Murska Sobota, 10. januar 2002, leto LIV, št. 2, odgovorni urednik Janez Votek, cena 240 sit .. Nafta Lendava Sanacija bo prinesla presežne delavce str. 3 Cveto Žalik, predsednik uprave Nafte Pomenek s Kajetanom Kovičem Ne predstavljani si knjige, ob kateri ne bi bilo treba misliti str. 10 Spremembe v državni sociali Očetom pravica, da se posvetijo otroku in družini str. 5 Kljub odlični organizaciji (hrvaški) navijači »zatemnili« prireditev Krvava Zlata lisica str. 16 Tudi tovornjaki lahko pomagajo Zapora mostov na Petanjcih preizkušnja potrpežljivosti str. Spremembe naj bi spodbudile dodatno pokojninsko zavarovanje str. 8 Kmetje sprašujejo župana Aleksandra Abrahama, kje ima zapisnik str. 4 NAROČNIK 14. januarja ob 12. uri zares Slovenija bo ostala brez 5. prometnega koridorja, tišinski in radenski občani brez povezave, veržejski in križevski občani pa z več kot 100-odstotnim povečanjem prometa Nakupovalno središče Maribor ODPRTO TUDI OB NEDELJAH od 9. do 13. ure 2 AKTUALNO OKOLI NAS 10.^2002 HR Tarča Pričakujem manjši račun Bilo je prvega januarja zvečer. Malo pred tri četrt na deseto je na televiziji zašumelo in slika je izginila. V redu, nisem se preveč razburjal, ker se je to v soboškem kabelskem sistemu dogajalo že prej. In res, čez pet minut je bila slika že nazaj. Toda, glej ga, zlomka, to je trajalo le petnajst minut in slika je spet izginila. Tokrat ni kazalo, da bo tako kmalu nazaj. Tako sem imel trojno škodo: gledal sem koncert in ravno začel uživati v njegovem vrhuncu, istočasno sem si snemal film, takoj za njim pa sem si hotel posneti še eno dokumentarno oddajo. Z enim samim trenutkom se mi je vse uživanje podrlo: koncert se je prekinil, film je bil končan deset minut pred rednim koncem (normalno, da ga potem nisem hotel več gledati), od dokumentarne oddaje pa nisem videl niti d-ja. Vse je izginilo v praznino kabelskega sistema. A tako se ni godilosamo meni, ampak večini prebivalcev Murske Sobote. Najbolj čudno je bilo, da so mi nekateri naslednji dan pripovedovali, da so oni en kanal le lahko videli, drugi da so jih več, največ pa je bilo takih, ki niso videli ničesar več. Dobro, izpadi zaradi tehničnih težav so se že dogajali in se še bodo. Toda to je bil prvi januar, dan, ko so bili vsi zbrani doma, dan, ko bi lahko v miru skupaj gledali televizijo. Namesto tega so lahko videli samo »mravlje« in slišali šumenje. Zdaj pričakujem, da bo CATV-račun, ki se je v preteklih mesecih s 1600 počasi dvignil na 1800 tolarjev, za mesec januar manjši. Ni pomembno, koliko manjši, bistveno je, da kabelski operater s svojega računa odšteje storitve, ki jih na večer prvega januarja ni ponudil. Tomo Koles I Porabski Slovenski koledar 2002 Kako je v Porabju Skoraj tristo strani v besedi in sliki lovenski koledar 2002, ki ga je izdala Zveza Slovencev na Madžarskem v nakladi 1.600 izvodov, je seveda veliko več kot navaden koledar, kakršne nam ob novem letu prinašajo na domove predstavniki raznih društev ali pa nam jih poklanjajo v trgovinah, gostiščih in drugje. Gre namreč knjigo, v kateri je sicer tudi koledarski del z dvanajstimi stranmi, kolikor je pač mesecev v letu, neprimerljivo več strani pa je namenjenih aktualnim zapisom, ki so povezani z življenjem in delom porabskih Slovencev, za literarne prispevke tamkajšnjih ustvarjalcev pa tudi nekaterih piscev iz Prekmurja, kroniko dogodkov idr. Morda se mi ob tem neupravičeno postavlja vprašanje, zakaj pri pisanju izrazito prevladuje narečje, in to tudi pri avtorjih izobražencih z obeh strani meje. S Komur ni znano, kakšno je pravzaprav narodnostno stanje v Porabju, si bo lahko najbolje ustvaril to podobo ob prebiranju člankov z naslovom Vztrajati na trnovi poti za ohranitev slovenstva (avtor Geza Bačič, svetovalec v Uradu za narodnosti v Vladi R Slovenije) in Mojih devetporabskih let (avtorica Valerija Per-ger, svetovalka za narodnostno šolstvo Slovencev v Porabju). Geza Bačič med drugim navaja, da Ustava R Madžarske za- Naenkrat veliko zanimanje Za delnice CATV Murska Sobota Uradnih podatkov, kdo si želi postati novi večinski lastnih tega sistema, ni onec prejšnjega leta in v začetku letošnjega leta je str-I JO mo naraslo povpraševanje po delnicah CATV Murska LJLS Sobota, ki pred tem niso izzvale kakšnega posebnega zanimanja. Uradnih podatkov, kdo si želi postati novi večinski lastnih tega sistema, ni. Po neuradnih podatkih, naj bi se pojavili dve večji skupini kupcev delnic, ki prek pooblaščenih borznoposredniških hiš Brod na Muri in soboške enote Probanke kupujeta delnice. »Lastništvo kabelskega sistema Murska Sobota je bilo do sedaj razpršeno,« je povedal Stanko Farkaš, direktor CATV, »sedaj pa lahko pričakujemo, da se bodo pojavili novi lastniki, ki bodo prek tega sistema uveljavljali svoje vplive in interese.« Lastniki delnic tako dobivajo ponudbe za prodajo svojega lastniškega de- gotavlja manjšinam zaščito, kolektivno udeležbo v javnem življenju, gojitev lastne kulture, pravico do uporabe imen v lastnem jeziku ter oblikovanje lokalne in državne manjšinske samouprave. Položaj porabskih Slovencev pa se je sicer začel izboljševati predvsem po podpisu medsebojnega sporazuma med Slovenijo in Madžarsko (leta 1992). »To potrjujejo tudi nekatere pridobitve: odprtje štirih novih leža za 4000 tolarjev po delnici. Delničarjev je bilo do pred kratkim 2423 posameznikov in podjetij z različnimi deleži. Vendar vsi, ki so priključeni na ta sistem, niso delničarji. Delničarji so vsi... ...ki so plačali celoten znesek priklopa do 31- decembra 1992 v mejnih prehodov na slovensko-madžarski meji, časopis Porabje, ki prihaja v vsako slovensko družino, zgraditev kulturno-in-formacijskega centra v Monoštru, ki omogoča bogatejšo kulturno, izobraževalno in informativno dejavnost porabskih Slovencev, slovenske TV-oddaje na madžarski TV, radio Monošter s programom v slovenskem jeziku.« Po mnenju pisca omenjenega članka porabski Slovenci zaostajajo predvsem pri uresničevanju pravic v upravnih in pravosodnih organih (ni uresničena ustavna in zakonska pravica do enakopravne rabe maternega slovenskega jezika), na državni ravni v parlamentu (nimajo poslanca iz vrst narodnosti), pri gospodarskem razvoju, slabem materialnem položaju narodnostnih šol in vrtcev ter pri nezadostni skrbi za slovenski materni jezik. Valerija Perger pa opisuje svoja doživljanja in videnja v devetih letih dela kot svetovalka za narodnostno šolstvo Slovencev mestu Murska Sobota, vsi drugi pa so le uporabniki kanala in naročniki. Naj omenimo, da imajo lahko posamezna gospodinjstva v mestu Murska Sobota, ki so delničarji, največ 16 delnic. Toliko imajo posamezniki, ki so vlagali v gradnjo kabelskega sistema in za priključek k zasebni hiši prispevali 800 nemških mark, po blokih in večjih stanovanjskih hišah pa je tak priključek stal 200 do 300 nemških mark. Delničarji pa niso tisti, ki so se na kabelsko omrežje priključili pozneje, med drugim pa niso tudi vsi tisti, ki so priključeni na kabelske sisteme v vaških in v Porabju. Me J drugim ji je bilo pred prihodom v Porabje rečeno, da so tamkaj tri dvojezične krajevnih skupnostih mestne občine (zakaj le-ti niso, pa je že druga zgodba). Kdo naj bi bil prihodnji lastnik ali celo večinski lastnik kabelskega sistema, uradno še ni znano, govori pa se o nekaterih znanih domačih podjetnikih in poslovnežih, ki se verjetno zavedajo, kako pomembno je imeti medije v svojih rokah. Geza Farkaš, predsednik nadzornega sveta CATV-ja, je povedal, da je bilo dosedanje poslovanje urejeno v skladu z zakonom ter da tudi novi lastniki ne bodo mogli poslovati mimo zakona. A. N. R. R. ■ osnovne šole. Ko je ugotovila, da ni tako, je bila šokirana. Na t. i. dvojezičnih porabskih šolah se namreč slovenščina poučuje le kot učni predmet, vsi drugi predmeti pa so v madžarščini. In dogaja se celo, da tudi pri pouku slovenščine učitelji govorijo določene stvari v madžarščini. »Ne gre jim namreč z jezika npr. Piši!, Beri!, Pokaži domačo nalogo!, Pridi k tabli..., ampak vse to poteka v madžarščini, kar je zame največji učiteljev greh, imenovan nelojalnost do slovenske materinščine.« Sicer pa mora, kot je še zapisala, narod svoje korenine čutiti in svoj jezik govoriti, če hoče ostati narod; vse drugo so prazne besede. In na srečo verjame, da se bo še kje, v kaki topli, prijazni porabski kuhinji slišala lepa porabska govorica. Seveda ni vse samo črno in ne samo belo. Če bi npr. dali pod drobnogled informativno in kulturno dejavnost porabskih Slovencev pa njihove stike z matično domovino, bi lahko v glavnem govorili o precejšnjem bogastvu in napredku. Jože Graj' ■ VESTNIK IZHAJA OB ČETRTKIH Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 531 19 98 (naročniška služba), n.c. 531 19 60, 533 10 19 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 533 10 15, št. telefaksa 532 11 75. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 3.000,00 SIT, letna naročnina za naročnike v tujini je 12.000,00 SIT + poštni stroški po veljavnem ceniku Pošte Slovenije na dan plačila, polletna naročnina za delovne organizacije, podjetja in obrtnike je 9.000,00 SIT. Izvod v kolportaži je 240,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89 in Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 16500 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.si, Venera: venera@p-inf.si, Naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si WWW stran: http://www.p-inf.si. Jeruzalem v senci intifade an potem stojim na mostu ob izraelsko-jordanski meji, kjer so bili včeraj ubiti Palestinca in izraelski vojak. Radovedno pogledujem naokoli, da bi ujel kake ostanke včerajšnjih spopadov, a o njih ne duha ne sluha. 18-letna zala, v zeleno uniformo oblečena Izraelka me zasuje z vprašanji. Bosonog, v kratki majici in praznih žepov ji mirno odgovarjam na zastavljena vprašanja, potem ko sem prestal vse varnostne zapore. Z mestnim avtobusom se zapeljem mimo prve kontrolne mejne točke, ko pred sabo zagledam črno-belo-zeleno trobojnico. Bil sem na tako imenovanem Zahodnem bregu, z izraelsko vojsko okupiranem palestinskem območju biblijskega mesta Jeriha. Povzpnem se na hrib, kjer naj bi po legendi Hudič preizkušal Jezusa. Palestinski otroci mi sledijo in moledujejo za šekelom (izraelsko denarno enoto, vredno petino dolarja). Minilo je leto in tri mesece od začetka druge intifade (prva je potekala v osemdesetih letih in se je končala z mirovnim sporazumom v Oslu, za katerega sta prejela Rabin in Arafat Nobelovo nagrado za mir), ko se je 22-letni Mustafa M. z avtom peljal v službo in ga je z bližnjega hriba nad Betlehemom - Gila - zadela granata. Bil je prva žrtev, prvi mučenik intifade. Od takrat so se žrtve le še seštevale, izložbe so se polepile s plakati padlih mučenikov, padlih v boju za svobodno Palestino. Vojna je postala del življenja. Romarje Betlehema, Nazareta, Jeriha in Jeruzalema so zamenjale razne frakcije palestinske organizacije. Kalašnikov je nadomestil križ. Trgovci se pritožujejo nad praznimi ulicami, stik se je omejil le na domači trg, ki pa ne zadovoljuje spretnih arabskih trgovcev, ki so v zadnjih mesecih postavili višje cene za turiste. »Ljudje so lačni, nekdo pa mora tudi zaslužiti, da bo nahranil stradajoče,« pripomni 57-letni Mehmed. »Blaginjo iz srede 90. sta nadomestila smrad in pepel vojne.« V Al-Quds, kot Palestinci imenujejo Jeruzalem, se pripeljem prek Gore oliv, od koder je Jezus občudoval mesto, saj smo se s tem ognili kontrolnim točkam, ki okoli milijon Palestincem z Zahodnega brega (območje od Jenina na severu do Hebrona na jugu - Gaza je posebna enklava) onemogočajo vstop v Sveto mesto. Prebivalci Zahodnega brega so v glavnem muslimani (80 odstotkov), preostali so kristjani (okolica Betlehema in Nazareta) in Druži (ismailska verska sekta, ki ne spoštuje dveh od petih stebrov muslimanov -romanja v Meko in svetega meseca ramadana). V času blaginje so se prebivalci Zahodnega brega zatekali na delo v bližnji Jeruzalem', kamor pa v času no ve, druge intifade (s septembrom 2000) kot palestinski državljani ne morejo potovati. Prav omejitev svobode gibanja in velika brezposelnost vodita v vedno nove nemire in spopade v večji mestih - Ramali, Je-ninu, Gazi in Hebronu. Avtobus me odloži pred damaščan-skimi vrati, vzhodnem muslimanskem delu Jeruzalema, ki ga v glavnem poseljujejo Palestinci z jordanskim potnim listom, ki jim omogoča svobodno gibanje po palestinskih območjih, imajo pa druge probleme - Palestinci iz Gaze in Zahodnega brega jih imajo za drugorazredne Palestince, Izraelci pa jim komajda priznavajo državljanske pravice. Samo na Zahodnem bregu je registriranih 600 tisoč beguncev, v Gazi jih je okoli 850 tisoč, v sosednji Jordaniji milijon 600 tisoč, v Siriji 400 tisoč in v Libanonu 380 tisoč. Vsega skupaj je po Bližnjem vzhodu raztresenih okrog štiri milijone palestinskih beguncev. V begunskih centrih raste že četrta generacija beguncev, večina od teh pozna podobo Palestine le iz medijev in iz pripovedovanja starih staršev. Od leta 1967 do danes je bilo več kot 600 tisoč Palestincev v izraelskih preiskovalnih zaporih, dvesto jih je tam tudi umrlo. V zadnjih desetih letih je bilo aretiranih okoli 175 tisoč ljudi, ponišenih šest tisoč hiš, od tega 2500 v vzhodnem Jeruzalemu. Obnova ali novogradnja je Palestincem prepovedana. Zapuščene hiše so poselili judovski naseljenci iz Združenih držav, Evrope, v zadnjem času pa predvsem emigranti iz nekdanje Sovjetske zveze. Od začetka intifade Al-Aksa (imenovane po mošeji v muslimanskem delu mesta) je bilo ranjenih 16.500 in ubitih 800 Palestincev, med njimi 84 otrok, starih med 15 in 17 let, ter 55 mlajših od 14 let. Noben od njih m imel v rokah orožja. Oskar Habjanič ■ TOKE 10. januar 2002 AKTUALNO DUMA V ponedeljek so 120 Murinim delavcem izročili sklepe o trajnih presežkih Presežki zaenkrat le v ženskih programih S poslovnim načrtom za leto 2002 sindikalno vodstvo ni bilo pravočasno seznanjeno T o, kar je bilo pričakovati in kar so v soboški Muri napovedovali že pred časom, se je začelo uresničevati. V razvojni viziji podjetja je vodstvo delniške družbe med drugim predvidelo, da bodo dolgoročno zmanjševali število zaposlenih za okoli dvesto delavcev letno, vendar je dinamiko zmanjševanja težko natančno napovedati, saj bodo ti procesi odvisni od razmer na tržišču. Že pred dvema letoma se je število zaposlenih v Muri in Muralistu zmanjšalo za 150 in je lani v začetku leta padlo pod številko šest tisoč, zmanjševanje pa se je nadaljevalo tudi lani. Število zaposlenih naj bi.se v Muri zmanjševalo po naravni poti in čim manj boleče za delavce, vendar pa z racionalizacijo proizvodnje tega cilja na ta način ni mogoče v celoti realizirati. Potem ko so lani v Muri uspešno izpeljali enega od najzahtevnejših projektov, to je združitev tovarn ženskih oblačil in ženskih plaščev, so napovedali, da bo prišlo zaradi optimiziranja v vseh fazah proizvodnje do presežnih delavcev, in temu problemu se ne bo mogoče izogniti. Vodstvo družbe je zato pripravilo in sprejelo pravilnik o določanju presežnih delavcev, pri pripravi tega pravilnika pa je sodeloval tudi sindikat. Slednji je vodstvo Mure že konec lanskega novembra pozval, da zaposlene seznani s programom in seznamom presežnih delavcev, vendar se to ni zgodilo. Toliko večje presenečenje je zato sledilo četrti delovni dan v letošnjem letu, ko so v ponedeljek 120 delavcem izročili sklepe, da so postali trajni presežek. Predsednik sindikata Jože Turki pravi, da sindikat pri sestavi poimenskega seznama presežnih delavcev ni sodeloval, je pa sodeloval pri pripravi kriterijev za njihovo ugotavljanje. Seznam je bil po naročilu vodstva v bistvu izdelan s pomočjo računalnika, ki je pri njegovi sestavi upošteval sprejete kriterije, zato ne preseneča, da so se na seznamu znašli tudi posamezniki, ki spadajo v varovane kategorije delavcev. Sklepi o presežnih delavcih so seveda vnesli precejšen nemir predvsem med prizadete in tudi med druge zaposlene, med katerimi krožijo najrazličnejše govorice o njihovi usodi. Sindikat je imel v torek polne roke dela, saj so se ves dan oglašali delavci, ki so doživljali osebne travme, z vsemi pa so se do-govorili, da jim bo v soboto od 8. ure naprej v Muri na voljo sindikalni odvetnik Branko Lutarič, ki se bo osebno pogovoril s prizadetimi. Vsi, ki so prejeli sklepe o razvrstitvi med trajne presežke, se lahko v 15 dneh pritožijo komisiji za varstvo pravic, ki mora o ugovoru odločiti v enem mesecu po njegovi vložitvi. Tistim, ki se ne bodo pritožili, od 7. januarja teče šestmesečni odpovedni rok, drugim pa bo odpovedni rok začel teči, ko bodo prejeli odločitev komisije o svoji pritožbi. 