Gradnja stanovanj v Ljubljani in v Šiški
Velike potrebe - omejene možnosti
Zelja, ki se oklepajo novega stanovanja, je ničkoliko. Vrsta čakajočih postaja vse daljša. Stanovanja resda gradlmo vse hitreje — a še vedno ne dovolj hitro, da bi zadovoljili potrebe in zadostili povpraševanju. V 1974 do 1978 smo v Ljubljani uspeli zmanjšati stanovanjski pri-manjkljaj od 13.000 stanovanj na 7.000 in po-večali število stanovanj na 1.000 prebivalcev od 294 na 324 stanovanj. Razen tega pa načrtuje-mo v tem srednjeročnem obdobju dvig popreč-ne letne stanovanjske graditve za 7,8 odstot-kov.
Do tu vse Iepo, v praksi pa se številke le kažejo malo manj veselo. V programu stano-vanjske graditve od 1976 do 1980 smo začrtali 15.000 stanovanj, potemtakem 3.000 stanovanj letno. Stevilko komajda lovimo oziroma jo bo-mo le stežka, pa še za to se bo treba krepko potruditi oziroma zastaviti gradnjo povsod tam, kjer smo jo začrtali — in to čimprej. Od 1976 do 1978 smo zgradili 8.973 stanovanj oziroma dosegli v prvih treh letih 60-odstotno realiza-cijo plana.
In letos? Napovedana je bila izgradnja 2.500 stanovanj. V prvem polletju je bilo zgrajenih okrog 1.000 stanovanj (s točnimi podatki so te-žave), do konca leta pa je predvidena še do-graditev nekaj nad 1.000 stanovanj. V občini Siška je bilo v prvem polletju dokončanih 433 stanovanj (po podatkih Zavoda za družbeni raz-voj Ljubljane, TOZD Družbeno planiranje), do konca leta naj bi jih bilo še 288, skupaj torej 721 stanovanj. To pa pomeni, da naj bi v Šiški letos dogradili največ novih stanovanj (po ome-jenih podatkih pa tudi najmanj na novo za-čeli).
Za Ljubljano je tipično, da gradi na števil-nih gradbiščih. Teh je že prek trideset, od teh pa jih je sorazmerno malo v občini Šiška. Tu poteka gradnja zdaj v soseski Koseze, v ŠS 7/1 — Nove Dravlje in v soseski MS 7 — Preska v Medvodah,  razširila pa se  bo  še na nekatere
lokacije, med drugim na Stari cerkvi, ki očitno . terja odgovor: zakaj še vedno stoii in čaka?
Potrebe so, kot rečeno, velike in vse glas-nejše — po rezultatih ankete organizacij zdru-ženega dela, ki jo je pripravila Stanovanjska komunalna banka spomladi, bi potrebovali za zaposlene delavce v Ljubljani 6.980 stanovanj, za novo zaposlene pa nekaj nad 1.000. Od tega v občini Siška za že zaposlene kar 3.087 stano-vanj, kar je največ v Ljubljani, za novo zapo-slene pa 142 stanovanj ter 21 kadrovskih sta-novanj, skupaj potemtakem samo v Siški 3.250 stanovanj.
Bo stanje ob koncu prihodnjega leta boljše? Bomo uspeli zgraditi 15.000 načrtovanih stano-vanj v tem petletnem obdobju, bo število za-četih stanovanj padlo v prid dokončanih ... so vprašanja, za katera je težko napovedovati od-govor. Že zato, ker v gradnji stanovanj neneh-no doživljamo presenečenja — zdaj glede cen, zdaj glede rokov (dogaja se tudi, da so stano-vanja, denimo v Šiški, vseljiva že pred rokom, česar še leto nazaj nismo bili vajeni), zdaj gle-de  dokumentacije . ..
Jasno pa je, da pred stanovanjskim gospo-darstvom leži velika obveznost — izpolnitev srednjeročnega plana, hkrati pa nadaljnje ures-ničevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, ki smo jih zapisali v akcijski prograra in v njem opredelili nosilce, naloge in roke. Med najpomembnejše naloge s področja stano-vanjske graditve nedvomno sodi priprava sred-njeročnega plana stanovanjske graditve za ob-dobje 1981 do 1985 v okviru srednjeročnega plana stanovanjskega gospodarstva, za katerega je rok — december 1980. 2e do aprila prihod-njega leta pa naj bi sprejeli dogovor o priori-teti lokacij za stanovanjsko graditev za 10-letno obdobje po opravljenem predhodnem vrednote-nju lokacij oziroma zazidalnih otokov. Oboje pa napoveduje pravočasnejšo pripravo na gradnjo in nemara tudi hitrejšo graditev.        D. Kladnik