za napravo modernega igrišča šele potem, ko najemniki občinskih travnikov in njiv, pospravijo jfoljske pridelke. Prost, gasil, društvu se da v naprej šele za leto 1924, 1925 in 1926 pripadajočo občinsko subvencijo v znesku 15.000 Din, ker se društvo radi nabave avtomobila z motorno brizgalno nahaja v denarnih težkočah, odkloni se pa prošnjo istega društva glede prepustitve parcele 145/1 in 146/2 za napravo igrišča in kopališča, ker je ta dolžnost kot občine same, da ista sama zgradi deško igrišče in kopališče, ker je to v njenem komunalnem programu in je to tudi njena naloga, da isto tudi izvrši, ni pa to naloga gasilnega društva. Redar Sršen se na njegovo prošnjo upokoji in se obenem razpiše služba enega redarja samca. Sosvet-niki so stavili še razna vprašanja na ge-renta, in so bili z odgovorom zadovoljni. Po odobritvi kredita za občinsko aprovi-zacijo za nakup moke in po rešenju par prošenj in uradnih razglasov je gerent ob pol 9. uri zvečer zaključil sejo.
— Brežice. »Mladost«, ljubezensko dramo v treh dejanjih, priredi »Klub naprednih slov. akademikov v Celju« dne 18. avgusta ob 20. uri v dvorani Posojilnice. Gostuje in režira g. P. Železnik, član Udruženja gled. igralcev. Ker je čisti dobiček namenjen ustanavljanju in vzdrževanju klu-bovih ljudskih knjižnic v obmejnih krajih, vabimo k najobilnejši udeležbi. Odbor.
— Iz Rogaške Slatine nam poročajo: Ves ta teden so se pri nas vršili koncerti. Dne 9. t. m. sta nastopila g. pianist Ciril Ličar in namesto obolelega L basista zagrebške opere g. Flögla g. Josip Rijavec, dne 11. gg. Thierry-Kavčnikova in Julij Betetto, naslednji dan smo čuli hrvatsko pevsko društvo »Zora« iz Karlovca, a na veliki prireditvi v korist domače šolske dece 15. t. m. sta sodelovala gg. Rijavec in Flö-gel. Imena posameznih umetnikov povedo sama, da so bili vsi ti večeri polni najvišjega užitka, a tudi »Zora« se je izkazala vredno sijajne tovarišije. Skratka: cela vrsta najboljših moči iz vse domovine se je bila zbrala kakor za tekmo, da pokaže slučajno prav zdaj izredno mnogoštevilnim inozemskim gostom, kako bogato klije v naši bogati zemlji tudi — kulturno polje.
Novosti iz Primorske»
— Dve slovenski šoli v nevarnosti. V
Doberdobu in v Devinu sta razpisani dve slovenski šoli, za kateri se dosedaj ni potegnil še noben slovenski učitelj. Ce ne bo nobenega reflektanta, izgubijo Slovenci obe šoli. Tu je na vsak način nujno potrebno, da se takoj javita dva požrtvovalna učitelja za ti dve šoli, da se prepreči zopet velika narodna nesreča.
— Kako »razširjajo« Italijani svoj je* zik. Nedavno je hotela neka v Trstu usluž-bena služkinja oddati na glavni pošti priporočeno pismo, namenjeno svojim staršem v slovenskem Primorju. Naslov je pač napisala v slovenščini, ker ni bila italijanščine zmožna. Dotični poštni uradnik pa ni maral sprejeti v slovenščini pisanega naslova; zapovedal je dekletu, da napiše naslov v italijanskem jeziku. Ker ni znala, ie morala povpraševati in šele nato so sprejeli pismo v svrho odpreme. Ta junaški čin tržaških poštnih uradnikov je pač značilen in pokazuje, da se oprijemljejo Lahi naj-abotnejših sredstev v svoje nečedne, raznarodovalne namene.
Iz raznih krafev naše kraljevine.
— Lahkovernost se danes vsak dan maščuje. V Zagrebu se je seznanil neki trgovec iz Varaždina z nekim prefrigancem, ki se mu je predstavil za trgovca iz Subotice. Zaprosil je varaždinskega trgovca, naj mu posodi 100 Din, češ da mu manjka ravno toliko, da plača neko blago in da mu bo vrnil denar popoldne. Toda popoldne ni bilo ne denarja, ne subotiškega »trgovca«.