1 V Murinem sindikatu pravijo, da jim je uspelo, da bodo vse trajne presežke s 1. februarjem razporedili v Regionalni sklad dela za Pomurje, katerega cilj je, preprečevanje prehoda presežnih delavcev v odprto brezposelnost. Delavci, ki so se znašli med presežki, so upravičeni do odpravnine po 36. f-členu zakona o delovnih razmerjih, razen tistih, ki jim bodo med odpovednim rokom zagotovili zaposlitev. Odgovorni za obveščanje v Muri sicer zatrjujejo, da dobivajo delavci informacije o dogajanjih v podjetju, vendar je tudi po mnenju sindikalnega vodstva teh informacij premalo oziroma so preskope, zato ne preseneča, da prihaja do različnih govoric in napačnih informacij. Celo vodstvo sindikata velikokrat nima ustreznih informacij, zato težko napoveduje, kakšna bo prihod nost. Predsednik sindikata Jože Turki pravi, da sta bila s predsednikom sveta delavcev šele v teh dneh seznanjena, da je v pripravi poslovni načrt družbe za leto 2002. Ker bi želeli o njem spregovoriti tudi v izvršnem odboru sindikata, ki se bo sestal jutri, so zaprosili za potrebno gradivo, vendar ga včeraj do enajstih dopoldne še niso prejeli. Turki, ki je krati tudi član nadzornega sveta delniške družbe Mura, pravi, da želi pridobiti mnenje sindikata, preden se bo na seji nadzornega Nafta Lendava Sanacija bo prinesla presežne delavce redsednik Uprave Nafte Lendava Cveto Žalik je prvič javno napovedal ugotavljanje presežnih delavcev v novembrskem intervjuju za Vestnik in to, da sanacije brez ugotavljanja tehnoloških presežkov ne bo mogoče izvesti, ponovil še v prednovoletnem glasilu družbe. Na seznamu tehnoloških presežkov naj bi se znašlo okoli osemdeset delavcev, kar pa prav gotovo ni realna številka, ugotavlja predsednik sindikata v Nafti Lendava Ivan Krpan. Pozneje je namreč na nekaterih sestankih že bilo govora o večji številki. Sindikat družbe sicer s strani uprave kljub več pozivom še ni dobil socialnega programa, da bi vedeli, koliko bo presežnih delavcev in na kakšen način bo uprava reševala ta problem, zato se sedaj pripravljajo na sestanek z upravo, kjer bi o tem tudi končno nekaj rekli. Pred tem pa sindikat želi pridobiti tudi gradivo o načinu reševanju presežnih delavcev v rudnikih, da bi potem morda kaj podobnega lahko predlagali upravi tudi ža Naf- sveta, ki bo v ponedeljek, odločal o poslovnem načrtu za leto 2002. Sicer pa v sindikatu zahtevajo od vodstva družbe, da več komunicira z delavci in javnostjo, saj bo le tako prihajalo do čim manj napačnih informacij, ki nemalokrat vnašajo med zaposlene nerazpoloženje in mečejo tudi slabo luč na podjetje. V sindikatu informacij, ki jih imajo, ne skrivajo, želijo pa, da pridejo v javnost takšne, kot jih posredujejo, zato tudi informacija, da se je predsednik sindikata z vodstvom Mure dogovoril za petdnevni odlog pri izplačilu oktobrske plače, ne drži. Gotovo pa še vedno drži trditev predsednika Murine uprave Boža Kuhariča, ki je lani za Vestnik izjavil, da Mura ni na tleh in je trdno podjetje, katerega prihodnost v realnih okvirih ni ogrožena. Seveda se je v sedanjih gospodarskih razmerah treba racionalno obnašati, posledica takšne politike pa so tudi procesi, ki smo jim v Muri priče v teh dneh. Takšni procesi se dogajajo tudi drugod v razvitem svetu in tam z njimi javnost seznanjajo. Ludvik Kovač, foto: J. Z. ■ tine presežne delavce. Odločb o ugotavljanju tehnoloških presežkov v Nafti sicer še niso izdajali, čeprav je ostalo zaradi zaprtja rafinerije, ki ne obratuje od oktobra leta dva tisoč, brez dela prek osemdeset delavcev. Ta čas so jih izmenjaje zaposlovali v preostalih dejavnostih, na čakanju pa se jih vendarle v izmenjuje okoli trideset. Tem pa se je pred kratkim ob ustavitvi tovarne metanola pridružilo še nekaj novih. M. H. I Komentar Pivovarska vojna je osrednja zgodba, ki polni medijski prostor. Zgodba se ne dogaja zgolj na borznem parketu in na kapitalskih mizah ali pod njimi, kjer se uporablja nizke prijeme za prevlado nad ljubljansko pivovarno. Ne glede ha argumente laških pivovarjev je dejstvo, da formalnopravnih argumentov nimajo ravno na svoji strani. Posledično so zaradi tega tudi taki prijem i, ko se pri prevzemanju poslužujejo slamnatih zaveznikov. To jim omogoča izigravanje zakona o prevzemih, takšna igra pa je tudi logična, saj po protimo-nopolni zakonodaji nimajo realnih možnosti za prevzem. Morda bi bilo drugače, če bi bili v Evropi, vendar še nismo. Seveda sega zgodba do murskih logov, saj je v igri tudi Radenska, ki se je v zgodbi pojavila vsaj dvakrat, potem ko je bil založen njen lastniški paket v Moravskih Toplicah za sveži denar za nakup Unionovih delnic in pri slamnatem transferju delnic Uniona v Gorenje. Ob tem je seveda vprašanje, kaj ti transferji pomenijo v smislu prelivanja enega Pivski potok dela substance v Laško. Glede na sedanje prodajno razmerje je izgubila Radenska s prodajo (aliprenosom) delnic v Gorenje najmanj 1,2 milijarde tolarjev. Vojna je dobila tudi politično dimenzijo z zbranimi podpisi parlamentarcev, ki so se postavili v bran nacionalnega interesa. Zanimivo, da ravno pri pivovarjih. Na tej točki dobiva zgodba drugo dimenzijo, ki ima kaj malo skupnega z nacionalnim interesom. Namreč politiki in z njimi povezani menedžerji so se zavedli, daje vrag odletel z njihovo močjo. Brez poglobljene a nalize je razvidno, kje je koncentrirana moč in kateri so ključni politični akterji, okrog katerih so zbrani določeni menedžerski krogi, in kje se sprejemajo odločitve. Še toliko bolj je zadeva občutljiva, ker se tranzicijski krog končno zapira in je pomembno, kaj bo kdo imel pod kontrolo. Pivovarniške zgodbe ni mogoče zaobiti tudi v tej luči. Spomnimo se samo Tumškovepohvale, kateri od dveh vodilnih slovenskih politikov je dal zeleno luč za prevzem Radenske. In tu smo pri vprašanju 'moči in njene nove porazdelitve. Nikakor se ne kaže slepit i, da agresivnejši vstop tujega kapitala ne bo uničil nacionalnega interesa, ki ga pod raznimi demagoškimipregrinjali tako močno ščitimo. Največji problem je namreč, da ta kapital s svojim vstopom nosi s sabo moč, ki se bo prej ali slej poznala tudi v politiki. Skratka, moč se bo drugače razporedila in tu je problem ali pa nevarni orkan, ki bo prej ali slej na novo profiliral gospodarsko podobo in s tem vpliv in moč. Če problem prenesemo iz slovenskega prostora na naš rob, potem se da hitro ugotoviti, kaj med drugim manjka Pomurju. Manjka mu tuji kapital, ki bi končno razbil »kraljevsko« monotonijo in mu dal novega zagona, kot mu ga daje na Dolenjskem z Belo krajino, na Idrijskem, Primorskem in tudi v Mariboru. Kozmetika v Leku je postala samostojna družba aposleni v lendavskem obratu Lek Kozmetika so konec lanskega leta podpisali pogodbe o prezaposlitvi v družbo Kozmetika, d. o. o., katere lastnica je v celoti postala družba Lek. Več informacij o tem, zakaj je bila proizvodnja kozmetičnih izdelkov prenesena v samostojno družbo z omejeno odgovornostjo, naj bi odgovorni v Leku pojasnili na tiskovni konferenci, ki bo predvidoma dvaindvajsetega januarja. Sicer pa so se zaradi zmanjševanja obsega prodaje spremembe v obratu Lek Kozmetika napovedovale že oktobra leta osemindevetdeset, ko je nekaj manj kot sto zaposlenih s krajšo prekinitvijo dela izreklo nezadovoljstvo nad odločitvijo uprave, da se zaposlenim zmanjša mesečni fond delovnih ur, povezano s tem pa tudi plače. Sedaj delavci pričakujejo, da bodo ostale plače v novi družbi enake, kar jim je bilo tudi obljubljeno. Takrat so nam tudi v službi za stike z javnostmi na vprašanje Vestnika, ali obstajajo razmišljanja, da proizvodnja kozmetike v Leku ob čedalje hujši tuji konkurenci postopoma usahne, pripravili naslednji odgovor: »Kozmetika ni bila v Leku nikdar osrednja dejavnost, ampak dejavnost, ki je temeljila na bogatem znanju farmacije in uspešnem marketingu ter prodaji. Kot taka se bo Kozmetika v Leku ohranila tudi v prihodnje.« M. H. ■ Okrožno sodišče v Murski Soboti z Nova (stara) predsednica a predlog sodnega sveta, je imenoval minister za pravosodje Ivan Bizjak osem predsednikov in štiri podpredsednike sodišč v različnih predelih Slovenije. Med njimi je tudi Ma- rija Močan Rošker, ki bo naslednjih šest let vodila Okrožno sodišče v Murski Soboti. To je njen drugi zaporedni mandat. Sicer pa smo zvedeli, da so bili sprva za to odgovorno sodno funkcijo kar štirje kandidati. Poleg imenovane predsednice še podpredsednik soboškega okrožnega sodišča Dezider Novak ter okrožna sodnika Jožko Časar in Emerik Benko. Potem ko je sodni svet pregledal vložene kandidature, se je odločil, da slednje kandidature, ki je bila pogojna, sploh ne obravnava. Po tehtanju sodniških, organizacijskih, vodstvenih in menedžerskih sposobnosti omenjenih kandidatov je dal sodni svet prednost Mariji Močan Rošker. Milan Jeršei 4 LOKALNA SCENA 10. januar 2002 VESTNIK Svetniki občine Kuzma V ospredju komunalna problematika Proračun občine za leto 2002 v prvi obravnavi a zadnji seji občinskega sveta občine Kuzma v letu 2001 so namenili svetniki osrednjo pozornost prvi obravnavi proračuna občine za leto 2002. V njem naj bi se zbralo v letošnjem letu po napovedih okoli 180 milijonov tolarjev, v občini pa upajo, da bodo pridobili še dodatna sredstva, ki jih za naložbe namenja država. S sosednjimi občinami se zato že dogovarjajo, da bi skupaj konkurirali na razpisih za sofinanciranje projektov regionalne infrastrukture na območjih s posebnimi razvojnimi problemi. Občina Veržej v letu 2002 Od želja do uresničitve Po ustanovitvi samostojne občine so v krajih, ki spadajo v občino Kuzma, uredili številne komunalne probleme, največ denarja pa so namenili za posodobitev cest. Večji del so jih že asfaltirali, ostalo pa je še nekaj krajših odsekov, za katere bodo izdelali ustrezno projektno dokumentacijo in jih v prihodnosti tudi posodobili. Med večje zalo- gaje, ki naj bi se jih lotili v prihodnjem obdobju, sodi vsekakor ureditev oskrbe s pitno vodo, za kar so aktivnosti stekle že predlani. Raziskava vrtine v Doliču je pokazala, da je voda ustrezne kakovosti, količine pa bi zadostovale za oskrbo prebivalstva na celotnem območju občine. Da velja največ pozornosti v občini urejanju komunalnih problemov, je potrdila tudi zadnja seja občinskega sveta, na kateri so svetniki obravnavali tudi odlok o ustanovitvi režijskega obrata, ki naj bi se ukvarjal s komu- Izbrane šole za četrti krog devetletke Čez dve leti vse M Šest novih iz pomurske regije \ inistrstvo R Slovenije za šolstvo, znanost in šport je objavilo sez- nam osnovnih šol v Sloveniji, pri katerih je prižgana zelena luč za vključitev v četrti krog poskusnega uvajanja devetletnega programa obveznega osnovnošolskega izobraževanja. V projekt poskusnega uvajanja devetletke se bosta v novem šolskem letu lahko vključili 102 novi šoli v Sloveniji, med katerimi so dobile soglasje šolskega ministrstva tudi DOS I Lendava ter OŠ Apače, Beltinci, Bogojina, Stogpvci in Sv. Jurij ob Ščavnici. Postopno uvajanja v nov program se bo končalo s šolskim letom 2002/2003, ko bodo po zakonu vse osnovne šole (frontalno) vpeljale devetletni program. Že zdaj je jasno, da več šol do takrat ne bo imelo zagotovljenih ustreznih prostorskih razmer za takšen korak, zato bodo iskali (najboljše) začasne rešitve. Tako rekoč povsod, kjer so že vpeljali devetletko, pa ugotavljajo, da se čuti premik na bo-Ije. nalnimi deli v občini. Med prednostne naloge sodi tudi ureditev zbirnega centra za ločeno ubiranje odpadkov, ki ga je treba v skladu z zakonodajo urediti do konca leta 2003. Lokacijo za ureditev takšnega centra iščejo, pri tem pa se bodo povezali s sosednjimi občinami, da bi uredili skupiti zbirni center. Ludvik Kovač ■ Prejeli smo Kaj se prikriva v šalovski občini? Kje je zapisnik? Kmetje reagirali na pisanje o neizplačevanju škode, ki jo je povzročila divjad Kakšna je »delno gradbena« parcela? V 52. številki Vestnika, ki je izšel v četrtek, 27. decembra 2001, avtorica B. B. P. pod gornjim naslovom piše o zlož-benih zapletih v Šalovcih in njen sogovornik, župan občine Šalovci Aleksander Abraham, govori o gradnji dovozne poti do zloženih zemljišč in pri tem omenja gradbeno parcelo M. G., po kateri je samovoljno začel graditi to dovozno cesto in to svoje početje utemeljuje z dejstvom, da je ta parcela samo delno gradbena. Gospod župan, po veljavnem prostorskem planu je ta parcela še vedno gradbena - dokument o tem ste mi predali vi osebno novembra lani. Nekaj dni zatem pa ste začeli mahati z neko kopijo prostorskega plana za to isto območje, ki se bistveno razlikuje od uradno veljavnega dokumenta. Kaj drugega lahko sklepam kot to, da ste preprosto naredili svojo verzijo prostorskega plana kot podlago za določitev komasacijskega območja, v katerem bi lahko uveljavili vse vaše takšne in drugačne interese. Pri tem ste naredili še eno veliko napako, ki postavlja pod bprašaj vaš celoten projekt, in prizadetim občanom predlagam, da sprožijo.ustrezne postopke za razveljavitev izdanih odločb. Kolikor mi je poznan Zakon o kmetijskih zemljiščih, se komasacijski postopek in vsa dela, povezana z njim, lahko izvajajo samo na kmetijskih zemljiščih, vi pa protizakonito posegate tudi na zemljišča druge kategorije, ki ne morejo biti vključena v komasacijsko območje. Kot dokaz naj uporabim samo nekaj podatkov iz dveh komasacijskih odločb naše družine, v katerih so poleg že omenjane sporne parcele zajete tudi gradbena parcela 2595/2pa parcela, na kateri so moje dvorišče, stanovanjska zgradba itd., v odločbi, kije bila izdana mojemu očetu, pa najdem gradbene parcele s št. 2529, 2525 itd. Po moji kmečki pameti so odločbe, ki so v nasprotju z zakonom, tudi češe nanje nismo pritožili v roku, brezpredmetne, če seveda živimo v pravni državi in komasacijskega postopka sploh ne smete nadaljevati. Resje, da sem podpisala izjavo o pristopu h komasaciji, ker imam kar nekaj kmetijskih zemljišč, ki sodijo v komasacijsko območje in se z zložbami kmetijskih zemljišč strinjam, ne dovolim pa, da se brez mojega pristanka karkoli počne na mojih zemljiščih, ki kot zemljišča druge kategorije ne morejo biti vključena v komasacijsko območje. Prepričana sem tudi, daje za vsak nov objekt, in dovozna cesta, ki pelje med polja zglavne magistralne ceste Murska Sobota-Hodoš, to nedvomno je, potrebno gradbeno dovoljenje. Tega pa si, gospod župan, kot je razvidno iz odločne gradbenega inšpektorja, niste pridobili. Cesto ste kar sami zakoličili in prav zanima me, od kod vam ta pristojnost. Vaša rešitev bi bila zanimivo čtivo tudi za prometnega inšpektorja. Če jo boste res zgradili tako, kot ste jo zakoličili, bomo morali njeni uporabniki pri vsakem odhodu na polje prečkati dvojno polno črto na glavni cesti. Morda boste tudi to prebarvali in si prometna pravila kar prilagodili, kot to delate na številnih drugih področjih!? Upam, da bodo za to pristojni organi v državi zaščitili nas navadne državljane pred samovoljo lokalnih oblastnikov ter v tem in podobnih primerih ravnali v skladu s svojimi pooblastili in nam zagotovili pravno varnost. Marta Graj, Šalovci I OJ »Izjave župana, daje občinska komisija v letu 2000popisovala škodo zaradi suše in hkrati škodo, ki jo je povzročila divjad, niso resnične. Vsi so vedeli, da smo takrat državnega sekretarja s kmetijskega ministrstva zaprosili, naj nam država povrne del stroškov, ki smo jih imeli s postavljanjem ograj in električnih pastirjev. G. Mohorič je na terenu tudi videl, da smo te ograje in pastirje postavili in nam je obljubil pomoč. Ne vem, zakaj se to sedaj prikazuje kot izplačevanje škode zaradi divjadi. Župan naj pokaže zapisnik, kako je bilo takrat zapisano, vendar tega zapisnika ni več nikjer,«je povedal ogorčeni Ludvik Lepoša iz Dolenec. Kakor smo zapisali po infor- Po besedah pravosodnega ministra Iva Bizjaka je bistvenega pomena, kako ustrezno nagraditi sodnike, ki bi v okviru odpravljanja zaostankov in odobrenih dodatnih sredstev opravljali to dodatno delo. Po prvotnem predlogu bi bilo namreč nagrajevanje sodnikov za sodelovanje v Herku- Najljubše sanje... VESTNIKOVO POTOVANJE Za naložbe več kot tretjino proračuna eprav je prestal predlog odloka o proračunu občine Veržej za leto 2002 šele prvo obravnavo, nakar ga bodo med enomesečno javno obravnavo javno razgr- nili, so obrisi razvoja veržejske občine dokaj jasni. Občin- ska blagajna bo imela letos na voljo skoraj 149,9 milijona tolarjev, za odhodke pa načrtujejo za 30,2 milijona SIT več denarja, kar pomeni približno 180,1 milijona tolarjev. č Tudi tokrat bodo iz občinske vreče največ potegnili za družbene dejavnosti, naložbe in komunalno cestno gospodarstvo. Pri pripravi letošnjega proračuna so sledili usmeritvam, da so proračunski prihodki in odhodki čimbolj pregledni in primerljivi. Za naložbe namenja proračun dobrih 68,9 milijona SIT. Samo za novogra- dnje, rekonstrukcije in adaptacije naj bi porabili 58,3 milijona tolarjev. Pri investicijskih stroških in transferjih gre za nadaljevanje investicij iz preteklih let ali pa za finančne obveznosti, ki so v skladu s planom investicij za obdobje 1999-2002, ki ga je sprejel občinski svet. Pri tekočih transferjih v javne zavode in druge ja L Kompas G. Petrovci, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Občina Šalovci so dodobra razhudili goričke kmete. Menijo, da so po krivem prikazani kot »lovci na denar«, saj so želeli od države iztržiti le povrnitev dela stroškov, ki so jih imeli s postavljanjem ograj okrog njiv, nikakor pa ni bil njihov cilj dvojno izplačevanje škode, ki jo je povzročila divjad. Dodatno delo sodnikov Kako jih ustrezno nagraditi? Nejasnost vnaša nemir o novem bi bil sodnik lahko dodeljen na vsako drugo sodišče iste ali nižje stopnje. V noveli zakona pa ni podrobneje urejeno dodatno nagrajevanje sodnikov za dodatno opravljeno delo, saj mora merila za tovrstno nagrajevanje pripraviti sodni svet. Sicer pa je novela zakona o sodniški službi že pred časom razdelila vlado, ki zakona potem ni potrdila. vne službe niso mogli v celoti upoštevati vseh želja, ki so jih le-ti izrazili ob posredovanih finančnih načrtih za leto 2002. Izrazito povečane proračunske postavke so pri podružnični knjižnici za občane v Osnovni šoli Veržej (300.000 SIT), osebni pomoči družinam na domu (1,7 milijona SIT) zaradi ukinitve javnih del na tem področju in prehoda na redno zaposlitev ter pri dodatnem regresiranju prehrane učencev iz OŠ Ivana Cankarja v Ljutomeru (150.000 SIT). In katere so poglavitne naložbe? Javna razsvetljava v Bunčanih (7,5 milijona SIT), gradnja prve in druge faze kanalizacijskega omrežja v Banovcih (20 milijonov SIT), asfaltiranje macijah župana Aleksandra Abrahama v zadnji lanski številki Vestnika, naj bi prejelo 379 šalo-vskih kmetov v petih akontacijah skupno 75,8 milijona SIT ali 44,44 % priznane škode zaradi suše in divjadi. »Ker se je škoda, ki jo je povzročila divjad, zaradi suše v letu 2000 nenormalno povečala, naj bi dobili kmetje po direktivi kmetijskega ministrstva povrnjeno tudi to škodo zaradi divjadi iz sredstev, ki so sicer namenjena za odpravljanje posledic suše,« je izjava, ki so jo dobili na občini. Problem je nastal, ker GL Kompas, ki je vsa leta izplačeval velika sredstva zaradi škode, ki jo na goričkih njivah povzroča divjad, meni, da kmetje ne morejo dobiti dvakrat izplačanih sredstev za škodo, ki lesu in podobnih programih urejeno v zakonu o sodniški službi. Kot rečeno, pa vlada s tem ni soglašala in tako v predlogu zakona ostaja zgolj določba, da bo merila za dodatno nagrajevanje sodnikov pripravil sodni svet. In kaj je bilo tisto, kar je bilo posebej sporno? Sodnik, ki bi bil ulic v Veržeju (14,5 milijona SIT) ter sofinanciranje rekonstrukcije cestnih odsekov Stara Nova vas-Veržej, Banovci-Kri-ževci in regionalne