Stran 402
Jubilej ljubljanske realke.
Ljubljanska realka je v soboto praznovala svojo petdesetletnico.
Kranjska dežela je imela do zadnjega časa samo jedno realko, to je bila ljubljanska, in priznati se mora, da je ta zavod vzgojil že obilo mož, ki uspešno delujejo na raznih poljih kulture.
Žal, da petdesetletnice tega zavoda ne moremo pozdraviti s tisto radostjo, s katero se je pozdravljalo take obletnice kulturnih naprav, ker to, kar bi morala ljubljanska realka biti za deželo Kranjsko, to pač ni in morda še dolgo ne bo.
Ko je bila pred 50 leti ustanovljena ljubljanska realka, se je mislilo, da provzroči mogočen napredek cele dežele na polju industrije, kupčije itd. a v res niči je realka vplivala le jako malo. Njeni gojenci se le deloma posvečujejo tistim poklicem, za katere jih je realka pripravila. Vzgojila je realka sicer že lepo število inženerjev, arhitektov, kemikov, profesorjev, obrtnikov, ali kupčijo in industrijo so ti le v najmanjši meri povzdignili in vender sta kupčija in obrt-nost tisti stroki, ki pomoreta kaki deželi do boljšega gmotnega stanja in dajeta širšim krogom zaslužka. Izseljevanje v Ameriko vsled nedostajanja zaslužka je prav ob SOletnici ljubljanske realke postalo tako, da gledamo le s strahom v bodočnost in to izseljevanje je najboljša ilustracija realčnega jubileja.
Vzroki, da realka ni provzročila tistega preporoda na gospodarskem polju, kakor ga je bilo pričakovati, so različni. Večinoma so gospodarskega značaja in torej realke ne zadeva nobena krivda, da ni mogla uresničiti idealov njenih ustanoviteljev. Deloma je pa tudi uredba zavoda sama kriva: zavod je prav za prav nepristopen širšim krogom, obiskujejo ga skoro le meščanski sinovi, ki komaj čakajo, da postanejo uradniki, mej katerimi pa so podjetni in energični ljudje jako redki. Ako bi znala realka pritegniti širše kroge, bi lahko postala vse drugačnega pomena za deželo, kakor je dandanes.
501etnica ljubljanske realke se je praznovala mi-nolo soboto s primerno šolsko slavnostjo.   Slavnostni
govor je imel zaslužni in jako nepristranski ravnatelj dr. Junowicz, v imenu bivših gojencev pa sta govorila profesor Schrautzer (nemško) in predsednik trgovinske zbornice Lenarčič (slovensko).
Šolski slavnosti je sledil banket v kazini.