— Trgovec z belimi sužnji. Osiješka policija je aretirala nekega Josipa Lakota, ki se je pečal s trgovino z dekleti. Izvabljal je 16 do 20 letna dekleta pod raznimi pretvezami v razne oddaljene kraje ter jih je potem prodajal. Ovadila ga je neka Marija Jun, ki jo je tudi hotel zvabiti s seboj, pa mu je še pravočasno ušla.
— Poštni poštenjaki. Novosadska policija je aretirala tri delavce v skladišču novosadske pošte, ker so iz njega dalje časa kradli blago ter ga prodajali. Dosedaj se še ni moglo ugotoviti, koliko so povzročili škode.
Izpred sodišča.
DVA DRAGA CVETA.
Mlada deklica Mihaela Zupanova je utrgala iz nekega drevesa v mestnem nasadu ob Bleiweisovi cesti mimogrede dva cveta. Z ozirom na dejstvo, da se devastacije v mestnih nasadih vedno boli množe je bila obsojena na 24 ur zapora. Ker pa je dobilo dekle, ki je jokaje prosilo, že kazenski nalog od mestnega magistrata na 100 Din globe ali 5 dni zapora in pa 10 Din za nalog ji je senat teh 24 ur odpustil, ker predvideva zakon hudoben namen in dejansko škodo.
HUDA GROŽNJA.
Posestnikovega sina Leopolda Grudna so vzeli graničarji na piko, češ da je hud in nevaren tihotapec. In res ga je zasačil dna 13. junija neki graničar — Rus — in ga pozval na stražnico. Gruden pa je šel raje v gostilno. Ko je prišel Rus za njim, ga je nahrulil, da je mrcina in da bo njegovemu starešinu lase postrigel in mu glavo z jodom našmiral. Obsojen je bil na 6 dni zapora. Njegova pritožba, češ da ni žalil fi-nancarja, marveč, da so se le fantje med sabo šalili, je bila tudi primerno zavrnjeni
USODNA DENARNICA,
Ižanski delavec Fr. Babšek, ki je bil radi tatvine in vlačugama že 13 krat kaznovan, je našel na Krekovem trgu denamico: v kateri je bilo nekaj bankovcev in šel ve-šel takoj k »Cinkoletu«. Tam pa je natakarica spoznala denarnico od enega prejšnjih gostov. Babšeka so aretirali in sodnik ga je obsodil na 1 dan zapora.
PREPIR ZA PREMOG.
V ljubljanskem predmestju, kjer vedno in redno pobirajo ženske In otroci premog, ob žel. progi, sta se sprli dve ženski. Med prerakanjem je udarila ena tovarišico s kan-gljo po glavi, vrgla vanjo hlebček kruha in jo dregnila s prstom v nos. Konec je bil ta-le: hleb kruha je snedla ovca, ki se je pasla ob podnožju, rana na glavi se je zacelila, nos je nepokvarjen in huda žena bo plačala 50 Din globe ali 24 ur sedela in pa 20 Din za bolečine.
— Iz Mozirja. Dne 11. t m. se je ob priliki dobave novega zvona za farno cerkev v Nazarjih, težko ponesrečil pri streljanju graščinski hlapec Franc Skončnik iz Prihovega. — Dne 12. t. m. po blagosiov-Ijenju novega zvona v Nazarjih, so se stepli fantje. Izid sledeči: 13 oseb težko in lahko ranjenih, med njimi tudi družinski očetje. Zdravniško pomoč je nudil dr. Goričar in dr. Rak. — Dne 13. t. m. je zgorela Antonu Remic, posestniku in gostilničarju v Nazarjih gospodarsko poslopje in hlevi ter vsa krma. Skoda znaša 100.000 Din. Požar je nastal, kakor se domneva, iz neprevidnosti tujcev in gostov, ki so bili ob priliki slavnosti blagoslovijenja novega zvona v Nazarjih, nastanjeni v imenovani gostilni ter so zavrgli tleče odpadke smodk ali cigaret v lahko zapaljive snovi, ki so začele tleti. V se _ te težke nesreče, so sad klerikalne ba-harije in podivjanosti, ki ob vsaki prireditvi rodi slične nesreče. — Klerikalni poslanec Vladimir Pušenjak, prireja povsod shode. Predmet njegovih izvajanj je: kuluk, davki in ureditev države v smislu programa SLS. Pri vsaki priliki pa ne pozabi udrihati po radikalcih, ki so po njegovem govorjenju krivi, da poslanci SLS ne morejo doseči popolnoma nič. Pri takšnih prilikah si pri-vošči tudi Pasica, kot vdesrba, Radiča, ki jih je brezobzirno speljal na led, več o tem ga je sram povedati, da ne bi ljudstvo zvedelo, kako žalostno vlogo so igrali, in celo na Novačana se zvali, ker se čuti v oddaljenosti dovolj varnega pred klofutami.