ceste skozi Veržej, kjer gre za prenos sredstev. Za vse tri omenjene ceste predvidevajo v občinskem proračunu 6 milijonov SIT. Poleg tega so se pojavile tri nove investicije, od katerih sta rekonstrukcija gasilskega doma v Bunčanih (2,5 milijona SIT) in ureditev slačilnic NK Veržej (1,5 milijona SIT) že zajeti v dolgoročnem občinskem planu. Povsem na novo pa so vključili ureditev večnamenskega prostora Turističnega društva Banovci, za kar bodo odšteli poldrugi milijon tolarjev. Milan Jeršei jo povzroča divjad, zato so jim znesek, ki so ga prejeli od države, odšteli od zneska, ki bi ga sicer prejeli izplačanega za škodo zaradi divjadi. Vprašanje je le, kaj bo GL Kompas s temi sredstvi, ki jih ne bo izplačal kmetom? Jih bodo vrnili državi ali porabili za odvračala? G. Lazar, ki je tudi predsednik nadzornega odbora zadruge, je prepričan, da so se kmetje po krivici znašli v čudni igri, ki jo režirajo nekje drugje. Sam ima 16 hektarjev obdelovalne zemlje na od divjadi najbolj ogroženem območju ob meji; kar 80 odstotkov njiv ima ograjenih z ograjo in zaščitenih z električnim pastirjem. Vzdrževanje le-teh ga stane letno najmanj 200 tisočakov. Država naj bi mu sofinancirala postavitev ograje v višini 117 tisoč SIT. Naj bi mu, pa mu ni, kajti ta znesek je Kompas odbil od izplačila za škodo, ki jo je povzročila divjad. Bernarda B. Peček ■ v okviru programa dodeljen na drugo sodišče, bi po predlogu, ki ga vlada ni potrdila, dobil 10 odstotkov zaradi večje zahtevnosti in delovne obremenjenosti. Sodnik bi bil upravičen do 10-odstotnega dodatka k mesečni plači tudi takrat, če bi za več kot 20 odstotkov presegel pričakovani obseg dela. Gre za nagrajevanje v strogo določenih in posebej odobrenih primerih iz sredstev, ki so namensko predvidena za tako pomembna dela. V predlogu proračuna je za izvajanje programa Herkules za letos predvidenih 49 milijonov tolarjev. Milan Jeršei fBliK 10. januar 2002 3 Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih Očetom pravica, da se posvetijo otroku in družini ov družinski zakon, ki je začel veljati s prvim januarjem, v celoti ureja zavarovanje za starševsko varstvo ter pravice, ki izhajajo iz tega. Doslej je namreč zakon o družinskih prejemkih določal le pravice do nadomestila v času porodniškega dopusta ter dopusta za nego in varstvo otroka, novi pa ureja tudi pravico do dopusta za starševsko varstvo, kar je po starem vseboval zakon o delovnih razmerjih. Prav zaradi tega, ker novi zakon o starševskem varstvu določa tudi pravico do dopusta, se mora bodoča mati pravočasno oglasiti na pristojnem Centru za socialno delo, kjer starši urejajo vse pravice iz naslova starševstva in ki je tudi pristojen za izdajo odločb za starševske pravice. Porodniški dopust pripada materi in traja 105 dni In koliko dni pred porodom se mora prihodnja mati oglasiti na Centru za socialno delo, da je to še pravočasno? Po zakonu predvidoma šestdeset dni pred porodom, kar pa ne pomeni ravno šestdeseti dan, ampak lahko tudi manj. Najbolje takrat, ko mati pridobi potrdilo ginekologa o predvidenem datumu poroda, ki ga mora za pridobitev pravice predložiti na pristojnem Centru. Slednji namreč mora imeti dovolj časa za pravočasno izdajo odločbe o pravici do porodniškega dopusta in o tem uradno obvestiti tudi delodajalca. Pravico do porodniškega dopusta, ki traja 105 dni, ima otrokova mati, ob posebnih okoliščinah pa tudi otrokov oče ali druga oseba. Mati mora začeti porodniški dopust najmanj 28 dni pred porodom, ki ga določi ginekolog, ob oddaji vloge za pridobitev pravice do porodniškega dopusta pa se lahko odloči, da bo s porodniškim dopustom začela 42 dni pred predvidenim datumom poroda, vendar tudi v tem primeru porodniški dopust skupaj ne pre- Stanovanjski sklad ne miruje Kako s soinves-titorstvom občin? tanovanjski sklad Republike Slovenije je že prejel iz občin več kot trideset ponudb za zemljišča in. stanovanja v skupni vrednosti 17 milijard tolarjev. Večina stanovanj je v Ljubljani in Mariboru, najmanj pa v Kopru. V občinah je ponujenih 574 stanovanj z različnim časom vselji-vosti, ki so praktično že v gradnji. Stanovanjski sklad bo stanovanja, ki so večinoma dvosobna ter stara do leto in pol, prodajal tistim, ki so zaprosili za stanovanjska posojila in varčevalcem v stanovanjski shemi. Pričakujejo, da bodo cene ponujenih stanovanj vsaj za 30 odstotkov nižje kot na trgu. Te so še vedno previsoke, saj stane kvadratni meter v povprečju 340.000 tolarjev. Potezo Stanovanjskega sklada Republike Slovenije v nepremičninskih agencijah ocenjujejo kot pohvalno. Imajo pa pomisleke glede tega, ali bo stanovanjskemu skladu uspelo pridobiti ponudbe tistih nepremičnin, ki bodo sprejemljive za srednji in višji sloj kupcev. Milan JeršeB sega 105 dni. Če mati ne porabi predporodnih dni porodniškega dopusta, le teh ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen v primeru, če je porod nastopil pred predvidenim datumom. In kdaj lahko porodniški dopust nastopi oče ali kdo drug? Če je mati umrla ali otroka zapustila, če je po mnenju zdravnika trajno ali začasno nesposobna za delo, če je mlajša od osemnajst let in ima status vajenke, učenke, dijakinje, študentke. Očetu ali drugi osebi, ki nastopi s porodniškim dopustom, pripada le 77 dni porodniškega dopusta, ki pa je skrajšan še za toliko dni, kolikor je star otrok. Očetovski dopust šele prihodnje leto Očetu bo prihodnje leto pripadal očetovski dofftist, dolg 15 dni, ki ga bo lahko izkoristil v času 105 dni porodniškega dopusta matere. Za ta čas mu bo država zagotovila stoodstotno nadomestilo plače. Očetovski petnajstdnevni dopust je treba izrabiti v času porodniškega dopusta matere, pozneje pravice ne bo mogoče izrabiti. Zakon predvideva 90-dnevni očetovski dopust (postopno uva- V Pomurju najmanj zdrav življenjski slog Zdravje kot razvojni kapital akšna ironija! Pomurje velja za oazo čiste in zdrave dežele, radi pravimo, da je tu naravno okolje in neokrnjena narava, imamo veliko opevanih zdravilišč, po drugi strani pa je način življenja tukajšnjih ljudi najbolj nezdrav in v vseh pogledih razvoja smo Pomurci v slovenskem merilu na zadnjem mestu. »Vsi trendi torej, ki zadevajo Pomurje, so negativni - gospodarski razvoj, tudi družbeni, imamo najnižji BDP na prebivalca, populacija in potencialni partnerji kažejo apatijo, ljudje ne zaupajo ih so nezainteresirani za vključevanje v razvojne možnosti. Z življenjskim slogom pomurskega prebivalstva pa se ukvlarja tudi Jožica Maučec Zakotnik, dr. med., državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje v projektu Mura, ki je namenjen zdravju in razvoju. Tudi kar se zdravja in umrljivosti tiče, smo Pomurci pri dnu lestvice, imamo najvišjo zgodnjo umrljivost od 40. leta naprej, najpogostejše jetrne ciroze, najvišje število umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja, največ je nesreč in samomorov. Po rezultatih nacionalne raziskave o življenjskem slogu je tako tudi glede podatkov o nezdravem življenjskem slogu,« je v projektu Mura zapisala Maučec Zakot-nikova ter poudarila, kako je 'življenjski slog odvisen tudi od gospodarskih dejavnikov. Zanimiv je podatek, da tudi način prehranjevanja vpliva na slog obnašanja in vedenja v cestnem prometu. Najbolj zdravo vedenje je tam, kjer so ljudje ekonomsko tudi najbolj uspešni. Tam tudi manj pijejo in imajo manj slabih navad, bolj na janje: prihodnje leto 15 dni, leta 2004 45 dni in leta 2005 90 dni). Pravice ni mogoče prenesti na drugega, po petnajstih stoodstotno »plačanih« dneh očetovskega dopusta pa očetom ostaja še 75 dni, ki jih lahko izkoristijo do otrokovega osmega leta starosti. Država bo za te dni očetom plačale le prispevke za socialno varnost od minimalne plače. Dopust za nego in varstvo otroka lahko uveljavlja eden od staršev ali po dogovoru oha Trideset dni pred pretekom porodniškega dopusta eden od staršev s posebno vlogo na Centru za socialno delo zaprosi za dopust za varstvo in nego otroka To, da lahko dopust koristi ali mati ali oče, je pomembna novost novega starševskega zakona. Starša pa se lahko tudi dogovorita, da bosta dopust delila. V primeru, da ga bosta uveljavljala oba, morata trideset dni pred pretekom porodniškega dopusta skleniti na Centru za socialno delo pisni dogovor, kjer bosta natančno določila obdobje in način izrabe dopusta. Pozneje tega dogovora ni mogoče spreminjati, o njem pa mora biti seznanjen tudi delodajalec. Pri uveljavljanju pravice tako do porodniškega dopusta kot do dopusta za nego in varstvo otroka pa je zelo pomembno, da se upravičenci vseh navedenih rokov tudi držijo, saj jim v drugem primeru pravica za nazaj propade, »...posledica nepravočasnosti uveljavljanja pravic pa je lahko vzhod gremo, manj zdravo je življenje. Zdravje je pomembna komponenta v socialnem in družbenem razvoju. Naši ljudje bi morali gledati na zdravje kot razvojni kapital. Zdi pa se, kot da zdravstvena ogroženost tukajšnjega prebivalstva že načenja vitalnost človeškega kapitala in tako še dodatno slabi ekonomske potenciale v regiji. Kapital regije pa je prav v zdravi prehrani, zdravih delovnih mestih, zdravstveni preventivi, zdravi skupnosti in zdravstveni pismenosti. Pri tem pa bi morali sodelovati različni sektorji, od zdravstvenega, kmetijskega, gospodarskega, prostorskega načrtovanja, turizma in tudi šole. Dejstvo pa je tudi, da si lahko samo z medresorskimi projekti obetamo boljše čase in tudi prenehanje delovnega razmerja«, ob tem opozarja strokovna delavka murskosoboškega Centra za socialno delo Slavica Grgona. Dopust za nego in varstvo otroka traja 260 dni in se lahko podaljša za 90 dni, če sta rojena dvojčka, če pa mati rodi hkrati več živorojenih otrok, se za vsakega nadaljnjega otroka dopust podaljša še za 90 dni. Če mati rodi nedonošenčka, se dopust podaljša za toliko dni, kot je bila nosečnost krajša, ob rojstvu otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se dopust podaljša za 90 Maučec Zakotnikova najdemo rešitve, da vsesplošno ozavestimo pomurskega človeka, ki je premalo zainteresiran za lastno zdravje. »Cilj projekta Mura je tudi, da se doseže z osveščanjem javnosti razumevanje zdravja kot razvojni kapital regije, da bi razvili in vključili zdravje kot nekaj samoumevnega, začeli pospeševati in proizvajati lokalno pridelavo zdrave hrane, pospeševati zdrave dni, če starša doma že varujeta najmanj dva otroka v starosti do 8 let, se dopust podaljša za 30 dni, za tri otroke za 60 dni ter za štiri ali več otrok za 90 dni. Pomembna novost je, da se naštete pravice seštevajo. Del dopusta za nego in varstvo otroka (največ 75 dni) pa starša lahko preneseta in izrabita do otrokovega osmega leta starosti. Pravica do krajšega delovnega časa zaradi starševstva Eden od staršev, ki neguje in turistične produkte podeželja kot razvojne možnosti kmetijske politike, kar bi v kmetijstvu povečalo razvojne možnosti in prispevalo dodano vrednost lokalnemu turizmu Pomurja. Ključno vlogo v tem procesu pa bodo morale odigrati regijske institucije, še posebej Zavod za zdravstveno varstvo, vrniti bo treba »možgane«, ki ves čas bežijo iz regije, nadgraditi nekatere srednje šole, ki bi ponujale znanje in razvojno podporo na področju kmetijstva in turizma, aktivno pa bi se moral vključiti tudi raziskovalno-raz-vojni center v Rakičanu in še kje.« Vsekakor pa se vsa znanost zdrave prehrane začne v domači kuhinji. A. Nana Rituper Rodež ■ varuje otroka do tretjega leta starosti, ima pravico delati krajši delovni čas, ki pa mora obsegati najmanj polovično tedensko obveznost. Upravičenec k vlogi za to pravico mora priložiti tudi sklep delodajalca, iz katerega bo razvidno, do kdaj bo delal krajši čas. Nadomestilo manj ugodno kot doslej Novi zakon o starševskem varstvu torej razločuje dve vrsti pravic, in sicer do starševskega dopusta ter do starševskega nadomestila. Starševsko nadomestilo je nadomestilo plače oziroma osebni prejemek, ki izhaja iz zavarovanja za starševske pravice. Po novem poznamo porodniško nadomestilo, očetovsko nadomestilo, nadomestilo za varstvo in nego otroka ter posvoji-teljsko nadomestilo. Za pridobitev nadomestila bo moral upravičenec na pristojnem Centru izpolniti posebno vlogo in socialna služba bo izdala odločbo tudi za to. Višina nadomestila je sto odstotkov povprečne osnove dvanajstih mesecev, če je bil(a) zavarovanec/-nka zavarovan(a) ves ta čas. Če nima dvanajst mesecev, se manjkajoči meseci nadomestijo s 55 odstotki minimalne plače, s tem da tudi osnova za nadomestilo ne more biti nižja od 55 odstotkov minimalne plače. To pa je manj ugodno kot po starem zakonu, ko nadomestilo v nobenem primeru ni bilo nižje od minimalne plače. »Tako se lahko zgodi, da bo starševsko nadomestilo nižje od starševskega dodatka, ki znaša petintrideset tisoč tolarjev. Na ta način so omejili fiktivne zaposlitve tik pred zdajci, samo da so si starši pridobili nadomestilo. S tem pa bodo seveda prizadeti starši, matere, ki so bile pred nastopom porodniškega dopusta zaposlene krajši čas,« je povedala sobesednica. Višina nadomestila v času porodniškega dopusta ni omejena navzgor, je pa za dopust za nego in varstvo otroka, saj ne sme presegati 2,5-kratnika povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji. Manj ugodno je po novem tudi usklajevanje nadomestila. Po novem se bo poviševalo le z dvigom izhodiščne plače, doslej pa se je Vsak mesec valorizirala s povprečnim dvigom plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji. Starševski dodatek pripada nezaposlenim materam, učenkam, študentkam, gospodinjam Pravico do starševskega dodatka imajo tiste matere, ki niso bile zaposlene in nimajo pravice do dopusta in ne do nadomestil, to so učenke, študentke, gospodinje in nezaposlene matere. Višina starševskega dodatka je 35 tisoč tolarjev, pravica teče od dneva rojstva otroka in traja eno leto. Starševski dodatek je pravica mater, lahko pa se ta pravica prekine, če se oče odloči, da bo koristil dopust za nego in varstvo otrok. Mati potem več ni upravičena do starševskega dodatka. Ob rojstvu otroka imata starša tudi pravico do pomoči, ki je lahko v obliki paketa z opremo za novorojenca ali denarja. Po novem ta znaša 50 tisoč tolarjev, kar je 17 tisoč več kot doslej. Ker pa je vrednost že pripravljenih paketov 37 tisoč tolarjev, bodo dobili starši, ki se odločijo za zavitek z opremo za novorojenčka, izplačano še razliko v denarju. To pa le do takrat, dokler distributer vrednost paketa ne poveča. Vlogo za uveljavljanje pomoči ob rojstvu otroka je ob predložitvi potrebnih dokumentov prav tako treba izpolniti na Centru za socialno delo. M. H. ■ 6_______________________GOSPODARSTVO_______________10. januar 2002 MB Gostje ocenili Podjetniki so med nami Banovce Mizarska tradicija otelski gostje Term Banovci so glasovali za božično vas Banovci. Prijavljenih je bilo 17 hiš. Največ točk je prejel Š. J. iz Banovec 24, ki prejme sedemdnevni paket za dve osebi v Portorožu. Sledili so mu S. F. iz Banovec 16 (petdnevni paket za dve osebi v Kranjski Gori), Š. R. iz Banovec 17, kateremu podarjajo koneetedenski paket za dve osebi v Termah Čatež, T. M. iz Banovec 2 bo lahko izkoristil koneetedenski paket za dve osebi v Termah Topolšica, J. J. iz Banovec 33 pa bo preživel konec tedna v Termah Lendava. Vsi bodo dobili potrdilo o nagradah po pošti. Zahvala za uspešno akcijo okrasitve gre tudi Turističnemu društvu Banovci. M. J. ■ , | VESTNIK NA NETU: www.p-inf.si Podjetje za mfermtraeje. d. d., m, 3. Nevafca 13, »mita Ssbola Savlovih se nadaljuje Izdelava v novih prostorih v obrtni coni ekaj minut po štirinajsti uri so izključili stroje v mizarskih delavnicah in delavci so postopoma odhajali domov v različne kraje na območju Pomurja. V pisarni pa je ostal lastnik, samostojni podjetnik inženir lesarstva Štefan Šavel. Zanj se delavnik seveda ne konča ob dveh popoldne. V miru sva se pogovorila o mizarstvu, ki se prenaša iz roda v rod, in seveda o trenutnem stanju v tem zasebnem podjetju. Pisarna je na začetku izdelavne hale in ima veliko okno, skozi katero se ponuja pogled v izdelavne prostore. Sogovornik mi je povedal, da je tako vpet v posle v zvezi s pridobivanjem del, realizacijo del, ki so v »teku« itd., da nima časa gledati skozi okno; je pa vseeno dobro, da ta odprtina je, saj prek nje ohranja vsaj posreden stik z delavnico. Pa še nekaj je, na kar sem postal pozoren takoj, ko sem vstopil v pisarno: velika slika moža. Slutil sem, da gre za podobo dolgoletnega mizarja očeta Štefana Šavla. Sin je to potrdil, nato pa povedal: »Šavlovi smo ponosni na stoletno mizarsko tradicijo. Leta 1901 je odprl v Cvetkovi ulici v Murski Soboti mizarsko delavnico Jože Flisar iz Tešanovec in delal do 1937- leta. Bil je sovaščan in prijatelj industrijalca Josipa Benka in je z njim tudi poslovno sodeloval. Za tedanje čase je imel kar moderno opremljeno delavnico in v njej tudi nekaj strojev, ki pa jih je poganjal bencinski motor, saj tedaj še ni bilo elektrike. Še zdaj imamo f (za spomin) eno od njegovih tračnih žag. V letih 1937-1947 je mizarska dejavnost mirovala, nakar so jo oživili z invalidskimi delavnicami, v katerih je bil moj oče tja do 1950. leta vodja. Potem pa je vzel obrtno dovoljenje za samostojno opravljanje mizarstva.« Štefan Šavel starejši je bil obrtnik v časih, ko je bilo to težko, saj Triinpetdesetletni inženir lesarstva Štefan Šavel uspešno vodi družinsko podjetje z dvajsetimi zaposlenimi. Izdelavo so že posodobili, vendar se razvoj ne bo končal, kajti letos bodo precej investirali v računalniško opremo. - Foto: Š. S. je država nalagala težke dajatve, poleg tega pa je onemogočala razmah dejavnosti, saj je obrtnik smel imeti zaposlene le tri delavce. Le na podlagi posebnega dovoljena pa nekaj več. Leta 1978 se mu je pridružil sin Štefan, ki je najprej končal lesarsko šolo, po izrednem študiju pa je postal še inženir lesarstva. Tudi on je vzel obrtno dovoljenje in do očetove upokojitve sta imela skupno obratovalnico. Ta je še naprej poslovala v Cvetkovi ulici. Zdaj, kot že zapisano, je Savlova mizarska dejavnost v novih prostorih v Obrtni ulici v Murski Soboti. V letih 1989-91 so zgradili 1.100 kvadratnih metrov veliko poslopje in vanj so se preselili 1992. leta. »Torej bo letos deset let?« sem z vprašanjem presenetil inženirja Štefana. »Deset let? Da, deset let! Pa tako hitro so minila!« Obratovalnica je opremljena s sodobnimi mizarskimi stroji, od katerih naj omenim le dva: računalniško vodena žaga za razrez plošč in računalniško vodeni rez-kalno-vrtaini stroj. Po nekaj deset tisoč mark sta stala! Mizarstvo Šavel (s. p.) zaposluje dvajset delavcev, v glavnem kvalificiranih mizarjev. V omenjeno število sta všteta tudi nosilec obrti Šteliin Šavel in njegov pisarniški sodelavec lesarski tehnik Dejan Baša, ki dela na področju organizacije in priprave dela, razume pa se tudi na računalništvo. Delovni čas je od 6. do 14. uri, po potrebi pa ga prilagodijo - podaljšajo. Fluktuacije ni. Sogovornik je ocenil svoje delavce kot zelo dobre in pridne, zato jim zaupa (tudi tako, da mu ni treba škiliti v delavnico, op. p.) in jih skuša primerno nagraditi, seveda toliko, kolikor dopuščajo poslovni uspehi. Pred sedmimi leti so kolektiv pomladili in zdaj je povprečna starost trideset let. Izdelujejo notranjo opremo za večje objekte, denimo: hotelsko opremo, opremo poslovnih prostorov, opremo raznih trgovin, opremo stanovanj... Seznam objektov, ki so jih opremili s svojimi izdelki, je dolg, v ponazoritev navajam le nekatere: hotel Habakuk na Pohorju, zavarovalnica Triglav, Pomurske lekarne, Murine trgovine doma in v tujini... V isti stavbi pa posluje tudi gospodarska družba Šavel - inženiring notranje opreme, d. o. o., katerega direktorica je Alenka Šavel (Štefanova žena). Prek te družbe z omejeno odgovornostjo tečejo vsi komercialni posli, kar, povedano preprosto, pomeni, da v mizarstvu Šavel, s. p., le izdelujejo razno opremo, ki pa jo naroča in prodaja (velikokrat pa tudi z dokupi kompletira) družba z omejeno odgovornostjo. Je pa res, da sta obe firmi tesno povezani. Navsezadnje sta obe družinski. V mizarstvu je zaposlen tudi sin Matej, po poklicu lesarski tehnik, ki pa še študira. Študent je tudi sin Jernej, vendar študira družboslovje. Ljubljenka v družini je hčerkica Hana, ki je še osnovnošolka, a, kot je povedal oče: »Veliko naše upanje!« V Savlovem mizarstvu nimajo serijskih izdelkov in torej ne delajo za neznanega kupca, ampak vse po naročilu, predvsem pa investicijsko opremo. Idealno bi bilo, ko bi ne bilo določenih težav. So obdobja, ko izdelavne zmogljivosti niso dovolj izrabljene, potem pa spet dobijo veliko naročilo in kratke izdelavne roke, zato je treba dobro poprijeti, se organizirati ... In ker tako delajo, jim dela ne manjka. Štefan Sobočan ■ Objavljen dolgo pričakovani mednarodni razpis za gradnjo lendavske kanalizacije Z deli naj bi začeli sredi poletja Evropa se je javno opravičila o skoraj enem letu čakanja - finančni memorandum za lendavsko kanalizacijo sta podpisala februarja lani minister za evropske zadeve Igor Bavčar ter veleposlanik in vodja delegacije Evropske komisije v Ljubljani Erič van der Linden - je dobila pred dnevi lendavska občinska uprava s pristojnega ministrstva dopis z naslednjo vsebino: »Obveščamo vas, da nas je delegacija Evropske komisije obvestila, da je odobrila predloženo razpisno dokumentacijo za projekt Kanalizacija Lendava in da bo razpis objavljen v uradnem listu Evropske unije četrtega januarja 2002 ...«Zato je bil objavljen v povsem enakem besedilu kot v uradnem listu EU tudi javni razpis za gradnjo celotnega kanalizacijskega sistema v prvi številki Uradnega lista RS. Razpis je pripravljen po kriterijih Evropske unije, ponudniki pa lahko svoje ponudbe za izvedbo projekta, vrednega okoli 2,3 milijarde tolarjev, oddajo do osmega aprila do dvanajste ure na naslov Komunala, d. o. o., Lendava. Izvajalca bo izbrala štiričlanska komisija - ali bo v njej predstavnik lokalne skupnosti, še ni znano »Če bosta razpis in izbor izvajalca dobro opravljena, lahko pričakujemo, da se bodo dela operativno začela v juliju, če ne celo v juniju, trajala pa bodo tri leta,« je povedal direktor lendavske občinske uprave Franc Laj. Izvajalca del, ki mora biti po razpisnih pogojih sposoben izvesti najmanj 70 odstotkov razpisanih del ali 50 odstotkov, če je vodilni partner v ponudbenem konzorciju, bo izbrala štiričlanska komisija. Po dogovoru naj bi bila dva člana iz Slovenije in dva predstavnika EU, ni pa še znano, ali bo dobil sedež v komisiji tudi predstavnik lokalne skupnosti. V Sloveniji so bili iz programa pomoči ISPA odobreni triie oroiekti. in sicer v Celiti. Lendavi in Slo venj Gradcu, predstavniki EU pa so se na nadzornem odboru ISPE, ki je bil pred dobrimi tremi tedni v Ljubljani, za zamudo pri izvajanju le-teh tudi javno opravičili, kar se menda zgodi le redko. ISPA bo dala polovico, vendar ne vnaprej ISPA bo torej zagotovila za gradnjo lendavske kanalizacije polovico potrebnega denarja, vendar pa nosilec projekta, torej Občina Lendava, sredstev ne bo dobil vnaprej, ampak na osnovi predloženih računov že opravljenih del. Na konkretni ravni bo to tako, da bo občinska uprava po opravljenih gradbenih fazah račune izvajalca poslala na ministrstvo za finance, od koder bo dobila poravnano polovico zneska. Drugo polovico potrebnega denarja bodo morali zagotoviti v občinskem proračunu, ki pa bo potrebni denar zbiral na več naslovih. Računajo na sredstva ministrstva za okolje in prostor iz naslova oprostitve plačila takse za obremenjevanje voda, izvirnih prihodkov proračuna in pa prispevkov za sofinanciranje projekta s strani porabnikov. Od uporabnikov naj bi pobrali 80 milijonov tolarjev na leto Po finančnem načrtu naj bi prispevali uporabniki na leto slabih dvajset odstotkov vrednosti projekta ali po izračunih občinske uprave v petih letih najmanj 400 milijonov tolarjev. Tudi zaradi razlike med petletnim pobiranjem prispevkov uporabnikov in načrtovano triletno gradnjo bo morala občina za izvedbo projekta najeti okoli 200 milijonov tolarjev posojila. Toda uporabniki doslej za sofinanciranje projekta niso pokazali velike pripravljenosti. Pred dobrim letom so razposlali 2705 Pogodb o sofinanciranju izgradnje kanalizacije občine Lendava, ki so ji dobili vrnjenih in podpisanih 1272 ali 47 odstotkov, čeprav je (bil) pogodbeni prispevek za priključitev le tisoč petsto mark, kar je najnižji prispevek v Pomurju. »Morda ni bilo večjega odziva, ker se doslej nič ni dogajalo, da torej razpisa za začetek gradbenih del ni bilo. Vendar pa je treba razumeti, da razpisa ni bilo mogoče objaviti, dokler administrativni postopki pri skladu ISPA niso bili dorečeni.« ie oovedal o vzrokih za zadržanost uporabnikov pri sklepanju pogodb o sofinanciraju gradnje kanalizacije Franc Laj, ki tudi verjame, da jih bo sedaj objavljeni razpis za izbor izvajalca in potem začetek gradbenih del prepričal o resnosti projekta. Med čakanjem so se netili »lokalni« interesi Če je doslej zaradi zastoja pri gradnji kanalizacijskega omrežja krivda upraviče'no letela na »evropsko« administracijo, ki je Lendavčane pustila čakati skoraj leto dni, pa sedaj, ko je mednarodni razpis zagledal beli dan, na počasne evropske mline ne bo več kaj obešati. Odgovornost za izvedbo tako pomembnega projekta, kot je gradnja kanalizacije, bo namreč v celoti na nosilcu projekta, to pa je lendavska občina. »Mi se zavedamo, da je to zelo velik projekt, in temu primerno je treba postaviti tudi organizacijo in vse aktivnosti. Sam bom vztrajal pri projektnem sistemu organizacije, v katerem bo tudi natančno znan projektni vodja,« je zatrdil dobro uro pred ponedeljkovo sejo imenovane projektne skupine za gradnjo kanalizacijskega omrežja prvi mož občinske uprave. Ta skupina pa bo tudi morala skupaj z občinskimi svetniki uskladiti različne interese glede sofinanciranja projekta s strani uporabnikov, ki so se skupaj z dvomi netili v minulem letu čakanja na evropski denar. In ost pripomb, tudi s strani občinskega odbora za okolje in prostor, je bila seveda usmerjena na enotno višino prispevka za priključitev na kanalizacijsko omrežje. Lendavčani so za nižji prispevek Lendavčani, ki že plačujejo kanalščino, so prepričani, da so s tem že sofinancirali del kanalizacijskega omrežja in da zato niso dolžni plačati enakega prispevka kot v naseljih, kjer kanalizacije še ni, zato je naredila Komunala Lendava pregled že zgrajene kanalizacije v Lendavi, ki se seveda izteka v Leda-vo, in izračunala nižjo ceno prispevka za uporabnike, ki so že priključeni na obstoječo kanalizacijsko omrežje. Ta bi bil toliko nižji, kolikor omrežja je že zgrajenega oziroma kolikor ga iz projektne dokumentacije še manjka. Preračunano razmerje (za stanovanjsko hišo, ki ne olačuie kanalščine, se število točk - vsi uporabniki v višini 1500 točk - množi s količnikom 1, za plačnike kanalščine pa z 0,60) so potem zapisali v predlog Odloka o enotni višini prispevka za priključitev na kanalizacijsko omrežje Občine Lendava, ki so ga razdvojeni svetniki na decembrski seji po burni razpravi, kljub predlaganemu hitremu postopku, zadržali v redni proceduri. »Odlok kot višino priključnine še vedno upošteva znesek iz pogodbe, v kateri pa je bil ta za vse uporabnike enak. Na osnovi pripomb Krajevne skupnosti Lendava in krajanov Lendave pa je bilo predlagano razmerje, po katerem bi tisti, ki že plačujejo kanalščino, plačevali nižji prispevek. Če bo odlok sprejet, bodo podpisniki pogodbe, ki že plačujejo kanalščino, prejeli aneks k pogodbi,« je povedal Štefan Šomen, Ob »velikem« še »malo« kanalizacijsko omrežje za Pince, Pince - Marof in Benico Zunaj osrednjega, šestinpetdesetkilometrskega kanalizacijskega omrežja, ki bo imelo kar sedemintrideset črpališč, pa bodo ostale gornje vasi Mostje, Radmožanci, Genterovci in Kamovci ter zaradi nizke lege še vasi ob madžarski meji, in sicer Pince, Pince -Marof in Benica. »V decembru pa smo tudi že pripravili razpisno dokumentacijo za projekt kanalizacije Pince, Pince - Marof in Benica ter ga predali ministrstvu za finance, predvidoma v mesecu dni pa bomo zanj pridobili tudi gradbeno dovoljenje. Ta projekt smo namreč prijavili skupaj z madžarskimi občinami ob meji kot skupni projekt in zanj pričakujemo sredstva iz programov čezmejnega sodelovanja, ki jih podpira Phare. S strani EU smo dobili tudi že prvi pozitivni odgovor, da je pripravljena projekt delno financirati, in sicer polovico vrednosti projekta,« je povedal o načrtovani skupni gradnji kanalizacije za obmejne vasi, ki bo imela čistilno napravo na madžarski strani, Franc Laj- Skupni projekt gradnje kanalizacije z Madžari pa je zamišljen tudi za preostale gornje vasi, vendar tu česa konkretnega še ni bilo sprejeto, zato ostaja kot možnost še vedno priključitev na osrednje občinsko kanalizacijsko omrežje. Maida Horvat I 10. januar 2002 uuoruuAno■ vv i ' Zapora mostov na Petanjcih preizkušnja 14. januarja ob 12. uri gre zares Slovenija bo ostala brez 5. prometnega koridorja, tišinski in radenski občani brez povezave, veržejski in križevski občani pa z več kot 100-odstotnim povečanjem prometa V torek ob 11. uri se je v dvorani Izvir v Radencih predstavila ekipa, »kriva« za zmedo, ki bo nastala po 14. januarju 2001. Na novinarski konferenci Ministrstva za promet, ki sicer ni običajna pred tovrstnimi gradnjami, so predstavili potek in način obnove mostu ter petih inun-dacijskih objektov čez reko Muro in njeno poplavno ob- močje na Petanjcih. Očitno so odgovorni na Direkciji RS za ceste ugotovili, da bo treba vložiti kar precej truda, če bodo hoteli stvari izpeljati tako, kot so načrtovati. Predvsem bo treba obveščati lokalno prebivalstvo in šoferje v mednarodnem prometu. Na konferenci so sodelovali Anton Šajna (MP), Vili Žavrlan (DRSC), Davorin Ružič (vodja projekta) in Marjan Horvat (vodja prometne policije Policijske uprave M. Sobota). Kakšna bo reakcija prebivalcev v vaseh Veržej, Križevci, Stara Nova vas, Vučja vas, Hrastje -Mota in drugih, ko bo po njihovih cestah potekal ves promet 5. prometnega koridorja, bomo videli po 14. januarju. Res je, da so dobili na ta račun v zelo kratkem času obnovljene ceste in pločnike ter krožišča in razširjena križišča (kar naj bi vse skupaj stalo več kot sama gradnja mostov na Petanjcih), toda 11.500 vozil dnevno, od tega okrog 1.500 tovornjakov, bo preveč še za najbolj potrpežljive. Anton Šajna, državni sekretar za ceste na Ministrstvu za promet, je opozoril na nujnost obnove; menda so razmišljali tudi o tem, da bi zaradi pomembnosti 5. koridorja z obnovo počakali do dograditve avtoceste. Verjetno pa je ta le preveč vprašljiva pa tudi most je iz dneva v dan bolj uničen. Priprave na začetek gradnje so bile, temeljite, saj je bil razpis za izvajalca objavljen že lani avgusta in kot glavna pogodbena partnerja izbrana CMC Celje in Gradis Nizke Gradnje Maribor (vsak bo prevzel polovico gradbišča). Projekte je izdelalo podjetje KO-BIRO iz Maribora, v Radencih pa jih je predstavil Peter Koren, ki je dejal, da je prav z občudovanjem proučeval odlične načrte projektanta prvega mostu Lavo-slava Viherja. Od ponedeljka dalje na vseh mejnih prehodih šoff-rjem delijo zloženke, s katerimi jih obveščajo o popolni zapori in obvozu. Pomembna informacija je, da bo prehod mogoč le za pešce in kolesarje (po nadomestnem hodniku), nikakor pa ne za motorna vozila (niti reševalna), kajti od mostov bodo ostali le temelji. Druga informacija, ki pa ni razveselila radenskega župana Her- Peter Koren iz podjetja KO-BIRO je predstavil načrt obnove; ojačitev temeljev, zamenjava gornjih konstrukcij, gradnja novega širšega vozišča z dodatkom 2 x 1,60 m pločnika za pešce in kolesarje. Obvoz bo potekal po obnovljeni cesti Radenci-Vučja vas-Križevci-Veržej-Dokležovje-Bratonci. Tako prazne ceste, kot je na posnetku, ti kraji verjetno vse do konca leta ne bodo več videli. berta Šeferja, je, da prepoved to- I od 14. januarja dalje ne bo več I je nanašala le na Mursko Soboto, vornega prometa v nočnem časti I veljala, kajti odločba sodišča se I Tudi tišinski župan Alojz Flegar ni bil navdušen nad učinkovitostjo Ministrstva za promet, kajti nerazumljivo je, da se v času zapore do konca novembra ne bi moglo najti dovolj sredstev za dograditev ceste skozi Petanjce. Nesmiselno je namreč opravljati to gradnjo šele v letih 2003 in 2004 in takrat ponovno zapirati cesto. Zaslutili pa smo še eno nesoglasje med prometniki in policisti. Medtem ko so gostje iz Ljubljane trdili, da se bodo »morebiti šoferji kar sami odločali in peljali s tovornjaki proti Ljutomeru in Ormožu ter naprej na avtocesto, saj bodo hitro ugotovili, da je ta pot krajša«, je šef prometne policije trdil, da to ni mogoče, ker da imajo v G. Radgoni parkirišče za izločanje tovornjakov. Policiste čaka torej v prihodnje dežuranje na križiščih v Križevcih, Veržeju, Radencih in še kje ter vestno preusmerjanje vozil. Bernarda B. Peček ■ ODRAl( MELINCI PerŽjnl delili (D hoposCR)’™ ■ MURSKA . ^t \6km ' \ GANČANt i iKitaMpv >■ .Crricl,- O« LZ./5S Satanove, ’ S. Mola /CV8N ■'-■^2 M vas I2km . Mi LEGENDA .-.■II ^0.»«.». 13kmfeyu^ lec trivialnosti -, zakajp?6' birati strani, ki te puščaj6 prazne? Ne predstavljam si knjige, kateri ne bi bilo treba misli11' Seveda razumem, kaj hočete G či. Pa kljub temu mislim, da F bralec tako imenovane trivialni literature še zmeraj boljši od koga, ki ne bere nič. Pa še nekaj: tudi vaš sinjih je pesnik. Sta drug druge^ prva bralca? Kakor kdaj, vsekakor bolj kot ne. Sva na kaj pozabila? Bolje premalo kot preveč. pozdrav bralcem Vestnika, ki 8 vsak četrtek pozorno pregled^ Pogovarjal sd Milan Vincetič’ «DK 10. januar 2002 KULTURA 11 Evangeličanski koledar 2002 V duhu 2002 protestantskega principa udi to novo leto je nova priložnost, ki evangeličani in madžarizacija Prekmurja na začetku 20. stoletja. Avtor želi to - za mnoge temno - šast, dr. Albert Madjar pa piše o življenju Pavla Wienerja, nekaj člankov pa je tudi v madžarščini. da vnesemo v tok zgodovine, res le na majhnem koščku zemlje, pa vseeno, svoj pomembni delež odgovornosti in svoj dejavni vpliv, je zapisal v uvodniku Evangeličanskega koledarja 2002 urednik in evangeličanski škof mag. Geza Erniša. V koledarju so zbrani tudi kronika najpomembnejših dogodkov v Evangeličanski cerkvi v minulem letu in kronika vseh trinajstih evangeličanskih gmajn ter tudi statistični podatki, kjer med drugim izvemo, da je aktivnih članov 10 551, kar je 90 manj kot lani, zapisanih je nekaj zgodb in razmišljanj ter strokovnih člankov. Naj jih nekaj predstavimo. Duhovnik Ludvik Jošar se ukvarja v članku Evangeličanska cerkev in protestantsko načelo v Sloveniji z zgodovinskimi okoliščinami te Cerkve in slovenskim protestantizmom. Pravi, da v Cerkvi, ki je vedno živela na obrobju in le s težavo konkurira večji in vplivnejši cerkvi, mora opozarjati na svoj protestantski princip. Ta princip je tako močan, da ga ne more nič uničiti, kot trdi teolog Paul Tillich, četudi pride do konca protestantiz- ma. Jošar ugotavlja, katere so pozitivne in katere so slabe strani manjšinske cerkve, ter razmišlja, da sodoben človek ne išče množičnosti, mogočnosti, sijaja in vpliva, temveč se bolje počuti v manjši družbi. Po njegovem mnenju si mora Evangeličanska cerkev sama poiskati svojo vlogo v sodobni družbi. Članek, ki lahko izzove največ polemike (in dobro bi bilo, da bi jo), pa je prav gotovo tekst Mihaela Kuzmiča z naslovom Slovens- plat prekmurskega protestantizma prikazati z umestitvijo v kontekst takratnega časa in okoliščin. Poudari, da tega obdobja ne moremo gledati z očmi marksistične, katoliške ali kakšne druge teorije, ki ne upoštevajo specifičnosti takratnega verskega življenja. Poudarja, da so evangeličani nedvomno odigrali pomembno vlogo pri ohranitvi slovenske identitete, in to ne samo z izdajo prvih prekmurskih knjig, temveč tudi v 19- in 20. stoletju, ter dodaja, da so bili madžarsko usmerjeni duhovniki v obeh cerkvah. Cvetka Toth piše o Religioznosti kot procesu življenja, Robert Inhof o Luthrovi reformaciji v retoričnem zrcalu podobe, kjer se podrobneje loti tiskanih podob in upodobitev, tudi njegovih nasprotnikov, ki so ga predstavljali kot sedmeroglavo po- Manj pa so k protestantskemu principu nagnjeni nekateri duhovniki v premišljevanjih za posamezen mesec in nekaterih drugih člankih v smislu: »Poglejmo si male otroke, kako radi lažejo!