Borzna poročila.
Beograd, 17. avgusta. (Z) Devize. A-msterdam, povpraševanje 3760, Berln
0.0027—0.0030, Dunaj 0.1335—0.1338, Budimpešta 0.50—0.55, Bukarest, ponudba 40.73, Ženeva, povpraševanje 1735, London 437.50—437.75. Milan 411.50—413, New York 95.50—96.75, Pariz, povpraševanje 524, Praga 280—280.50, Solun 165—168, Sofija 80—83.
Zagreb, 17. avgusta. (Z) Devize. Amsterdam 3750—0, Dunaj 0.1345—0.13525, Berlin 0.0025—0.0030, Italija 410-412.50, Budimpešta 0.52—0.57, London 436.50— 438.25, New York, kabel 0—96.50, New York ček 95—96.75, Pariz 525—529, Praga 278—281.50, Švica. 1732.50—1735. — Valute. Dolarji 93.75—94.50, avstrijske krone 0.1350—0.1360, 20 kron v zlatu 360—0, holandski goldinarji 3450—3550, italijanske lire 405—408.
Curih, 17. avgusta. Berlin 0.000150, New York 551.50, London 25.22, Pariz 30.60, Milan	23.70,	Praga	16.175,	Budimpešta
0.003125, Bukarešta 2, Beograd 5.80, Sofija 4.20,	Varšava	0.0025,	Dunaj	0.00775, av-
strijske krone 0.0078.
Praga, 17. avgusta. Dunaj 4.655, Berlin _0.1025, Rim 148.25, avstrijske krone 4.655,	italijanske lire	148.25,	Budimpešta
17.75, Pariz 191.25, London 155.375, New York 34.05, Curih 628.75, Beograd 36.875.
Dunaj, 17. avgusta. Devize. Beograd	733—737	Berlin	0.0215—0.0235, Bu-
dimpešta 3.85—3.95, Bukarešta 30?—309, London 323.900—324.900, Milan 3044—3050, New York 70.935—71.185, Pariz 3902—3918, Praga 2077—2087, Sofija 568—572, Curih 12MŽ7k12Č9?- ~ Valute. Dolarji 70.560 —70.960, bolgarski levi 546—554, nemške raar!(e O'029—°-03l. angleški funti 322.100 —323./00, francoski franki 3865—3895, itali-janske lire 3030—3050, jugoslovanski dinarji 724—/30, romunski leji 296—300, švicarski “/ank* 12.730—12.810, češkoslovaške krone 2075, madžarske krone 2.10—2.30.
Berlin, 17 avgusta. Dunaj 4588.50, Milan 135.660, Praga 93.765, Pariz 175.560, London 14.563.500, New York 3,192.000, Curih 578,550, Beograd 33.915.
SHS dovoli 75 % popust. Vizumi se bodo izdajali za en četrt ceno.
X Položaj moravske industrije. Zčeza industrijcev na Moravskem poroča, da deluje od 103 tvrdk, ki tvorijo zvezo, samo 98. V normalnih časih je bilo zaposlenih pri članih Zveze 27.937 delavcev. Meseca marca je znašalo število delavstva, ki. je bilo zaposleno pri podjetjih, včlanjenih v Zvezi, samo 17.892, v aprilu 18.898 delavcev. Število popolnoma zaposlenega delavstva, t. j. onega, ki dela 6 dni v tednu, je znašalo v marcu 14.429 in se je dyignilo v aprilu na 15.411. Večjo zaposlenost je opažati zlasti v tekstilni industriji.
X Industrijska kriza v Švici. Število tovarn, ki spadajo pod tovarniški zakon, je porastlo od leta 1911 za 19.6% od 1910 do 1922 je padlo za 13.5.% V tekočem letu dela samo 8054 podjetij. Največjo krizo sta morali prestati kovinska in lesna industrija. Galanterijska in urarska industrija sta izgubili 249 podjetij. Ročno delo je nazadovalo v zadnjih štirih letih za 20%, zlasti v urarski industriji, ki je nazadovala za 40%.