« ali: « /.../ ki so se prišli gostit (konfirmacija, op. a.), ne da bi vedeli, zakaj in čemu /.../.«Bolje bi bilo, da se osredotočijo na pozitivne misli in vodila, kot je zapisano veni od njih: »Potrebno je, da mi, ki tvorimo Cerkev, priznamo, da nam ljubezen pripada tako kot vera. Odrešilna ljubezen nam more postati orodje, s katerim dokazujemo dejstva svoje vere.« Duhovniki imaj-o moč, saj jim ljudje zaupajo in verjamejo, zato če bodo namesto o negativnih, govorili o pozitivnih in dobrih stvareh, se bodo taka tudi bolj širila med ljudmi. A. Nana Rituper Rodež ■ Zlatko Gnezda v ICL-u obnovoletnem srečanju, ki ga je pripravila firma ICL v Murski Soboti (sedež na naslovu Plese 9) za svoje partnerje, je kot vrhunec kulturnega programa svojo raz- stavo pripravil tudi akademski slikar Zlatko Gnezda. Rodil se je leta 1953 na Ptuju. Akademijo za likovno umetnost je končal leta 1983- »Zlatko Gnezda je eden tistih slikarjev, ki trmasto vztrajajo pri sliki kot avtonomnem in samozadostnem mediju sodobne umetnosti, zato v svoji ustvarjalni vnemi zavrača sleherno odvisnost podobe od vsega zunanjega, niti simbolično ne mara vzbujati iluzij o znanih temah ali motivih iz sveta predmetne stvarnosti. Včasih utegne celo namerno zmesti gledalca, ko le-ta ugleda nekaj, kar bi lahko navezal na izkušnjo deja-vu in tako napletel eno od neštetih zgodb o sodobni umetnosti. Celo genius loči neposredno ne odseva iz Gnezdovih slik, čeravno bi kontemplativni svet v odmaknjenih goricah pri Ormožu, kamor umetnik zahaja, ko dela, lahko po svoje le determiniral njegov ustvarjalni čredo, ki ga prepoznavamo v osupljivo arhaični govorici podobe,« je o umetnikovem delu zapisala Judita Krivec Dragan. Zlatko Gnezda je prejemnik več priznanj, omenimo naj samo tisto iz galerije Liebau v nemškem Burghaunu, ko si jo je razdelil skupaj s Kitajcem Choi Hoi Yingom in si tako odprl možnost za skupno partnersko razstavo. T. K. ■ Vstop v čarobni svet slike in slikarstva Matajeve podobe iz soboške (pol)preteklosti Osupljiva lepota Kritični pričevalec V V Galeriji Murska Sobota je na ogled razstava ilustracij Marije Lucije Stupice metnica je vrhunska slovenska ilustratorka in dobitnica številnih prestižnih nagrad in priznanj. V času, ko se pod pojem vizualne umetnosti tlači skorajda vse - razen ilustracij otroških pravljic, ki so nekako še vedno razumljene kot stvari, ki niso vredne resnega diskurza - nam razstava Marije Lucije Stupice na eleganten način omogoča vstop v čarobni svet slike in slikarstva. Razstava nam govori tudi o tem, da je umetnost ena, ne glede na to, ali doživi svoje utelešenje kot slika, kip ali - ilustracija pravljice. Svet pravljic je očitno za otroka razumljiva in sprejemljiva metafora našega sveta. To razlikovanje se ne kaže le v strogi polarizaciji med dgbrim in zlim, ampak tudi v navzočnosti animizma, ki je, med drugim, obvladoval začetke zahodnoevropske ci vilizacije. Ko se namreč v pravljici ljudje odpravijo spat, nastopi čas, ko zaživijo in spregovorijo predmeti, ki čez dan niso bili nič drugega kot lonci, metle, žlice ■ ali črnilniki. V pravljicah name-, sto ustaljenega logičnega sveta vzrokov in posledic nastopi svet, ki je poln magičnih moči, čarodejev, urokov, dobrih vil in zlobnih čarovnic. Kako torej likovno predstaviti ta čudni svet, da bi upodobitev ostala ilustracija pravljice, ne da bi postala fantastična slika? In kako predstaviti ta svet, da bi v svoji predstavitvi ohranil to značilno magičnost? Iz ilustracij Marije Lucije Stupice razberemo izjemno poznavanje slikarstva vse od italijanskega kvatročenta prek Boscha, Leonarda, Griinewalda in Diire-rja do Philippa Otta Rungeja in Casparja Davida Friedricha. Pri njenih ilustracijah gre za dosledno tran^poniranje dejanskega sveta v domišljijski svet. Marija Lucija Stupica ustvari likovni svet, ki je v sebi izjemno harmoničen. Če izhajamo iz neke čudne zakonitosti, ki pravi, da so dobre slike na reprodukcijah zmeraj slabše od originala, in obratno, da so slabe slike na reprodukcijah boljše kot v originalu, je treba videti ilustracije Marije Lucije Stupice v originalu. Pogled na Stupičine originale nam podvoji vtis intimnosti, kajti namen teh ilustracij ni bil toliko gledanje originalov, pač pa gledanje reprodukcij. Ilustracije so bile že v osnovi namenjene reproduciranju v knjigah, kjer skupaj z besedilom tvorijo celoto, ki je lahko dostopna in namenjena širokemu krogu občinstva. Šele na originalu, ki postane dostopen le na razstavah ali v avtoričinem ateljeju, lahko opazimo vso pestrost barvnih odtenkov in avtoričino mojstrstvo v obdelavi tako detajla kakor tudi celote. Zasnova tega likovnega sveta je takšne narave, da ustreza tako optimističnim pravljicam bratov Grimm kakor tudi pesimističnim, mitu sorodnim pravljicam Hansa Christiana Andersena. Robert Inhof ■ aneza Mataja seveda najbolj poznamo kot pretanjenega raziskovalca neba nad Prekmurjem, torej zgodovine letalstva (Letala na Prekmurjem, 1999, Drzneje od ptic, 2000), tokrat pa se oglaša z romansiranim otroštvom in odraščanjem, katerega pripovedni tok črpa iz svojih zapiskov, najdenih na podstrešju že mrtvega rodnega doma v obrobni soboški Mali Kaniži. Njegova pripoved Plaščarji, ki ji bo kmalu sledil drugi del, podnaslovi! pa jo je kot podobe iz preteklih sanj, je napisana s prizvokom budnega in kritičnega opazovalca, bolje rečeno snemalca, saj pred bralca, naniza celo galerijo mnogim znanih soboških likov in dogodkov od začetka druge vojne do travmatiziranih socialističnih časov. Še več: tudi*v tem tekstu, ki je izšel tik pred koncem leta pri založbi Franc - Franc, ne more skriti svojega navdušenja nad letali, ki jih je kot otrok skupaj s svojo včasih pobalinsko tovarišijo »vzljubil« ravno v času druge vojne. Prav preleti ter padci letal so tisti vzgibi vznesenosti, ki dodajajo tej sicer linearni pripovedi vršičke dramatičnega in sanjavega. Mataj nesramežljivo zapisuje prava imena oseb, torej Sobočanov, najbolj pa ošvrkne tiste, ki so »obračali plašče«. Maksima »obrni plašč«, ki se črta tudi v pomenljivem naslovu Plaščarji, se često javlja kot obtožba in hkrati logika prevratnih in parolarskih časov osvoboditve ter prvih let stalinističnega komunizma, ki so se zrcalili v dandanes smešnih in patetičnih paradah in sprevodih ali kar v duhovito zapisanem pričevanju o odkritju spomenika na današnjem Trgu zmage. Ob vseh teh burnih časih, v katerih krmarijo svoja življenja, poleg članov njegove družine tudi dr. Vrbnjak, Bata Miki, Cifrak ne-na, Puklavi Miha, partijski’velmožje, advokat Bajlec, industrialec Cvetič, dirigent Gerlec, gostilničar Černjavič, oznaš P..., pa se mora zgoditi prva ljubezen, pravzaprav romanca z Olgo, ki tudi konča ta roman. Konec njune ljubezni je bil za tiste ateistične čase pravzaprav absurden, saj mu jo je Olgina mama branila zaradi verskih predsodkov. Kakorkoli, »novi časi«, ki se napovedujejo skozi kopreno mračne ideologije, se zgrnejo tudi na Coto, sošolca in sanjača, nekakšno metaforo tistih časov, ki ga na koncu odnese čez mejo, »kjer plešejo rokenrol in je svoboda«. Matajeva pripoved - kmalu pričakujemo drugi del Plaščarjev - je veristična podoba takratnega »soboškega časa«, pripoved, ki teče gladko in sproščeno ter prinaša barvite in pomenljive sličice v album naše preteklosti, ki je do sedaj živela le v spominih. Prav zaradi tega so Matajeve podobe iz preteklih sanj dragoceno delo, ki sicer ne bo spremenilo kronopisa mesta, bo pa vneslo v spomine in spominjanja malce nemira, ki je še kako potreben, da bi se s pravim občutkom in mero zazrli v kalejdoskop minulega ali prezrtega. Milan Vincetič ■ 12 AKCIJE 10. januar 2002 vbm Da vam bo še naprej toplo pri srcu ... Najljubše sanje... VESTNIKOVO začetku lanskega leta smo se odločili, da bomo z našimi šopki presenečali pomurske direktorice. Ni jih prav dosti, a so prav zaradi tega bolj prepoznavne in izpostavljene. Prisiljene so razvijati svoj slog vodenja, saj na vodilnih mestih velikokrat niso imele predhodnic. Vsak mesec smo presenetili eno direktorico, ki je praznovala rojstni dan. Pogosto se je zgodilo, da so presenečenje zanjo predlagali sodelavci, prijatelji, znanci... Trendovske šopke so pripravile flori-stke Vrtnarstva M. Sobota iz cvetličarn CVET, PARK in ROŽA - Tatjana Bagari, Verica Jančar, Zdenka Šajt, Zdenka Matuš, Marica Kampi in Olga Koroša. Bralce VESTNIKA vabimo h glasovanju za naj šopek iz celoletne akcije Šopki za ambiciozne in pogumne direktorice. Na dopisnici pošljite kupon z vašim glasom za naj šopek na naslov: Vestnik, Ulica Arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Glasovali boste lahko dvakrat (10.1. in 17.1.), kupone pa pričakujemo do 24. 1, 2002. Tri pošiljatelje kuponov bomo izžrebali in nagradili 31- 1., ko bo uredništvo Vestnika na obisku v Križevcih pri Ljutomeru, posebno priznanje in nagrado pa bo prejela tudi floristka za šopek, ki ga izbirate vi. TEDENSKI KUPON: Glasovnica st. 1 POTOVANJE Murska Sobota, Slomškova 42, tel.: (02) 530 16 51,530 16 52, faks: (02) 530 16 55, E-mail: t.a.-klas@siol.net Glasujem za šopek št.: Ime in priimek: Naslov: Izžrebanci glasovanja za Pomurko m Pomurca leta Vsak četrtek do 12. aprila 2002 izbirajte svoje najljubše potovanje in se prepustite sreči! Na tedenskem kuponu obkrožite eno od treh možnosti in kupon odpošljite najkasneje v torek na naslov: VESTNIK, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota s pripisom POTOVANJE, da ne boste zamudili sredinega žrebanja in možnosti, da se v četrtkovem Vestniku vaše ime znajde med tremi srečneži. MREŽNI KUPON: i----------------“n | a) enodnevno smučanje (prevoz, smučarska vozovnica) | b) izlet v Prago | c) Benetke, beneški I karneval Ta teden so bili izmed vseh prispelih tedenskih kuponov izžrebani tisti, ki so jih poslali: 1. Terezija TERPLAN, KROG, Murska ul. 106, 9000 MURSKA SOBOTA (izbrala si je potovanje v Benetke, beneški karneval) 2. Irena BREZNIK, Segovci 47, 9253 APAČE, prejme kuharsko knjigo Branka Časarja, 3. Zoltan PONDELEK, Gor. Petrovci 12 f, 9203 PETROVCI, prejme kuharsko knjigo Branka Časarja. Vsi trije bodo o prejemu nagrade obveščeni po pošti! Naj vas ne skrbi, če vam sreča ni bila naklonjena ta teden. Ponujamo vam še mrežni kupon, ki ga vsak četrtek skrbno nalepite v mrežo, objavljeno v 51- št, ki je izšla 20. decembra 2001. Polna mreža mora prispeti na naš naslov do 12. aprila 2002, ko bo finalno žrebanje. Nagrada bo vabljiva! Izžrebali bomo šestnajst izpolnjenih mrež in šestnajst vas bo za prvomajske praznike za nekaj dni odpotovalo v toplejše kraje z Vestnikom in Turistično agencijo Klas. Poslovalnice: Gornja Radgona, tel. :(02) 564 97 80, faks: (02) 564 97 81, E-mail:apms.klasgr@siol.net Lendava, tel.: 578 95 56, faks: 578 95 57, E-mail: apms.klasle@siol.net Ljutomer, tel.: 584 88 26, faks: 584 88 27, E-mail:apms.klaslj@siol.net. POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na račun pri Ljubljanski banki: 02340-0019232476 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 438 342 SOLIDARNOST d. d. SOBOSKA Ulica arhitekta Novaka 4, p. p. 61 Tel.: 02 530 05 40, faks: 02 530 05 41 E-mail: solidarnost@siol.net Priprava, tisk ter hitra in kakovostna izdelava: - prospektov - blokov • revij ■ brošur ■ letakov • lokalnih časopisov - koledarjev Vsem dosedanjim strankam se zahvaljujemo, prihodnjim pa priporočamo z našimi izdelki. SOBOSKA TISKARNA SOLIDARNOST d. d. Knjigi Boug žegnjaj prejmeta: Alojz Ščap, Lendavske Gorice 18a, 9220 Lendava in Lidija Kutnjak, Cankarjeva 36, Rakičan, 9000 Murska Sobota. Po dve vstopnici za kopanje v Termah v Moravskih Toplicah sta dobila: Stanko Zlatko, Lipovci 73, Beltinci in Tadej Pušnik, Cvetkova 23, 9000 Murska Sobota. Tople copatke Murskega vala prejmeta: Aleš Grabar, Brodarska 2, Krog, 9000 Murska Sobota in Irma Mesarič, Satahovci 21. Izžrebancem čestitamo, darila pa bodo prejeli po pošti. Murski val in Vestnik in vas ne bo zeblo v noge. EKSTRA LAHKO KURILNO OLJE PETROL Naročila 24 ur na brezplačni telefonski številki 080 22 66 VESTNIK 10. januar 2002 KMETIJSTVO 13 Cene krmil in vitaminsko-mineralnih dodatkov v kmetijskih trgovinah Tovarna močnih krmil Lipovci, trgovina Zrnovil * Tovarniško ime Pakiranje MFC v SIT / kg pu-predstarter 10/1 94,90 pu-starter 10/1 73,20 pu starter 50/1 70,90 super pu 30/1 119,50 zrnovital -superkoncentrat 30/1 171,00 s-doj 50/1 • 52,00 super pit 50/1 85,50 bek 1 50/1 49,90 bek 2 50/1 46,60 s super 10/1 90,10 S super 50/1 87,80 tl-štarter, briketi 10/1 68,30 tl-štarter, briketi 50/1 66,40 tl-štarter, moka 10/1 67,30 tl-štarter, moka 50/1 64,70 gov 1 50/1 46,70 gov-u-super 32 50/1 47,60 MK 18-krmilo za krave molznice 50/1 48,70 MK 32 50/1 69,70 bro-štarter 10/1 66,50 bro-štarter 50/1 64,20 bro-finišer 10/1 61,20 bro finišer 50/1 ■59,30 ns-k (za nesnice) 10/1 56,40 ns-k (za nesnice) 50/1 54,10 nsk super 10/1 86,40 nsk super 50/1 84,10 krmilo za kunce 10/1 80,80 sončične tropine 40/1 49,00 sojine tropine 50/1 77,50 ribja moka 50/1 185,80 pšenični otrobi 40/1 19,00 koruza 50/1 29,60 ječmen 50/1 33,50 živinska sol . 50/1 25,10 vitaredin 2/1 233,30 mvm sk 3 25/1 181,20 monokalcijev fosfat 50/1 103,40 kravimin 2 bio Zn 25/1 209,50 kravimin 2 bio Zn 5/1 220,30 kravimin 3 bio Zn 5/1 209,40 kravimin 3 bio Zn 25/1 197,70 kravimin 4 bio Zn 25/1 203,00 kravimin 4 bio Zn 5/1 213,80 kravimin 6 bio Zn 25/1 135,00 kravimin 7 bio Zn 25/1 130,70 pravimin puj 25/1 244,10 pravimin pit 25/1 194,40 pravimin 2 5/1 185,60 biofos 2/1 374,80 metionin 5/1 957,40 lizin 5/1 746,80 kalcij 50/1 22,50 ketofin 25/1' 319,16 salvana leckerli za konje 1/1 619,80 dermog sprej 1/1 1.077,40 solni kamen za konje 1/1 1.405,00 ps briketi za konje 12,5/1 551,20 longisept gel 150 g 828,40 lekaseptal mazilo 350 g 1.346,50 blinal razkužilo 11 1.908,80 blinal razkužilo 51 6.984,10 nutril - Se 100 g 398,20 nutril I - Se 1000 g 2.812,30 probios granule 22,7/1 1.385,73 probiotik za pujske - suspenzija 215 ml 3.758,00 probiotik -gel za teleta300 g 4.107,70 Mlečni nadomestki za teleta: kalvolac brown 25/1 253,40 kalvolac orange 25/1 304,30 isilac 10/1 254,60 Mlečni nadomestki za pujske: porkolac extra 10/1 366,40 porco pre 25/1 270,80 babito 25/1 301,80 serolat 25/1 187,50 Silirni dodatki: miprosil 12/1 670,60 ketoprevent 1/1 796,50 "Opomba: Vsa krmila v vrečah je možno dobiti tudi v razsuti obliki, kjer je cena nižja za 2 SIT/kg. V specializirani vrtnarski zadrugi Grede Tešanovci pripravljeni na začetek pridelave Hektar ogrevanih rastlinjakov Rastlinjake, v katerih bodo gojili paradižnik, bodo ogrevali z odpadno geotermalno vodo iz Zdravilišča Moravske Toplice lovenska kmetijska pridelava bo zaradi neustrezne posestne se- stave, v kateri prevladujejo manjše kmetije, težko konkurirala kmetijstvu v Evropski uniji, zato je potrebno njeno prestrukturiranje. Povečevanje velikosti kmetij bo ena od prednostnih nalog slovenske kmetijske politike, na manjših kmetijah pa bo možnosti za preživetje potrebno iskati v delovno intenzivni pridelavi, ki bo tudi na manjših površinah zagotavljala ustrezen dohodek. Prilagajanje kmetijstva evropskim razmeram v državah kandidatkah za vstop s sredstvi podpira tudi Evropska unija, od posameznega okolja pa je odvisno, v kolikšni meri zna to priložnost izkoristiti. Specializirana vrtnarska zadruga Grede Tešanovci je bila ustanovljena z namenom, da organizira in poveže pridelovalce vrtnin na tem območju, hkrati pa izkoristi tudi naravne danosti, ki so tu na voljo. Nosilec projekta oziroma ideje o tovrstni proizvodnji je bila občina Moravske Toplice, med petnajstimi Kupljenovi so 6. januarja opravili zadnjo trgatev letnika 2001 Trije kralji postregli s kakovostno kapljico peto tradicionalno trgatvij'o “Treh kraljev”, so svoja opravila v za sezono 2001 končali tudi pri Vinogradništvu Kupljenovih v Okoslavcih. Po rednih oktobrskih, poznih novembrskih ter Lucijini trgatvi (13-decembra) je tako na svečan način potekalo še zadnje dejanje v Kupljenovih vinogradih.. Veliko trgačev, Kupljenivih prijateljev in znancev je potrgalo grozdje z okoli 300 trsov sorte šipon in iz zmrznjenega grozdja so pozneje stisnili okoli 60 litrov nadvse sladke vinske kapljice, s skoraj 50 odstotki sladkorja. Po trgatvi pa je bilo sila veselo ob Strokovna izobraževanja za kmete V Ivanovcih v Vinogradniškem centru Goričko bo 11. januarja od 16. do 19. ure prvi del seminarja Naravi prijazno vinogradništvo. Temi sta: Gnojenje in oskrba tal v naravi prijaznem vinogradništvu in Dolgoročni ukrepi za zmanjševanje vpliva suše v vinogradih. 15. januarja ob 10. uri bo v predavalnici Kme-tijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota predavanje: Zakon o živilih živalskega izvora. V Lendavi v sejni sobi občine bo 17. januarja ob 10. uri predavanje: Trženje na kmetiji. 17. in 18. januarja ob 9. uri bo v Rakičanu na Srednji kmetijski šoli dvodnevni seminar z naslovom Evropsko primerljive kmetije na področju reje krav molznic. Teme dvodnevnega seminarja so: Možnosti razvoja govedoreje v Pomurju znotraj EU, Zakaj knjigovodstvo na kmetijah in predstavitev dosedanjih rezultatov vodenja, Kakovost voluminozne krme v Pomurju, Rajonizacija pridelovanja krmnih koševin, Izbor močnih krmil pri visoko proizvodnih živalih, Krmljenje plemenskih telic, Izbor bikov lisaste pasme pri visoko proizvodnih živalih, Spremljanje plodnosti v mlečno intenzivnih rejah. V Ljutomeru v dvorani SKZ Kmetovalec bo 17. In 18. januarja ob 9. uri dvodnevni seminar o reji, pasmah, razmnoževanju in zdravju prašičev. Izvajalec del z izvedbo projekta sicer zamuja, vendar računajo, da bodo že v marcu v rastlinjakih lahko začeli s pridelavo. Foto: Nataša Juhnov ustanovitelji zadruge pa so poleg fizičnih oseb še Zdravilišče Moravske Toplice, SKZ Martjanci in Skupina podjetij ABC Pomurka. S projektom so kandidirali za sredstva iz programa Phare in uspeli. Župan Franc Cipot pravi, da je bila Evropska unija pripravljena s svojimi sredstvi vseh dobrotah gospodinje Marice in drugih kuharic ter ob poizku-šnjah odličnih Kupljenovih vin. Sicer pa so Kupljenovi, ki obdelujejo 16 hAtarjev lastnih vinogradov (nekaj grozdja so tudi odkupili) v minuli sezoni pridelali skoraj 100.000 litrov vrhunske kapljice. Na Lucijini trgatvi so trgali grozdje sorte laški rizling, za tragtev svetih “Treh kraljev” pa šipon. Besedilo in foto: O. Bakal I podpreti projekt, ki združuje koncept pridelave zelenjave v topli gredi s pomočjo odpadne geotermalne vode, ki jo sicer za svojo dejavnost izkorišča Zdravilišče Moravske Toplice. Za izvedbo projekta so iz programa Phare dobili 100 milijo; nov tolarjev, 80 milijonov sta primaknila gospodarsko in kmetijsko ministrstvo, 70 milijonov pa so zagotovili v občini. Slednja je v dveh letih prispevala 30 milijonov tolarjev, obveznosti za vračilo 40 milijonov tolarjev pa je prevzela zadruga. Osnovni namen tega pilotskega projekta je, da poveže manjše in tudi večje pridelovalce vrtnin na tem območju, za-8ruga pa bo v rastlinjakih na površini enega hektarja imela tudi lastno pridelavo. V rastlinjakih, ki jih bodo ogrevali z odpadno geotermalno vodo in tako zago-x tavljali pogoje za pridelavo v vseh letnih časih, bodo gojili paradižnik in vzgajali sadike, občinski prostorski plani pa zagotavljajo možnost širitve tovrstne pridelave na tem območju. Rastlinjaki so opremljeni s sodobno računalniško vodeno opremo, z vsem premoženjem bo upravljala zadruga, ki bo skušala k sodelovanju pritegniti čim več malih pridelovalcev, računa pa tudi na sodelovanje večjih že uveljavljenih pridelovalcev vrtnin na tem območju. Svojim članom bi zadruga zagotavljala trženje njihovih pridelkov, s celovito ponudbo pa bi bila zanimiva tudi za večje trgovske hiše, saj nekateri med njimi že kažejo zanimanje za prevzem celotne pridelave. Čeprav so načrtovali, da bodo rastlinjaki nared do konca novembra in bi zdaj v njih že morala teči pridelava, izvajalec z izve dbo projekta zamuja, za kar pa v občini ne prevzemajo odgovornosti. Župan Cipot pravi, da je bil to evropski razpis in tam so tudi izbirali izvajalca. Vseeno pa računajo, da bodo dela končana do konca februarja, v začetku februarja pa naj bi začeli s postopnim uvajanjem pridelave v ogre vanih objektih. Ludvik Kovači Kraljevska trgatev na Plitvičkem Vrhu v mrazu in brez snega Steyerjeva ledena trgatev inogradništvo Steyer iz Plitvice pri Apačah je pripravilo dan pred praznikom Sv. treh kraljev ledeno trgatev. Na njej se je zbrala družina Steyer z delavci, ki so čez leto pomagali pri obdelavi vinograda. Vinogradništvo Steyer obdeluje 11 ha vinogradov, v katerih venskih vin na KŽS v Gornji Radgoni. raste 50.000 trsov, od tega največ traminca. Dišeči traminec je njihova posebnost. Del tega vina namenijo za posebno vino, ki so ga poimenovali dišeči traminec eksluziv. To vino izšolajo po tehnologiji barique n posebnih hrastovih sodih, lani pa je bilo na Hrvaškem razglašeno za najboljše vino, ki se prodaja na hrvaškem tržišču. Za njega jim je revija Svet v čaši podelila najvišje priznanje zlati grozd. Seveda so bila Steyerjeva vina deležna tudi najvišjih medalj na Vinskem sejmu v Ljubljani in olimpiadi slo- Sadjarsko društvo Pomurja v dvanajsto leto delovanja Šesto ocenjevanje sadnih destilatov ocenjevanjem sadnih destilatov, ki bo tokrat že šesto po vrsti, v Sa djarskem društvu Pomurja končujejo lanskoletne društvene aktivnosti. V društvu, ki bo konec februarja stopilo v dvanajsto leto delovanja, namenjajo posebno skrb izobraževanju svojih članov, saj zanje med letom pripravijo več strokovnih predavanj in praktičnih prikazov opravil v sadovnjakih, poskrbijo pa tudi za družabno življenje. Ena od oblik usposabljanja članov je tudi tečaj žganjekuhe, ocenjevanje sadnih destilatov pa je postalo tradicionalno. Letošnje bo 18. januarja, društvo pa vabi vse, ki se ljubiteljsko ukvarjajo z žganjekuho, da svoje proizvode dajo v ocenitev. Vse informacije o zbiranju vzorcev lahko dobijo po telefonu, številki sta 555 10 22 in 041 327 397. Rezultate ocenjevanja bodo razglasili na rednem'letnem občnem zboru sadjarskega društva prvo soboto v februarju, ko bodo najboljšim podelili tudi me dalje in priznanja. L. K. I »Če hočeš vina prodajati, moraš prisluhniti potrošniku. Mi prodajamo v Sloveniji in na Hr vaškem. Doslej se je naša družina ukvarjala z živinorejo in vinogradništvom, ker pa zahteva vinogradništvo veliko dela, smo se odločili, da živinorejo opustimo, saj je vseh 11 ha vinogradov v polni rodnosti. Ob tem pa obdelujemo največji slovenski am-pelografski vrt, kjer je zasajenih 150 različnih sort vinske trte, je povedal Danilo Steyer. Besedilo in foto: Ludvik Kramberger ■ 14 IZ NAŠIH KRAJEV 10. januar 2002 MM Aktivno društvo povezuje vaščane Deset let športnega društva Stara Nova vas portno društvo Stara Nova vas, ki šteje okrog sto članov, je pred kratkim praznovalo deseto obletnico delovanja. Ustanovilo se je s 33 člani in že prve smernice v zastavljenem načrtu so nakazovale, da bo društvo poleg športnih aktivnosti poskrbelo tudi za družabno življenje včlanjenih vaščanov. V občini Sveti Jurij ob Ščavnici je najmanjša vas Kočki Vrh, ki je nekoliko odmaknjena od središča občine, je namreč na obrobju in meji na sosednjo občino Cerkvenjak. Majhna vasica šteje le petindvajset prebivalcev v desetih družinah, ki pa so bolj vezani na sosednjo občino, saj so bliže tamkajšnji šoli, vrtcu in trgovinam. Predstavnik vasice med svetniki je Milan Domanjko, odbornica vasi pa je Elizabeta Ivajnšič (na fotografiji). Njihova največja želja je, da bi skozi vas speljali asfaltirano cesto, kajti zdajšnja makadamska cesta je že v slabem stanju, sploh pa živimo v času, ko je asfalt speljan še do precej bolj nedostopnih mest. Še posebej veliko težav imajo pozimi, ko velikokrat pozabi na njih tudi piužni avto, zelo slabo povezavo pa imajo tudi z avtobusom. Vaščani odhajajo pretežno v službe in se ne ukvarjajo z intenzivnim kmetijstvom, vasici pa daje posebno podobo nekaj starejših »cimpranih« hiš. Zaradi čudovitega razgleda in miru, ki ga ponuja vas, je postavljenih tudi nekaj počitniških hišic. - D. T., foto: L. Kr. Društvo v naselju, ki leži med Iljaševci in Vučjo vasjo ob magistralni cesti Ljutomer- Radenci, predstavlja torej utrip vasi, saj skrbi za ohranjanje stikov med vaščani. Za približno štiristo ljudi, ki prebivajo v vasi in ki se ukvarjajo pretežno s kmetijstvom, je društvo več kot potrebna in prijetna popestritev vsakdana. Tako prirejajo v sklopu društva razne turnirje, igrajo nogomet, namizni tenis, organizirajo razne prireditve, izlete, računalniške tečaje in podobno, vsako leto pa imajo tudi spominsko mašo za umrle člane. Društvo ima tudi v lasti športno igrišče za odbojko in mali nogomet na travi, kjer so pred kratkim dozidali tudi slačilnice in do njih speljali vodovod, za letošnje leto pa imajo v načrtu še priključitev elektrike. Društvo pripravlja v zimskih mesecih vsak teden rekreacijo malega nogometa v telovadnici križevske osnovne šole, želeli pa bi tudi, da bi zaživela še ženska rekreacija. Aktivnosti društva, katerega člani igrajo v pomurski in občinski ligi malega nogometa, pa niso ostale neopažene, saj večkrat zasedejo najvišja mesta na raznih turnirjih in v ligah, zato so upravičeno ponosni na svoje dosežke, ki jih potrjujejo številni pokali v urejeni sejni sobi vaško-gasil-skega doma. Ob koncu leta podelijo na slovesnosti tudi priznanja za športnika leta - od leta 1991 so to bili: Mirko Kolmanič, Semir Djač-kaj, Stanko Heric, Milan Rajh, Andrej Slana, Boris Rajh, Boris Filipič, Zdenko Karba, Robert Kar-ba, Franc List in Danijel Žabota. Ob deseti obletnici društva pa S slavnostne prireditve ob podelitvi naziva športnik desetletja (na levi Milan Rajh - športnik desetletja športnega društva in sekretar Športne zvez« Križevci pri Ljutomeru Pavel Zorko). so podelili še priznanje za naj-športnika desetletja, ki ga je prejel Milan Rajh za prizadevne in uspešne nastope v športu (mali in veliki nogomet, namizni tenis, vaške igre, igre brez meja...). Društvo s svojimi številnimi ak cijami in povečanim številoJU članstva torej dokazuje, da uspe šno uresničuje zastavljene ciljf in jih še dodatno nadgrajuje, njimi pa je najpomembnejše p ■ n potni listi Na zamenjavo ne čakajte do zadnjega! Beprav se na prvi pogled zdi, da je do 5. avgusta, ko bodo prenehali veljati slovenski potni listi, izdani ob osamosvojitvi naše države, še precej časa, se vendarle ne kaže zanašati na to, še posebej zato, ker je pred poletnimi počitnicami pričakovati velik naval ljudi, ki bodo tik pred zdajci urejali formalnosti za pridobitev potnega lista. Dobronameren nasvet notranjega ministrstva, naj državljani z zamenjavo potnih listov ne odlašajo do zadnjega trenutka, je treba jemati dovolj resno. S tem se bomo navsezadnje izognili ne- potrebni gneči in nervozi. Podatki kažejo, da ima večina ljudi še vedno stare (modre) potne liste, med katerimi bo nekaterim veljavnost potekla že januarja, zato bodite pozorni in se izognite nevšečnostim, ki bi jih lahko doživeli ob prestopu državne meje. Sicer pa lahko prosilci vložijo vlogo za potni list pri upravni enoti, kjer imajo prijavljeno stalno prebivališče. Pri tem je treba priložiti fotografijo in stari potni list oziroma drug identifikacijski dokument, npr. osebno izkaznico, vozniško dovoljenje ali maloobmejno prepustnico, če seveda nimate starega potnega lista. Novi potni list je mogoče prejeti v 14 dneh ali kak dan prej pri upravni enoti, kjer ste vložili zahtevek, ali po pošti,; če ste se odločili za tak način. Prav tako ne gre pozabiti, da morajo imeti otroci do 15. leta starosti po novem za prestop meje svoj potni list. Tako ni več mogoče potovati čez mejo z rojstnim listom, otrok pa ni mogoče več vpisovati v potne liste staršev. Seveda je s starim potnim listom to še mogoče storiti do prenehanja njegove veljavnosti oziroma najpozneje do 5. avgusta 2002. Po tem datumu namreč ne bodo veljale nobene izjeme Več. Milan Jeršei Z našega štedilnika Čebulna kremna juha *** Puranji medaljon s stročjim fižolom Riban krompir s skuto *** Jabolčni zavitek z ocvirki Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana ne slanine, ki jih pritrdimo z zobotrebci. Solimo in popramo ter na olju spečemo. Prihranek vode in sladko smetano pristavimo, začinimo, dodamo na kocke nar.ezan paradižnik in preostanek narezane slanine. Vse skupaj zavremo, nato dodamo stročji fižol in mleko, v katerem smo razmešali moko, in prevremo. Po potrebi začinimo in okisamo z limoninim sokom. Na krožnik zložimo najprej stročji fižol, ki ga potresemo s sesekljanim peteršiljem in obložimo s puranjimi medaljoni. Riban krompir s skuto Čebulna kremna juha Sestavine: 500 g čebule, 40 g masla, 100 cl jušne osnove, 150 g jabolk, 2 cl limoninega soka, timijan, sol, beli poper, 100 g toasta Priprava: Čebulo narežemo na kocke in jo na maslu v kozici posteklenimo. Dodamo olupljena in na krhlje narezana jabolka. Vse skupaj še malo prepražimo, zalijemo z jušno osnovo, začinimo, okisamo z limoninim sokom ter kuhamo 20 minut. Juho pretlačimo in po potrebi še začinimo. Za popestritev okusa lahko dodamo nariban sir. Juho ponudimo s toastom. Puranji medaljon s stročjim fižolom Sestavine: 400 g zamrznjenega stročjega fižola, sol, poper, 500 g puranjega fileja, 150 g mesnate slanine, 6 cl olja, 10 g moke, 10 cl mleka, 10 cl sladke smetane, 120 g paradižnika, peteršilj, limona Priprava: Stročji fižol skuhamo v majhni količini hladne vode. Odcedimo in 10 cl vode od kuhanja shranimo. Puranji file narežemo na dvanajst enakih kosov (medaljonov) mesa in jih zvijemo v tanke rezi- Sestavine: 1200 g krompirja,. 10 cl mleka, 5 cl olja, 15 g česna, 200 g skute, sol, poper Priprava: Krompir v olupku skuhamo, odcedimo, olupimo in grobo naribamo. Olje v kozici segrejemo, na njem prepražimo sesekljan česen in zalijemo z mlekom. Dodamo skuto, riban krompir ter začinimo s soljo in poprom. Vse skupaj premešamo, malo prepražimo in ponudimo. Jabolčni zavitek z ocvirki Sestavine: 350 g vlečenega testa, 150 g ocvirkov, 60 g drobtin, 1100 g jabolk, 180 g sladkorja, cimet, 30 cl kisle smetane, 2 jajci Priprava: Ocvirke sesekljamo, malo prepražimo in vanje zmešamo drobtine. Jabolka olupimo, naribamo in malo ožmemo. Kislo smetano pomešamo z jajcema. Vlečeno testo razprostremo po de^i, premažemo z ocvirki ter potresemo z jabolki, sladkorjem in cimetom. Pokapljamo s tremi četrtinami pripravka iz smetane. Zvijemo in položimo v pomaščen pekač. Surov zavitek premažemo s preostankom smetanovega pripravka. Pečemo v pečici 50 minut pri 180 °C. Malo ohlajen zavitek narežemo. ... za zdravje in dobro počutje M 10-januar 2002 DOBRO JE VEDETI ...23 S e ste le poredko doma, nikar ne mislite, da si ne morete privoščiti sobnih rastlin. Skupina ra- stlin, kamor spadajo kakteje, je kot naročena za vas. Brez skrbi jih lahko pustimo brez oskrbe same doma tudi po več tednov. Pred odhodom jih dobro zalijemo (vendar voda ne sme stati v podstavku), postavimo na senčno mesto in brez težav bodo počakale na našo vrnitev. Pozimi jih nikakor ne smemo zalivati, takrat imajo rajši kak hladnejši prostor in suho prst. Pri zalivanju težko najdemo pravo mero. S ciperusi, sitcem in sobnim bambusom pa ne bomo imeli težav pri pravih odmerkih vode. Vedno imajo radi veliko vlage. Lonček preprosto postavite v skledo vode in postregle si bodo kar same. Besede Mode Misli na ma turantski ples) ... so ovite v plašč skrivnosti ali odkrite in skrb zbujajoče kot čas pred najtežjim preverjanjem znanja. Strah seveda ni potreben, saj vemo, da se ga da odpraviti s pripravami. Ples naj bo prijetno ščemenje v trebuhu in druženje prijetna pustolovščina, ki se pomni. Poleg vseh napovedanih dogodkov se lahko pustimo presenetiti. Tako dobro kot slabo presenečenje je del vsake poti, vsakega koraka, vdiha in preseka misli. V sak psihiater ima številne obiskovalke in obiskovalce, ki precej obupani pridejo po pomoč s pripombo, da jih je strah, da se jim bo zmešalo. Silno trpijo, saj niso kos tem nadležnim vsiljivkam. Praviloma le-te zmagajo nad poskusom posameznika, da bi jih premagal. Gre za misli in dejanja, katerih absurdnosti se posameznik zaveda, pa se jih ne more znebiti, dokler ne zadosti njihovi zahtevi. Popolno angažiranje volje, da jim ne bi ustregel, je zaman. To človeka popolnoma izčrpa, ob tem pa mu daje še občutek poraženca. Čimbolj se bori proti njim, tem večji je poraz. V bistvu ne preostane nič drugega kot jim po najkrajši poti ustreči. Prej ali slej pa je ponižanje človekovega jaza tako porazno, da išče strokovno pomoč. Vsiljivke postavljajo pogoj, če ne boš storil tega ali onega, se ti bo zgodilo takšno ali drugačno zlo. Pojavi se torej strah, ki vodi do opravljanja uslug vsiljivkam. Vsebinsko so vsiljivke zelo različne. Človeku se vsiljujejo neprijetni spomini, doživetja, muči se z neplodnimi razmišljanji, opravlja nesmiselna dejanja, ki vodijo celo do pravih ceremonialov. Naj navedem primer gospodinje, ki je se je morala držati pri brisanju posode določenih števil. Posodo je morala obrisati trikrat z ene in trikrat z druge strani. To je morala storiti, čeprav je že bila čista. Ali oseba, ki mora pri hoji po kockah stopiti na rob kocke ali šteti kocke. Nekdo mora pogledati v neko smer, neštetokrat prekontrolirati, ali je zaklenil vrata, izključil računalnik, res plačal v trgovini... Upam si trditi, da ima vsak takšen posameznik svoj lastni sistem vsiljivk. Prvi terapevtski uspeh oziroma olajšanje je, da psihiater ne pokaže nobenih znakov zaskrbljenosti nad obiskovalčevim psihičnim stanjem. Poznamo namreč tako imenovano prisilno (anankastično) strukturo osebnosti, za katero je značilno, da je natančna, delavna, vestna, ust- Značilne prekmurske in prleške jedi, 52 jedilnikov, jedilniki in solate za posebne priložnosti, recepti za drobno pecivo! Vse to najdete v kuharski knjigi Branka Časarja Boug žegnjaj ki jo lahko naročite: - po elektronski pošti oglasi.vestnik@p-in£.si, - po telefonu št. 02 531 19 98, - z naročilnico: ONA Bleščice, krzno, perje, bižuterija in perle kot dodatek ali del obleke. Obleke so v črni, zlati, temno vijolični, rdeči barvi ter srebrno sivi. Zlata je lepa posebej v osnovni niti, če je votek v rjavi barvi. Rjava je nenavadno nepriljubljena, čeprav je trenutno okrog nas zelo vidna. In stvari, ki nas spominjajo na rjavo, nas zelo pogosto razvajajo. Gre za čokolado, kavo, cimetovo skorjo in še bi lahko naštevali. Barve so lahko pomembnejše od same oblike obleke, vendar ne prav pogosto. Poleg dolgih oblek, ki podarjajo videz vitkosti, so poleg še naborki na različnih delih oblek. Pogosto spominjajo na plesno obleko španskega tla- Psihiatrovi pomenki Podjetje za informiranje, d. d., Ul. arhitekta Novaka 13, M. Sobota NAROČAM kosov knjige BOUG ŽEGNJAJ ime in priimek T J «35» ~------H———-----------------—----- ——........' . - . - * — -----------—---. —.—------------- podpis | ' cena: 4.500 sit 1 poštnina (plačilo po povzetju) varjalna, dlakocepska, redoljubna, pretirano varčna, celo skopa. Kdo je ne pozna, najdemo jih v vsaki rodbini. Z njimi smo zadovoljni, dokler so pridni, delavni, rekli bi najboljši delavci. Psiho-dinamično gledano postanejo problematični, ko se pojavijo notranji psihični odpori zoper njihovo enostranskost. Ti ljudje imajo malo od življenja, gre za deloholike. Od produktivnega dela prehajajo v delo zaradi dela, na koncu. pa se pojavi depresija. Ob porazih s samim seboj doživljajo kritike domačih in na delovnem mestu. Njihova pridnost se namreč sprevrže v sterilno neproduktivnost, kar je za njih najhujše. Kaj je mogoče storiti? V tolažbo tem osebam naj bo povedano, da ima vsak četrti človek prisilno naravnano osebnostno strukturo in je torej potencialni kandidat za izbruh vsiljivih misli in dejanj. Nikakor ne gre za duševno bolezen v ožjem smislu besede. Vedno to tudi vsakemu povem, kar je osnova za uspešno zdravljenje. Takšne osebnostne strukture sicer nikakor ni mogoče odpraviti, saj bi to pomenilo konec osebnosti. Pa zakaj bi se sploh lotili psihoanalitičnega poskusa spreminjanja takšne osebnosti? Tako pridne osebnosti potrebuje vsaka družba. Osebe s pedantno osebnostno strukturo so uspešni kmetje, obrtniki, delavci, uradniki, zdravniki, inženirji, vodstveni kadri, odlične gospodinje... Zdravljenje kriznega stanja je uspešno z zdravili proti depresiji. Zmanjšanje depresivnosti dviguje samozavest zdravemu jazu, ki se dvigne nad vsiljive impulze in misli, ki prihajajo iz človekove podzavesti. Uspehi terapije so hitri, med drugim tudi zaradi solidnega sodelovanja osebe, ki je redoljubna in spoštljivo sodeluje. Dr. med. Jožef Magdič ■ menka. Čevlji z visoko peto so zelo priljubljeni.. Rokavice so dolge, če krasijo obleke brez rokavov, ali pod komolcem, če so rokavi kratki. ON Prva moška obleka je ponavadi uporabljena samo enkrat, kar je prava škoda. Moda je naklonjena različnim kombinacijam, zato bi bil pameten izbor tisti, ki je skrbno načrtovan. V ožji izbor spada gotovo temna obleka (siva, temno modra), posebej črna, ki daje letos trendovski videz. Lepa je tudi kakšna drzna črtasta obleka, predvsem črna z rdečimi ali belimi kot bucika tankimi črtami. Zraven spadata srajca in kravata v kontrastni barvi. Bela srajca je letos nova s širokim trdnim ovratnikom, ki se dviga višje po vratu. Misli na maturantski ples so lahko v svoji negotovosti tudi prijetne. Druženje in pogovori dajejo dogodkom čar. Naj ples ostane čudežna harmonija, ustvarjena po skrivnostnem receptu naših čutil. Tatjana Kalamar ■ Cene (SIT) na tržnicah Sadje in Murska Gornja zelenjava Sobota Radgona Ljutomer Maribor Jabolka................ 