X Nova tovarna platna. V Starem Be-čeju se snuje tvornica platna in sukna. Tvornica bo moderno urejena. Osnovni kapital je večinoma češkoslovaškega izvora. Zida se v bližini kanala Kralja Petra.
X Žitno tržišče v Argentiniji je zelo živahno. V prvih treh mesecih je znašal izvoz žita iz Argentinije 1,841.000 ton. Splošno sodijo, da bo mogoče izvoziti letos vse razpoložljive količine žitaric.
X Boljševik! in gospodarstvo. Boljše-viki v sovjetski Rusiji so uvideli, da s svojimi metodami in načeli ne pridejo nikamor, zato se vračajo k staremu sistemu. V Moskvi so dovolili ustanovitev privatne banke z osnovnim kapitalom 15 milijonov zlatih
rubljev. Banka se bo pečala z vsemi bančnimi transakcijami ter je ustanovila svoje podružnice po vseh večjih mestih v Rusiji ter jih bo tudi v inozemstvu. Tudi zavarovanje v vseh oblikah in vseh vrst nameravajo boljševiki zopet uvesti.
A' Mednarodni velesejem v Frankfurtu. Jesenski sejem bo od 23. do 29. septembra. Prospekt je moči vpogledati v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
X Cena papirju v Nemčiji. Maksimalna cena za tiskarski papir za časopise v Nemčiji znaša za rotacijski papir 874.000 mark za 100 kg, formatni papir 874.250 mark za 100 kg, postavljeno na prejemnikovo postajo.
X Dohodki naših carinam so znašali v prvi in drugi desetini julija skupaj 83,582.692 dinarjev.
X Avstrijski davek na poslovni promet od luksuznega blaga. V Avstriji se je pred kratkim uvedel splošen davek na poslovni promet v izmeri 1%. Poleg tega se o dluksuznih predmetov pri prometu v podrobni prodaji pobira povišani prometni davek v izmeri 12%. Za podrobno prodajo se smatra vsaka prodaja, pri kateri ne kupi blag apoklicni trgovec v ta namen, da ga v neizpremenjeni ali predelani obliki naprej proda. Ako si hoče trgovec nabaviti luksuzno blago za nadaljno prodajo in si pri tem prihraniti 12% prometni davek, mora v smislu avstrijskih predpisov o davku na poslovni promet dokazati z uradnim potrdilom obstoj in vrsto svojega obrata. Potrdilo se mora pokazati pri vsakem nakupu, ako ni dobavitelj z odjemalcem v stalnih poslovnih stikih in sta mu natanko znana vsebina in doba veljavnosti uradnega potrdila. — Uradna potrdila, ki se potrebujejo, da si trgovec prihrani 12% luksuzni davek, izdajajo avstrijska davčna oblastva I. stop.
nje. Inozemcem izdajajo ta oblastva uradna potrdila le, ako predlože potrdilo katere avstrijskih trgovskih, obrtnih in industrijskih zbornic (Feldkirch, Graz, Innsbruck, Celovec, Linz, Salzburg in Wien) o obstoju in vrsti njihovega obrtnega obrata. — Zbornice izdajajo potrdila vsakemu inozemskemu trgovcu, ki dokaže, da je v resnici trgovec. V tem primeru se smatra za zadosten dokaz potrdilo trgovske zbornice, v katere okolišu izvršuje trgovino, ali potrdilo konzularnega zastopstva lastne države ali pa potrdilo avstrijskega konzularnega zastopnika njegovega okoliša. — Interesentom je seznam blaga, ki se v Avstriji glede plačevanja davka na poslovni promet smatra za luksuzno blago, za katero se pobira davek le v podrobni prodaji, na vpogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
X Obrambne carine za romunsko železno Industrijo. Romunska železna industrija se bori z veliko krizo, ki jo povzroča inozemska železna konkurenca, ki je močnejša kakor domača romunska industrija. Industrije! so se zato obrnili na vlado za uvedbo zaščitnih carin, ker je^ drugače nemogoče zaščititi romunsko železno industrijo pred grozečo katastrofo. Kakor poročajo, potekajo pogajanja ugodno in bodo nove uvozne carine kmalu uvedene.
X Sadjarski tečaji v Crni gori. Poljedelsko ministrstvo je odobrilo večje kredite za otvoritev več sadjarskih tečajev v Crni Gori. V te tečaje se bodo sprejemali sinovi poljedelcev, da se izobrazijo v sadjarstvu.
X Plemenska živina za Bosno. Poljedelsko ministrstvo je dovolilo kredit 400.000 dinarjev za nabavo drobnice, ki se bo razdelila posameznim siromašnim poljedelcem in državnim posestvom ter bo služila za pleme.
X Izvoz lesa. Velika francoska tvrdka išče v naši državi tvrdko, ki bi mogla dobaviti 150 ton izdelanega lesa, takozvanega »bois merains« (znanega pod nemškim nazivom »Binderholz«). Podrobnosti je moči izvedeti v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
X Izvoz našega cementa v Južno Ameriko. Te dni odpluje iz Splita brod »Izgled*., last »Jugoslovenskega parobrodnega društva Račič«, s tovorom 6000 ton dalmatinskega cementa. Brod je namenjen v Čile, kjer se bo uporabil cement za zgradbo pristanišča v Antafagasti, katero gradita dva podjetnika, jugoslovenska rojaka. Po izto-vorjenju cementa bo brod naložil 7000 ton čilskega solitra za našo državo. Na ta način pridemo do najcenejšega čilskega solitra. Zelo hvalevredno je prizadevanje naših rojakov v Ameriki, da se oživijo zveze med njihovo novo in staro domovino, kajti take direktne zveze nam bodo mnogo prinesle k naši gospodarski samostojnosti.
X Francoski izvoz. Francija je izvozna v prvih šestih mesecih letošnjega leta v Nemčijo za 389 milijonov fr. frankov blaga. Ta vsota je za 254 milijonov manjša, kakor je znašal izvoz v istem času lanjskega leta.
X Dobava siame. Pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila dne 30. avgusta t 1. druga ofer-talna licitacija glede dobave 180.000 kg slame. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek, Last »Zvezne tiskarne« v LjubljanL
Gospodarske vesti.
I.	iugoslovenski kongres trgujočih vrtnarjev kraljevine SHS se vrši v dneh 1. in
2.	septembra t. 1. v Ljubljani.
Kot vsaka druga panoga, tako stremi tudi poklicno vrtnarstvo za ciljem, da se dvigne nam čimvišjo strokovno stopnjo ter z združenimi močmi uresniči svoje ideje in Varuje svoje stanovske interese.
Vprašanje čimtesnejše združitve vseh trgujočih vrtnarjev je za vsakega posameznika življenske važnosti, vsied česar so prijavili udeležbo na kongresu skoraj vsi pripravljalnemu odboru poznati vrtnarji.
Poživljajo se pri tej priliki vsi oni vrtnarji}, ki še niso prejeli vabil, da sporoče nemudoma svoje naslove na »Odbor vrtnarskega kongresa« v Ljubljani, da se jim more pravočasno doposlati program kongresa in legitimacija za znižano vožnjo po železnici.
X Transportne olajšave udeležencem Praškega velesejma v Češkoslovaški in Jugoslaviji, Prometno ministrstvo kraljevine SHS in ravnateljstvo Južne železnice v Ljubljani je dovolilo udeležencem Praškega velesemnja, ki se izkažejo z legitimacijo (iste izdajajo zastopniški uradi češkoslovaške republike) 50 % popust na železnicah' brez prekinjenja vožnje tja in nazaj. Popust je veljaven na vse osebne in brzo-vlake št. 4—5. Ministrstvo železnic ČSR je tudi odobrio 33 % popust na vseh državnih progah brez razlike vlakov tja in nazaj.
X Popust pri vidiranju potnih listov udeležencem Praškega velesemnja. Ministrstvo zunanjih zadev je ugodilo prošnji uprave praških velesejmov in določilo, da se udeležencem velesemnja iz kraljevine
Edmond et Jules de Goncourt:
Renče Mauperirs,
(Roman.)
(Nadaljevanje.)
Ko mu je mati umrla, ga ni nič več zadrževalo v tem malem mestu. Ker se ni smel vrniti v Pariz, je prodal hišo v Bourmontu in mala zemljišča, ki jih je imel v okolici, izvzemši pristavo v Villacourju in se preselil s svojo mlado ženo na veliko posestvo, ki si ga je kupil daleč doli v Bas-signyju, v Morimondu. Tu so bili ostanki velike opatije, kos zemlje, ki je bil vreden imena, katero so mu bili dali menihi: Mort-au-monde. Bil je divji in mogočen kotiček narave, ki je mejil na ribnik, katerega površina je znašala sto oralov, in na prastar hrastov gozd. Travniki so bili stisnjeni med prekope, zidane iz rezanega kamna, po katerih se je voda pretakala v senci dreves. Od časa revolucije sem je bilo vse zapuščeno, studenci v senci, divje rastoče rastline, živinske steze, razvaline poslopij in zanemarjeni vrtovi. Tu in tam so preostajalt kamni: vrata, klopi, kjer so delili beračem juho, tu kor kapele brez strehe, tam sedem nadstropij zidov ä la Montreuil. Poslopje pri vhodu, zidano v začetku prešlega stoletja, je bilo edino, ki je še stalo nerazrušeno in skoraj v dobrem stanju: tu se je naselil g. Mauperin.