220 220........... 180...........220 Hruške..................550 450............400 ....450 Pomaranče.............. 240............190.......... 200...........220 Limone................. 280............260.......... 250 265 Banane............100-200..............190.......... 220 ,.........220 Kivi................... 400............450........ 350 450 Solata kristalka....... 990............790...........700...........790 Endivija............... 550............400........ 450...........450 Solata puterica...........-............790...........690 750 Krompir.......;........50..............60..........40-50............75 Rdeče zelje........... 180 ..........150.......j...160............190 Zeleno zelje........... 120 ..........120............120...........150 Orehi-jedrca..............-...............-....... 1.100 1.390 Kumare....................-.............750..........600...........750 Korenček............... 250 280........... 200...........290 Paradižnik.................-...........280...........450...........450 Paprika.............. 990............750...........600 690 Čebula.................. 150...........120...........120...........150 Kislo zelje............ 250...........240............200........L... 280 Kisla repa............. 250 240............200...........300 Rdeče kislo zelje.........-......... 300.......:.. 250............350 Mandarine.................-........... -............ 280..........280 Peteršilj.............. 800 ..........550............ 700..........750 Cvetača...................-............850........... 600..........790 Česen.............'... 400 ..........400............ 400...........450 Suite slive....'..........-............850........... 800..........900 Zelena................. 300............330........... 400..........400 Por.............'.......,.-...........680............600...........690 Rdeči radič.........;.....-...........750.........,. 700...........690 Hren....................600...........790.......... 650 .......L... 700 Domači med................-........ 1.100....830-1.030.......... 1.100 Ohrovt....................-....:.....250............ 300...........290 Rdeča pesa.............. -............250 (......... 200 290 Kaki.................... -...........450.............450..........440 Belo grozdje.......... 600 ...........450.............600..........495 Rdeče grozdje.............-..............-..............-..........590 Klementine............. 350............250........... 260..........250 Motovilec.................-........ 2.000..........1.800 1.700 Ananas..............j.....-...........400............500...........450 Grenivke..................-............350............300..........360 Suhe fige.................-............850............800..........790 Suhe marelice.............-............900.......... 850...........790 Sveže slive...............-..............-........... 700..........690 S rte na človeški dlani opredeljujejo enega in ne več genov, kot so doslej domnevali. Črte na dlani ne odslika-vajo le človekovega zdravja, ampak tudi njegov inteligenčni količnik. Doslej se je domnevalo, da odtis dlani in prstne odtise opredeljuje več genov, njihovo oblikovanje pa nima potrjenih pravil. Če se bo hipoteza izkazala za pravilno, bodo lahko na podlagi analiz dlani ugotovili bolezni, inteligenco in tudi krvno sorodstvo med očetom in sinom, vendar nekateri strokovnjaki trdijo, da je treba izvesti preiskave več družin in edincev. Energetski nasveti Regulacija centralnega ogrevanja (1) elovanje ogrevalnega sistema mora biti prilagojeno zunanjim pogojem in zahtevam uporabnikov prostorov, pri tem pa mora biti energijsko čimbolj učinkovito, kar omogoča kakovostna regulacija. Nekdanje, večinoma ročne regulacije so zamenjali sodobni, popolnoma avtomatski načini regulacije, ki zagotavljajo poleg primernih pogojev bivanja tudi opazne prihranke energije. Še tako dobra toplotna zaščita objekta in sodobna izvedba kotla za centralno ogrevanje ne dosežeta pravih učinkov, če potrebne toplote za ogrevanje ne moremo prilagoditi trenutnim razmeram v prostorih. Regulacija je postopek, pri katerem regulirano veličino primerjamo z želeno vrednostjo in jo spreminjamo tako, da je čim bližje želeni vrednosti. Sistem regulacije ogrevalne naprave mora zagotavljati stalno prilagajanje toplotne moči naprave spreminjajočim se razmeram v okolici, možnost nastavitve in doseganja ustrezne temperature v prostorih ter gospodarno delovanje ogrevalne naprave. Osnovni elementi vsake regulacije so: - temperaturna tipala (zunanje, v prostoru, v cevovodih), za dobro delovanje je zelo pomembno mesto njihove namestitve, - regulacijsko krmilna enota, ki primerja želene vrednosti z dejanskimi in daje signale izvajalnim organom (ventilom, pipam), - izvajalce enote (mešalni ventili in pipe, regulatorji idr.). V večini toplovodnih ogrevalnih sistemov reguliramo temperaturo ogrevane vode z mešalnimi ventili. Poznamo tropotne (2 + 1) in štiripotne (2 + 2) ventile. Naloga mešalnega ventila je, da določi temperaturo ogrevane vode na tak nivo, kot to zahteva zunanja temperatura ali nastavljena temperatura v prostoru. Ločimo več vrst regulacij: - centralna regulacija - temperatura vode pri vstopu v ogrevalni sistem je tako visoka, kot je potrebno za dobro ogrevanje, vodilna veličina je zunanja temperatura zraka, - lokalna (prostorska) regulacija - temperatura površine ogreval je takšna, da dosega želeno vrednost temperature zraka v prostoru, vodilna veličina je temperatura zraka v prostoru, - kombinacija centralne in lokalne regulacije je najboljša, centralna regulacija zagotavlja optimalno temperaturo vode v sistemu ogrevanja glede na zunanje pogoje, lokalna regulacija pa zagotavlja želeno temperaturo zraka v prostoru glede na zasedenost prostora, aktivnost ljudi v njem, vpliv sonca in notranjih virov energije itd. (Se nadaljuje) Dodatne (brezplačne) informacije dobite v najbližji ESP ali po tel.: 031 511414. Jožef Hozjan, u. d. 1. s., energetski svetovalec ■ ... za zdravje in dobro počutje 24 10. januar 2002 MII F t : : ’ • ''7 ; kul I AVTOR: 1 ŠTEFAN | HAJDINJAK SLOVENSKI PISATELJ FRANC? MEŠKO TENIŠKI LOPAR NAJVIŠJA GORA NA SVETU MILOŠ EKAR ČLOVEKOVA NARAVA, ČUD GL.MESTO AM.ZVEZNE DRŽAVE MARYLAND REKA V GRUZIJI FILMSKI VESOLJČEK ZDRAVILNA, ZAČIMBNA RASTLINA HUMORISTKA PUTRIH GLAGOLNIK OD NAMENIT UGLEDNI ISLAMSKI TEOLOG J.. ... . VRSTA | SLAŠČICE I "VRH” | ZEMLJE I SKANDINAV- ČEŠKA PRI-TRDILNICA TIBETANSKI SVEČENIK j SKO MOŠKO | IME MESTO V BOLIVIJI LUKNJA, KOTANJA f VERA EMMA THOMPSON MEHIŠKA DENARNA ENOTA RAZLIČICA POKONČNI KLAVIR ■ PESNITEV O MESIJI VESTNIK AMERIŠKI BOGATAŠ (DONALD) DELOVNO PODROČJE ILIRSKI ŽUPAN f JAPONSKA ROKOBORBA GL.MESTO FILIPINOV f ANTONIO VIVALDI VOLOVSKA ANTILOPA MONGOL3KO-TURŠKO LJUDSTVO VETROVKA S KAPUCO LEVI PRITOK RONE (F) SLOV.TISK. AGENCIJA SLADKOVOD- NA RIBA OBDOBJE MEZOZOIKA ŽENSKA, KI STRELJA HITRA MITOLOŠKA TEKAČICA PRISTAVICA SATANIZMA EDIRNE LASTNOST RESNEGA OSJE GNEZDO EDEN OD STARŠEV KRAJ OB ŽENEVSKEM JEZERU CANKARJEV LIT.JUNAK RAZ. VOKALA UTRJEN, V SKALO USEKAN PROSTOR HOLANDSKA JADRNICA K IT.IGRALKA MIRANDA OBLAZINJE- NO LEŽIŠČE ETIOPSKI GOSPOD MODEREN PLES VRSTA PLAZILCA SLOVENSKI POLITIK REDAKTO- RICA LJUDSKO IME ZA BARJE M LUKA V IZRAELU TV VODITE- LJICA (NATAŠA) PRIOČESNA LEČA NEUE SLOW. KUNST KURIVO PREČNI ELEMENT AM.IGRALEC (ALAN) D FR.PISATELJ (BORIS) DOLGOREPA PAPIGA FR.IGRALEC (LOUIS) AFRIŠKA KRALJEVINA VZDEVEK A.KERSNIKA ' ■ ■W |||y JAP.RIŽEVO ŽGANJE IVAN KRILOV ’ PEVKA HAYEK VERDIJEVA OPERA OTOK OB ZAHODNI OBALI ŠKOTSKE NAJVEČJE TURŠKO JEZERO VEČJA KUHINJSKA POSODA ŠPANSKI BAROČNI SLIKAR (ALONSO) SREDNJI DEL VIETNAMA GRŠKA ČRKA NEON PROVINCA V JUŽNEM KAMERUNU u REKA V JZ. FRANCIJI DEL POGON. STROJEV OBLAČILO MUSLIMANK FR.TEROR. ORGAN IZAC. IZMIŠLJENA PRIPOVED PRIPRAVA ZA OMETANJE ŠL.NOGOM. (GREGOR) IVAN DOLNIČAR KONEC POLOTOKA IZDELKI IZ ŽGANE GLINE » NOGOMETNI STADION V RIO DE JANEIRU ASTAT RADIOAKTIVNI ŽLAHTNI PLIN (Rn) OKRASNA VRTNA CVETICA, NEBINA ORNELLA MUTI SEZNAM NAGRAJENCEV BOŽIČNO-NOVOLETNE KRIŽANKE VESTNIK NA INTERNETU: 3. nagrado - 5000,00 sit pri nakupu posteljnih vložkov RELAXAN prejme ANICA GOLOB, Mladinska 9, 9250 Gornja Radgona 2. nagrado - 10.000,00 sit pri nakupu postelnjih vložkov RELAKSAN prejme KATARINA HERIC, Lendavska 14, 9000 M. Sobota 1. nagrado -15.000,00 sit pri nakupu posteljnih vložkov RELAXAN prejme MARJETA RENGEO, Tomšičeva 29, Rakičan 9000 M. Sobota Nagrajenci prejmejo potrdilo o nagradi po pošti. www.p-inf.si Podjetje za informiranje, d. d., Ulica arhitekta Novaka 13. M Sobota Med reševalce bomo razdelili: 1 . nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado knjigo Boug žegnjaj in 3. - 7. nagrado praktična nagrada. Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota. s pripisom »nagradna križanka« do petka, 18. januarja 2002. Ime in priimek:___________________________________________________________ Naslov: __________________________________________________________________ RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila -11 .20 Zamurjenci - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Od petka do petka -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine - 13.20 Predstavljamo vam -14.00 Poročila - 14.05 Obvestila-14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 MV-dur -19.00 Poročila -19.15 Mladi val - 21.00 Poročila -21.10 Ugasni televizor! - 24.00 - SNOP SOBOTA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 08.30 Mali oglasi -10.00 Poročila- 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.00 Poročila -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 'Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.15 Evropa v enem tednu -14.45 Domača plošča -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Sobotni popoldan z glasbo -19.00 Poročila -19.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 20.00 Sračje gnezdo - 21.00 Poročila - 24.00 - SNOP NEDELJA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 07.30 Panonski odmevi -08.00 Misel in čas - 8.30 Zamurjenci - 09.00 Izbor pesmi tedna -09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila -12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce - 13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Poročila -19.15 Oddaja tedna -20.00 Fordjanek-21.00 Poročila - 24.00 - SNOP PONEDELJEK: 05.00 Vedro v dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi - 11 .00 Poročila -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila- 13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Ali boom -19.00 Poročila - 19.15 Krpanke - 20.00 Kak je inda fajn bilou -21.00 Poročila - 24.00 SNOP TOREK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -11.00 Poročila -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine - 13.30 3xCountry -14.00 Poročila -14.15 Vaš sosed znanstvenik ali veterinar svetuje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Srebrne niti-19.00 Poročila -19.15 Na narodni farmi -20.00 Jukebox - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP SREDA: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila -11.05 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 NSTSNMV -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Biba buba baja -19.00 Poročila -19.15 Intervju - 20.00 Mur-sko-morski val - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP ČETRTEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.00 poročila -11.15 Mali oglasi -11.45 Šport za vse -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje -18.00 Mali radio -19.00 Poročila -19.15 Glasba našega srca -»20.00 Geza se zeza -21.00 Poročila - 24.00 SNOP Brat Džouži Nej smo mi taksi narod, ka bi koga napadali. Mi se samo branimo pred napadalci. Liki za obrambo tildi trbej meti takso šker, ka se ne spotere. Pa Uje tou kolek, nož ali pa štuk. Najboukše za obrambo so pa roke pa pamet. Či maš v glavi tisto, ka trbej za obrambo, te si v pravon časi tildi pravo obrambo stvoriš, pravi Bela. Zdaj, gda se je vojaška strategija obrnola v teroristične finte, je pa tou ešče bole naprej valon. Pa se je usposablanje za teritorialno - protiteroristično obrambo začnolo v Sloveniji že dugo v tiston časi, gda smo ešče sliljžili v JNA. Samo so na tou nešterni nekak pozabili. Tanki, stari ali novi, pa podmornice nan v obrambi gnjes nedo pomagale. Pa si je Bela lak spopejvo: Ta naš soldaški boben le za NATO ropota in ta soldaška sabla bo kruh le rezala. Ta ram, ta ram, taram, ta, ta, naš boben ropota. Pa stare rjave tanke lepo »pošmirglamo«, v sklop armade naše jih v vrsto strnemo. Ta ram, ta ram, taram, ta, ta, topove krpamo. Še radarske naprave si stare »zrihtamo«, letalske morda repe še z njimi ujamemo. Ta ram, ta ram, taram, ta, ta, starino zbiramo. Ti fantje naši mladi »razcartlani« so zdaj in tak je vojska naša res močna kot le kaj. Ta ram, ta ram, taram, ta, ta, res močni smo mi zdaj. Televizijski spored od 1 1 do 17. januara 2 TV SLOVENIJA 1 7.55 Kultura 8.00 Odmevi 8.30 Duhovni utrip 8,50 Fračji dol, lutkovna nan. 9.10 Zaplešimo, francoska serija 9.25 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 10 .00 Oddaja za otroke 10.30 Humanistika 11,05 Dosežki 11 .25 Alpe - Donava - Jadran 12.00 Dr. Ouinnova, ameriška nan. 13.00 Poročila, šport, vreme 13.45 Čari začimb: Ajdovi krapci 14.15 Prvi in drugi 14.35 Osmi dan 15 .05 Vsakdanjik in praznik 16 .00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Afnafriki ' 17.15 Iz popotne torbe 17.45 National Geographic, ameriška serija 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Odprto noč in dan, angleška nan. 20.35 Deteljica 20.45 Praksa, ameriška nan. 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Polnočni klub 0.00 National Geographic, ameriška serija TV SLOVENIJA 2 11.50 SP v alpskem smučanju, smuk (ž.) 15.05 Videospotnice 15.40 Hladna vojna, ameriška serija 16.30 Rad imam Lucy, ameriška nan. 17 .00 Bogataš in revež, ameriška nadalj. 18 .00 Ljubezen in druge katastrofe, mini ser. 19.30 Videospotnice 20.05 Rdeči gospodarji, francoska serija 21.00 Med ženskami, angleška nadalj. 22 .00 Za en sam zmenek, angleški film 23 .25 Prvi val, kanadska nan. 0.25 Iz slovenskih jazz klubov 1 .05 Videospotnice POP TV 9.10 JAG, nan. - 10.00 Vsiljivka, nad. - 10.55 Tri sestre, nad. - 11.50 Prepovedana strast, nad. -13.10 Zahodno krilo, nan. - 14.05 Dragon Bali, risanka - 14.30 Hroščeborgi, nan. - 15.30 Diagnoza: Umor, nan. -16.25 Prepovedana strast, nad. - 17.20 Tri sestre, nad. - 18.15 Vsiljivka, nad. -19.15 24 ur - 20,00 Seks, ljubezen in gotovina, film - 21.40 Privid zločina, nan. - 22,30 JAG, nan. - 23.20 M.A.S.H., nan. - 23.50 24 ur, ponovitev KANAL A 10.20 Miza za pet, nan. - 11.10 Felicity, nan. -12.00 Melrose Plače -13.00 Ricki Lake - 14.20 Obala ljubezni, nad. -15.10 Mladi in nemirni, nan. -16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja -16.50 Fe-licity, nan. - 17.40 Shasta, nan. - 18,10 Jesse, nan. - 18,40 Korak za korakom, nan. - 19.10 Meteor, vreme - 19.15 Šov Jerryja Springerja - 20.00 Čarovnice, nan. - 21.00 Izganjalka vampirjev, nan. -21.50 Hudičev otrok, film - 23.20 Šov Jerryja Springerja - 0.00 Rdeče petke, erotična serija IDEATV - KANAL 10 8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Pomurski informativni kažipot- 15.00 ŽIVA-IDEA TV, pon. regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva - 15.20 Kulturno-razvedrilno: Navigator (film, kultura, prosti čas) - 15.25 Intervju: Marjan Farič - 15.35 Anketa -15.40 Ljubljanski madrigalisti, posnetek koncerta - 16.00 Kanal A - 18,00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - Tedenski komentar - 18.25 Nagradna igra v živo - 18.35 Videoidea, glasbena oddaja v živo - 18.55 Napoved športnih dogodkov - 19.00 Aktualno, pon. - 19.15 Kanal A TV AS 09.30 Gnes, informativna oddaja, pon.. 09.45 Vitalis, zdravstvena oddaja, pon.. 10.15 Četrtkov klepet, pon.. 11.00 Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 12.00 Videostrani. 16.45 Vitalis, zdravstvena oddaja, pon.. 17.15 Četrtkov klepet, pon.. 18,00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Miš maš, otroška oddaja, iz produkcije ZLTV. 18.55 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, pon.. 19.30 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja, pon.. 20.15 I feel good, zabavna oddaja s Činčem. 21.15 Ljudje Evrope: Institucije evropske skupnosti. 21.30 Harmonika je njegova ljubezen, pogovor z Jožetom Šalejem, iz produkcije ZLTV. 22.30 Gnes, inform. oddaja. 22.