Tu je živel do 1. 1830 samoten in zakopan v
študij, zatopljen v štivo, iz katera je črpal ogromno vsestransko znanje. Predelal h zgodovinarje, filozofe, politike in se poglobil do dna vseh industrijskih ved. Ostavil je svoje knjige samo, da se nasrka zraka, si osveži glavo in si utrudi telo s sprehodi, ki so ga vodili šest milj daleč čez polja in skozi gozdove. Ljudje so bili že vajeni, ga videti na njegovih sprehodih: od daleč so kmetje spoznali njegov korak, njegovo dolgo zapeto suknjo, njegove velike noge, ki so razodevale konjeniškega oficirja, njegovo glavo, ki je bila lahno nagnjena in kol, ki ga je bil izruval iz nekega vinograda in ki mu je služil za palico.
Gospod Mauperin je stopil iz tega delovnega in skritega življenja samo za časa volitev: takrat pa se je prikazoval v vseh krajih glavarstva. Vozil se je okoli, navduševal z ognjem svojega vojaškega glasu zborovanja volilcev in vodil boj zoper vladne kandidate: to je bila spet vojna zanj. Po končanih volitvah je zapustil Chaumont, se vrnil k svojim navadam in zginil v temni tišini svojih študij. Rodila sta se mu dva otroka, deček 1. 1826 in deklica 1. 1827. Prišla je revolucija leta 1830, bil je imenovan poslancem. Vstopil je v zbornico z ameriškimi teorijami, ki so ga približevale Armandu Carrelu- Njegova beseda, krepka in vojaška, polna misli, je vzbujala pozornost. Postal je sotrudnik lista »Le National«. Bil je tudi eden prvih njegovih delničarjev in pisal Je vanj napade na budget in na finance.
Dvor se mu je skušal približati; stari tovariši, ki so postali pribočniki novega kralja, so ga otipavali z obljubo visoke vojaške službe poveljnika, kajti za tako bodočnost je bil vedno še dovolj mlad. Toda kratko je odklonil. L. 1832 je podpisal protest poslancev opozicije proti besedam »sujets du roi«, ki jih je bil izrekel gospod de Montalivet in boril se je zoper sistem do 1. 1835.
To leto mu je soproga podarila dete, deklico, katere rojstvo ga je globoko presunilo. Njegova dva prva otroka sta mu bila dala samo hladno veselje, srečo brez zabave; nekaj jim je manjkalo, kar vzbuja očetu smehljaj in veselost pri domačem ognjišču. Oba je gospod Mauperin ljubil, a obo-žaval ju ni. Upanje očeta, da bo imel veselje z njimi, je bilo varano. Upal je, da bo imel dečka-škrateljčka, malega srčkanega hudička, v katerem stari vojaki spet najdejo mladost svoje krvi in takorekoč grom smodnika. Njegov sinček pa je bil zelo resen, priden, pameten deček, »gospodična«, kot ga je imenoval. Zanj je bilo zelo žalostno, skoraj sramotno, da je bil njegov dedič ta mali mož, ki svojih igrač ni razbijal. Z njegovo hčerko je bilo isto: bila je ena onih deklic, ki se rodijo kot žene. Izgledalo je, kot bi se igrala z njim zato, da ga zabava. Mladostnih let skoraj ni Imela. Ko je bila stara pet let, je prišel enkrat nek gospod obiskat njenega očeta in hitro je tekla, da si umije roke. Poljubljati so jo smeli samo na gotovih mestih: človek bi rekel, da je prišla na svet s strahom.
Vsa ljubezen g. Mauperina, ki se je bila tako zadržana zbrala in nakopičila, se je izlila na zibko novodošle, katero je nazval Renee, po lorenskem imenu svoje matere. V božanskih bedarijah je preživljal dneve s svojo malo Reneč. Vsak trenutek ji je dvignil čepico, da vidi njene svilene laske. Naučil jo je kremžiti obraz in to ga je zabavalo. Rekel ji je, naj pokaže, kako je debela, na ta način, da vščipne s prstki meso beder. Vlegal se je poleg nje na preprogo, po kateri se je valjala napol naga v svoji ljubki otroški nevednosti. Ponoči je vstajal in gledal, kako spava in cele ure poslušal to prvo dihanje življenja, enako dihu cvetlice. Ko se je zbudila, je prišel, da prejme njen prvi nasmeh, ta nasmeh vseh malih deklic, ki prihaja iz noči kot iz raja. Njegova sreča je bila o vsakem času brezmejna: zdelo se mu je, da ljubi angeljčka.
Kako veselje je imel z njo v Morimondu! V vozičku jo je vozil okoli hiše in pri vsakem koraku se je obračal, da vidi, kako kriči in kako se smeji, kako solnce obseva njeno lice in prijemal je njeno rožnato, mehko nožico. Ali jo je pa nosil na svojih izprehodih. Šel je do kake vasi in če so ga ljudje pozdravljali, je pustil, da jim je pošiljala poljube. Stopil je v hišo kakega poljedelca in mu pokazal lepe zobke svoje hčerke. Na potu mu je pogosto otrok zaspal v naročju kot bi bil pri dojilji.
(Dalje prih.)
mflLI OGLASI:
Cena oglasom do 20 besed Din 5‘—; vsaka nadallna beseda 25 para, z davščino vred.
BBS
in h d
morska trava. Peter Kobal Kranj, Glavni trg tvornica vseh vrst blazin in žime in morske trave, modroce na peresih. Specijelna tvrdka za izdelovanje klubgamitur. — Namizje cene! — Najsolidnejši izdelki! — Zahtevajte oferte in cenike!
svojo bogato zalogo spalnih in jedilnih sob ter raznega novega pohištva. Marija Baumgartner, Celje, Gosposka ulica št 25.
‘ Hi
žago s dvema venecijanskima jarmoma, na dva ali tri liste z krožno žago, vse na eno turbino, zraven žage moderno novo hišo, velik travnik cca 6 jo-hov, poleg katerega se dobi še lahko velika vodna mož na Savi, je tik državne ceste 20 minut od postaje, eno uro od jugoslovansko-italijanske meje, bogata lesna okolica, lastno skladišče na postaji cca 1 joh, 1200 m® smrekovega in meces-novega lesa. Posestvo se nahaja v Kranjski gon, na vpogled je vsaki dan. Pismene ponudbe z ceno je poslati na lastnika Ivan Justin, Ribno št. 89, pošta Bled I.
v mestu se odda na račun pošteni gospodični od 28 — 35 let stari. Naslov v upravi lista.
Pur! Die, Mi!
Eleganten francoski garderobe kovček se prod». Naslov A. Šimnovec, krojač pred Škofijo 8.
se proda v obrtnem kraju na Gorenjskem ob železnici v ne-posrednji bližini Bleda. Stano-
vanje takoj na razpolago, V gospodarskem poslopju so kleti, ki so sposobne za večjo vinsko trgovino. Dopisi pod: „Posestvo na Gorenjskem“ na Aloma Company, anon. družba Ljubljana, Kongresni trg št. 3.
inteligenten za posredovalnico, katera namerava izdati list podjetništva z politiko, se išče s kapitalom Din 50.000. Ponudbe na Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3.
za dva gospoda se takoj odda v Streliški ul. 10/1.
oženjen, izučen strojni ključavničar z večletno prakso, posebno pri delu na stancah, zanesljiv in trezen išče primerne službe. Ponudbe na zvezo delovodij in industrijskih uradnikov v Ljubljani.
Pncnfffarn 6® oralov vse kul-1 üiluijülU ture, 2 uri od postaje krasen gozd in cel živ in mrtev inventar.
enostanovanjska, 5 sob, parket, elektrika, park, Maribor, 2,000.000 K.
z vilo pri postaji ter tovarne, od 3 do 175 oralov tudi z grajščino in polnojarmemkom.
Grajščina
sobno^za industrijo.
gostiln» hiš9’vila * ^
uuaumäj, sestvom proda pisar*» Zagorski, Maribor, Barvarska 3.
um p§
» prakso m stavbni risar se sprejmeta. Ponudbe pod »Točnost« na upravo lista.
IDJf--1 iiašT
kdor mi preskrbi v novi hiši mesto hišnice. Naslov v upravi Usta.
meblovano, veliko, s tremi posteljami iščem s 1. septembrom. Plača postranska stvar. Naslov v upravi lista.
Mi iDj
2 žimnici, 1 posteljo, 1 otroško posteljo. 50 parov namiznega orodja, 50 vrčkov, umivalni servis, kompletno krstno opravo in 120 let star namizni prt. Belgijska vojašnica L Objekt Burger.
stane en mali oglas? Do 20 besed 5 Din, vsaka nadaljna beseda 25 para, tako si lahko izračunaš sam kaj stane tvoj mali oglas.
gospodarsko poslopje, poleg sad, ni vrt, studenec z dobro vodo-četrt ure oddaljeno od mesta na Štajerskem, se zamenja z enakim v kakem trgu ali večjem kraju v Jugoslaviji. Ako ima kdo poleg še travnik ali njivo do dveh oralov, se tudi lahko sklene dogovor. Ponudbe pod „Zamenjam" na upravo lista. _____
ÜM
več dobrih samostojnih krojaških pomočnikov za male in velike komade—konfekcijsko delo. Le zmožni in trezni naj se javijo v pisarni Emonska cesta 8. Samostojni mojstri pa dobijo delo pro-i garanciji aU kavciji na dom.
za novo tovarno v večjem mestu Slovenije, s kapitalom din. 500.000,— se sprejme. Jako do-blčkanosno, brezkonkurenčno podjetje. Lastno tovarniško poslopje z vsemi stroji dogotovljeno. Ponude pod „Nova tovarna“, na Aloma Company, anončna družba, Ljubljana, Kon-gresni trg 3.	______________
strojni ključavničar, samostojna moč z dobrimi spričevali in 10 letno prakso išče stalno mesto. Ponudbe pod „Strojnik“, v na Aloma Comp,, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 3.
Za jiplovanslii patent
št. 48 od 15. februarja 1916 na:
,Automatsko mazanje kompresora'
se iščejo kupci ali pa odjemalci licenc.
Cenj. ponudbe na:
Ing. Milan Suklje, patentni inženjer, Ljubljana, Bleiweisova cesta 5.
Za jugoslovanski patent
št. 630 od 19. junija 1912 in dodatni patent št. 631 od 14. oktobra 1912 na:
„Postupak za preradjivanje koloidnih i sitno razdijeljenih tijela“
se iščejo kupci ali pa odjemalci licenc.
Cenjene ponudbe na:
Ing. Milan Suklje, patentni inženjer,
Ljubljana, Bleiweisova cesta 5.
L. Nikuš
Ljubljana,
Mestni trg 15
izdelovafelj
dežnikov
Na drobno I Na debelo I
Zaloga
sprehajalnih
palic.
Popravila točno In solidno
razpisuje občina Trbovlje.
Nastop s 1. septembrom 1.1.
Pogoji: jugoslov. državljanstvo, starost od 24 — 40 let, nravstvena neoporečnost, znanje slovenščine v govoru In pisavi Ponudbi je priložiti sliko. Plača in razne ugodnosti po dogo* voru. Rok za vlogo prošenj
do 25. avgusta 1.1.
Županstvi) TrMju, dne IS. avgusta 1923.
INGERsmm

STROJI
Na celem svetu znani kot najboljši.
Podružnice in zastopstva v vseh mestih.
EJUBLJJtNJI, Šelenhurgova ul. 3.
Cenlraia za državo S.H. S. ZAGREB, Maniličeva ulica broj 5,11. kat.
V kratkem izide
liti
v založbi
Zvezi lin
Id Mu
v Ljubljani.
II
samostojna se išče za sanatorij, zmožna slovenskega ali srbo-hrvaškega jezika v govoru in pisavi, kakor tudi stenografije. Vstop takoj. Predstaviti se je v pisarni
Bratje Tavčar,
Maribor,
Kopališka ulica št. 11.
iHimmlml!!!
Zvezna tiskarna in knjigarna
v Ljubljani
Wolfova ul. 1
V
Marijin trg 8
V
■ v	Izdeluje vsakovrstne tiskovine, knjige, brošure,
1 v '1	bloke, poslovne knjige, note, vstopnice, tabele, razglednice, naročilne knjižice itd. lično, hitro
■ v	in po konkurenčnih cenah

m
•‘if. fšMUv. ?■

Moderna knjigoveznica
Izdaja ia tiska »Zvezna tiskarna ia knjigama« % Uuhliani