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.40 Aretacija in sojenje, nan. - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni prog. -11,00 Za otroke - 12.00 Poročila opoldne - 12.40 Ti si moja usoda, nad. - 13.25 Smrtonosna ljubezen, film - 15.00 Poročila - 15.05 Dokumentarna ser. -16.15 Televizija o televiziji -16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Izobraževalna odd. - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme -20.10 Za srce in dušo, glasb, odd. - 21.00 Prestopnik, film - 22.45 Odmevi dneva - 23.05 Šport danes - 23.15 Nočni prog. TV HRVAŠKA 2 8.55 Poslovni klub - 9.25 Sodnica Amy, nan. -10.10 Zabavni program - 12,10 Znanost - 13.10 Politični magazin - 14.00 Zabavna oddaja -15.05 Za otroke in mlade - 16.40 Hugo - 17.10 Ti si moja usoda, nad. - 18.00 Panorama -18.30 Kolo sreče - 19.00 Zakonski stan, nan. -19.30 Umetnine svetovnih muzejev -19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Begunec, nan. -21.00 Polni krog - 21.20 Mesečina - 22.05 Svet zabave - 22.40 Cafe Cinema - 23.20 Pravi čas TV HRVAŠKA 3 10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške (do 16.00) - 18.40 Stil novega plemena, dok. serija (5/6) - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Pred olimpijskimi igrami - 21.00 Normal Ohio, humoristična serija,(1/12) - 21.25 Veronikine skrivnosti III, humoristična serija (13/22) - 21.50 Na zdravje (65/100) - 22.15 Nenadoma Susan, humoristična serija (5/22) - 22.35 Čas je za jazz: The Best Of 2001 - 0.30 Košarka: NBA magazin - 1.00 Košarka NBA: Philadelphia - San Antonio, prenos (do 3.30) TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Manekenke - 11.05 Družina z jasnega neba, nem. nad. - 12.00 Poročila -13.00 Oddaja regionalnih študijev - 14.00 Sto železnic, ser. -15.05 Odd. za upokojence -15.35 Nepričakovano potovanje., kan. nad. -16.30 Budapest Saxophone Ovartet - 17.30 Skrivnost gradu Black Rose, nad. - 18.10 Risanka - 18.30 Okno - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Beli bizon, am. film - 21.40 Gi- O NAS ZA NAS Vsak dan ob 183Oin 2000: GNES - inform. oddaja Ibert Becaud - 22.00 Aktualno - 22.20 Poročila - 22.50 Očka na službenem potovanju, jug. film - 01.00 Karpatska kronika TV DUNA 5.10 Oddaja vatikanskega radia - 5.30 Začenja se dan - 9.05 Sarajevo, biser vzhoda - 9.45 Srednjeveški gradovi - 10.10 Začetek konca, am. film - 11.50 Poročila - 12.30 Pedenj zelenega - 13.00 Graditelji gledališča - 14.25 Navigator - 16.25 Znanstvena zakladnica - 17.00 Koledar - 18.00 Poročila - 18.30 Risanka -19.00 Hiša in dvorišče - 19.30 Svet prihodnosti, znan, serija - 20.00 Oster ovinek, am. film -21.35 Narodni parki v Italiji - 21.45 Poročila, šport - 22.00 Otroci železnega boga, madž.-rus: film - 23.20 Sam, rus. dok. TV AVSTRIJA 1 7.15 Otroški program - 10.40 Alarm za Kobro 11 - 11.30 Smuk (ž.), prenos iz Saalbacha -13.15 Risanke - 15.20 Močna družina - 15.45 Melrose Plače - 16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina - 17.40 Čudovite čarovnice - 18.30 Prijatelji - 19.00 Will in Grace - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Milijonski šov - 21.15 Zaupni sovražnik, srhljivka - 23.00 Dvoranski nogomet - 23,30 Phoenix, kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže skuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 Ljubezen, laži, strasti, TV-film -12.00 Poročila - 12.05 Vera - 13.00 Čas v sliki -13,15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Družina za darovanje -14.50 Deželni zdravnik - 16.00 Derrick - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Siska - 21.20 Žarišče - 22.10 Čas v sliki - 22.35 Moderni časi - 23.10 V imenu zakona Sobota, 12. 1. TV SLOVENIJA 1 7,55 Kultura 8.00 Odmevi 8.30 Zgodbe iz školjke 9.00 Radovedni Taček: Roka in noga 9.15 Pod klobukom 10.05 Oddaja za otroke 10.40 Guliverjeva potovanja, risani film 12.00 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Mostovi 14.30 0 živalih in ljudeh 15.00 Vse zaradi mame, nemški film 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Grdi raček Tine, risana nan. 17.10 Mali leteči medvedki, risana nan. 17.50 Na vrtu 18.15 Ozare 18.20 Z vseh koncev sveta, angleška serija 18.50 Risanka 19.05 Utrip 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20 .05 Razočarana nevesta, nemški film 21 .30 Obiskali smo ..., francoska serija 22.00 Poročila, šport, vreme 22.35 Oz, ameriška nadalj., 1/8 23.25 Režiser John Carpenter, am. oddaja 0.25 Z vseh koncev sveta, angleška serija TV SLOVENIJA 2 9.00 Videospotnice 9.35 Raymonda imajo vsi radi, am. nan. 9.55 Jasno in glasno 10.50 SP v alpskem smučanju, smuk (ž.) 12.20 SP v alpskem smučanju, smuk (m.) 13.40 SP v smučarskih skokih 15.30 Šport 19.30 Videospotnice 20.06 Popularna resna glasba 22.05 Klemperer, nemška nadalj. 22.55 Sobotna noč 0.55 Videospotnice pgpn 8.20 Slonček Benjamin - 8.45 Princesa Sissi -9.10 Dragon Bali - 9.35 Hroščeborgi, nan. - 10.00 Jezdeci senc - 10.30 Možje v črnem - 11.00 Pasji policist, nan. -11.30 Otrocfne lažejo -12.00 Šolska košarkarska liga - 13,00 Preverjeno - 13.45 Otrok druge ženske, film - 15.30 Naša sodnica, nan. - 16.30 Dragi John, nan. - 17.00 Blažen med ženami, nan. - 17.30 Preden so imele ženske krila, film - 19.15 24 ur - 20.00 Popolna slika, film -22.00 Princ plime, film - 0.15 24 ur, ponovitev KANAL A 10.10 -14.10 Obala ljubezni, pon. 205.-209. dela ameriške nadaljevanke - 14.15 Tri želje, film -16.30 Matlock, nan. - 17.20 Goodyear liga v košarki - 19.30 Domače kraljestvo, nan. - 20.00 V mreži, film, 1. del - 21.30 Ledeno hladni, nan. -22.20 Tank, film - 0.15 Punce iz Baywatcha, erotična oddaja IDEA TV - KANAL 10 8.00 Pomurski informativni kažipot -10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Tedenski komentar - 10.25 Nagradna igra -10.35 Videoidea, glasbena oddaja -10.55 Napoved športnih dogodkov- 11.00 Pregled dogodkov tedna -12.15 Štajerski večer v Društvu Slovenija v Berlinu TV AS 09.30 Gnes, informativna oddaja, pon.. 09.451 feel good, zabavna oddaja, pon.. 10.45 Miš maš, otroška oddaja. 11.45 Videostrani: 17.25 Moto šport, športna oddaja. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.151 feel good, zabavna oddaja, pon.. 19.15 Kako-biti zdrav in zmagovati?, oddaja Rudija Klariča. 19.45 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja, pon.. 20.15 Avtomobilsko zrcalo, oddaja o avtomobilizmu. 20.45 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programov. 21.15 Dre-am Caffe, kontaktna oddaja v živo. 22.00 Moto šport, športna oddaja. 22.30 Gnes, informativna oddaja, pon.. 22.46 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Za otroke in mlade - 10.00 Poročila - 10.05 Govorilnica - 11.10 Šola za življenje, otroška serija -12.00 Poročila opoldne -12.30 Dokumentarna oddaja - 13.00 Prizma, mednarodni magazin -14.00 Hrvaške manjšine v Evropi - 14.35 Čarovnije - 15.25 Kuharski dvoboj -16.00 Poročila -16.10 Zlata dekleta, nan. - 16.35 National Geographic, serija - 17.35 Turbo Limach Show -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Lov na Rdeči oktober, film - 22.40 Svetlikanje, nad. -23.35 Poročila - 23.45 TV-dvoboj - 0.10 Apokalipsa, mini serija - 3.10 Nočni program TV HRVAŠKA 2 10.20 Film - 12.15 Koncert resne glasbe - 14.55 Hišni ljubljenci - 15.40 Šola za življenje, otroška serija - 16.30 Beverly Hills, nad. - 17.20 Briljantina -18.15 Sodobna dekleta, serija - 19.05 Nenadoma Susan, nan. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev -19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Boj za preživetje, serija - 21.00 Poročila - 21.10 Hit HTV - 22.00 Glamour Cafe - 23.05 Moške svinje, nan. -23.35 Nobel Peace Prize, posnetek koncerta TV HRVAŠKA 3 10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške -17,15 Košarka NBA, posnetek - 19.10 Top DJ Mag - 19.30 Zabavnoglasbena oddaja - 20.10 Vesoljski otok (26/26) - 20.55 Največje romance 20. stoletja - 21.20 Šport danes - 21.35 Ekran 2000 - 22.20 Zadnji dobri časi, avstral. film TV MADŽARSKA 1 5.45 Oddaja za kmetovalce - 6.00 Danes zjutraj - 7.25 Za otroke - 7.50 Dobro jutro daj Televizijski s do 17. januara 2002 16.00 Policija na naši strani 16.30 Rad imam Lucy, ameriška nan. 17.00 Bogataš in revež, ameriška nadalj. 18.00 Hamlet, angleški film (č.-b.) 20.05 EP v umet. drsanju, športni pari 22.15 Prvi val, kanadska nan. 23.15 Videpspotnice POP TV 9.10 JAG, nan. -10.00 Vsiljivka, nad. - 10.55 Tri sestre, nad. - 11.50 Prepovedana strast, nad. -13.10 Preverjeno - 14.05 Dragon Bali - 14.30 Dogodivščine malih junakov - 15.30 Diagnoza: Umor, dan. - 16.25 Prepovedana strast, nad. -17.20 Tri sestre, nad. - 18.15 Vsiljivka, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Nakupovalni center, film -21.40 Newyorška policija, nan. - 22.30 JAG, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan. - 0.00 24 ur KANALA 10.20 Miza za pet, nan. - 11.10 Felicity - 12.00 Dannyjeve zvezde - 13.00 Ricki Lake - 14.20 Obala ljubezni, nad. - 15.10 Mladi in nemirni, nad. - 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja -16.50 Felicity, nan. - 17.40 Shasta, nan. - 18.10 Jesse, nan. - 18.40 Korak za korakom, nan. -19.10 Meteor, vreme - 19.15 Šov Jerryja Sprin-gerja - 20.10 Begunec, nan. - 21.00 Na kraju zločina, nan. - 21.50 Pa me ustrelil, nan. - 22.20 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.50 Noro zaljubljena, nan. - 23.20 Šov Jerryja Springerja -0.00 Rdeče petke, erotična serija IDEA TV - KANAL 10 8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Pomurski informativni kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, pon. regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva - 15.20 Iz našega studia - 15.50 Rasizem, oddaja iz.serije Ljudje Evrope - 16.00 Kanal A - 18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 18.20 S starimi obrtmi v današnje dni: Izdelovanje metel in lu-panje semena - 19.00 Aktualno - 19.15 Kanal A TV AS 09.30 Gnes, informativna oddaja, pon.. 09.45 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, pon.. 10.00 Viva Turistica, turistična oddaja, pon.. 10.30 Nogometni studio Naj N, oddaja o nogometu. 11.30 Nosilci sprememb, dokumentarna oddaja. 12.00 Videostrani. 16.00 Nosilci sprememb, dokumentarna oddaja. 16.30 Nogometni studio Naj N, oddaja o nogometu. 17.30 Viva Turistica, turistična oddaja, pon.. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih. 19.00 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, pon.. 19.15 Kako biti zdrav in zmagovati?, oddaja Rudija Klariča. 19.45 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja, pon.. 20.15 AS-intervju, infor-mativno-predstavitvena oddaja. 20.45 Glasbena skrinja, glasbena oddaja v živo. 21.30 Odprta tema, kontaktna oddaja v živo. 22.30 Gnes, informativna oddaja, pon.. 22.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.40 Aretacija in sojenje, nan. -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.00 Za otroke in mlade -,12.00 Poročila - 12.40 Ti si moja usoda, nad. - 13.25 Film - 15.00 Poročila - 15.05 Film - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdanjik -18.30 Dokumentarna oddaja -19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Globalna vas - 20.45 Pol ure kulture - 21.15 Trenutek spoznanja - 21.50 Misli 21. stoletja - 22.45 Odmevi dneva - 23.05 Šport danes - 23.20 Evro-magazin - 23.55 Nočni program TV HRVAŠKA 2 10.00 Prostor - čas • arhitektura - 10.40 Črno-belo v barvah: Dnevi vina in cvetja, film - 13.20 Forum - 14.20 Skupaj do zvezd - 15.05 Za otroke in mlade - 16.40 Hugo - 17.10 Ti si moja usoda, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.05 Simpsonovi - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Dekleta iz Gilmorja, nan. - 21.00 Polni krog - 21.20 Nikita, nan. - 22.05 Dokumentarni film - 22.55 Seinfeld, nan. - 23.20 Zvezdne steze, nan. - 23.50 Highlander, nan. TV HRVAŠKA 3 10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške -19.30 Glasbeni program - 20.10 Košarkarska Evro-liga: Gibona - Ural Great Perm, prenos iz Zagreba - 22.10 Umetnostno drsanje, posnetek iz Lausan-ne - 23.40 Transfer - 0.30 Glasbeni program TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Manekenke - 11.05 Družina z jasnega neba, nad. - 12.00 Poročila - 13.00 Hrvatska kronika - 13.30 Ecranol nostru -14.05 Moraš ljubiti, nad. - 15.30 Nepričakovano potovanje, nad. -16.20 Sto slik iz XX. stoletja -16.30 Kažipot - 17.30 Skrivnost gradu Black Rose - 18.00 Poročila - 18.15 Risanka -18.35 Bolnišnica upanja, nan. - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Capitaly, madž. nad. -20.35 Abigel, madž. film - 22.00 Aktualno, poročila - 22.35 Thema - 22.50 Šport TV DUNA 5.10 Oddaja vatikanskega radia - 5.30 Začenja se dan - 8.40 Za kmetovalce - 10.00 Dober večer, Mrs. Campbell!, am. film - 11.50 Poročila - 12.05 Živa cerkev, verska poročila - 13.15 Heureka! Našel sem, poljudnoznanstveni mag. -13.50 Franklin Delano Roosevelt - 15.25 Hunga-ria Litterata - 16.15 Končno svobodno! mlad, nan. - 16.40 Sonet, filmska etuda - 17.00 Koledar - 18.00 Poročila, šport - 18.30 Risanka -19.00 Prostor in družba - 19.30 Dogodovščine Pumuklija - 20.00 In postala je svetloba (Et la lumiere fut), film - 21.45 Poročila, šport - 22.00 Ura duha, Palocfold brez meja - 22.40 klub, du-natv. hu - 23.10 Mendelssohn v Leipzigu TV AVSTRIJA 1 6.05 Otroški program -10.15 Majhni mož išče veliko srce, TV-film - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke -15.20 Močna družina - 15.45 Melrose Plače -16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina - 17.40 Čudovite čarovnice - 18.30 Karolina v velemestu -19.00 Dharma in Greg - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Policist iz Tolza - 21.50 Nečakinja in smrt, srhljivka - 23.25 Visoki incident TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta -10.15 Divji lovec iz Silberwalda, film -12.00 Poročila - 12.05 Reportaža - 13.00 Čas v sliki -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Družina za darovanje -14.50 Deželni zdravnik - 15.35 Bogoti in lepi -16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.48 Loto - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Mati proti svoji volji - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Evropska panorama - 23.15 Žarišče - 0.00 Čas v sliki TV SLOVENIJA 1 6.30 Poročila 6.35 Dobro jutro, Slovenija 8.30 Poročila 8.35 Mostovi 9.05 Male sive celice, kviz 9.55 Zgodbe iz školjke 10.30 Avstralska kronika, francoska serija 11.20 Obiskali smo .... francoska serija 11.45 Razgledi slovenskih vrhov 12.20 Oddaja o ljudeh in živalih 13.00 Poročila, šport, vreme 13.55 Intervju 14.45 Mario, nedeljski večer 16.00 Slovenski utrinki 16,30 Poročila, šport, vreme 16.45 Zaplešimo, francoska serija 17.00 Na liniji, oddaja za mlade 17.45 Resnična resničnost 18.20 Dosežki 18.40 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Tednik 21.00 Prvi in drugi 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Oddaja o kulturi 23.20 Resnična resničnost 23.55 Dosežki 0.15 Rad imam Lucy, ameriška nan. 0.40 Kraljica Kat, Karmela in sveta Jude, nad. TV SLOVENIJA 2 15.00 Videospotnice 15.35 Nebotičniki, mostovi, predori, am. serija 16.30 Rad imam Lucy, ameriška nan. ■17.00 Kraljica Kat, Karmela in sveta Jude, nad. T7.55 Usojena drug drugemu, ameriški film 19.30 Videospotnice 20.05 Razvedrilna oddaja 21.05 Šoferja, jugoslovanska nadalj. 21.55 Specialist, francosko-nemški film 23.55 Akcija!, nemška nan. 0.45 Videospotnice . POP TV 9,10 JAG, nan, - 10.00 Vsiljivka, nad. - 10.55 Tri sestre, nad. - 11.50 Prepovedana strast, nad. -13.10 Newyorška policija, nan. - 14.05 Dragon Bali -14.30 Dogodivščine malih junakov - 15.30 Diagnoza: Umor, nan. - 16.25 Prepovedana strast, nad. - 17.20 Tri sestre, nad. - 18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Raztresena Ally, nan. - 20.55 Prijatelji, nan. - 21.30 Seks v mestu, nan. - 22.00 Zahodno krilo, nan. - 22.50 JAG, nan. - 23.40 M.A.S.H., nan. - 0.10 24 ur KANAL A 10.20 Miza za pet, nan. - 11.10 Felicity - 12.00 Begunec, nan. - 13.00 Ricki Lake - 14.20 Obala ljubezni, nad. - 15.10 Mladi in nemirni, nad. -16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.50 Fe-licity, nan. - 17.40 Shasta, nan. - 18.10 Jesse, nan. - 18.40 Korak za korakom, nan. -19.10 Vreme - 19.15 Šov Jerryja Springerja - 20.00 Columbo se prenagli, film - 21.45 Pa me ustreli!, nan. - 22.15 Tretji kamen od sonca, nan. -22.45 Noro zaljubljena, nan. - 23.15 Šov Jerryja Springerja - 0.00 Rdeče petke, erotična serija IDEA TV - KANAL 10 8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Pomurski informativni kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, pon. regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva - 15.20 S starimi obrtmi v današnje dni -15.35 Reportažna sreda - 16.00 Kanal A - 18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno -Dogodek dneva - 18.20 Kulturno-razvedrilnd? Navigator (film, kultura, prosti čas) - 18.25 Intervju: Metka Kuhar - 18.30 Anketa - 18.45 Hobby Brass Band, posnetek koncerta - 19.00 Aktualno - 19.15 Kanal A TV AS 09.30 Gnes, informativna oddaja, pon.. 09.45 AS-intervju, informativno-predstavitvena oddaja, pon.. 10.15 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, pon.. 11.00 Kako biti zdrav in zmagovati?, oddaja Rudija Klariča. 11.30 Videostrani. 17.15 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, pon.. 17.30 AS-intervju, informativno-predstavitvena oddaja, pon.. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 18.45 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, pon.. 19.30 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa. 20,00 Gnes, informativna oddaja, pon.. 20.15 Četrtkov klepet, informativna oddaja v živo, 21.00 Vitalis, zdravstvena oddaja. 21.30 Naj viža, glasbena oddaja. 22.45 Gnes, informativna oddaja, pon.. 23.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 9.30 Aretacija in sojenje, nan. - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 11.00 Za otroke in mlade - 12.00 Poročila - 12.40 Ti si moja usoda, nad. - 13.25 Film - 15.00 Poročila -15.06 Film - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Alpe -Donava - Jadran -19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme -20.10 Politični magazin - 21.05 Željka Ogresta in gosti - 22.10 Poslovni klub - 22.45 Odmevi dneva - 23.05 Šport danes - 23.15 O znanosti TV HRVAŠKA 2 10.15 Dekleta iz Gilmorja, nan. -11.00 Nikita, nan. - 11.45 Govorimo o zdravju - 12.15 Trenutek spoznanja - 12.45 Dokumentarna oddaja - 13.15 Misli 21. stoletja - 14.05 Evromagazin - 14.35 Pol ure kulture -15.10 Za otroke in mlade -16.40 Hugo -17.10 Ti si moja usoda, nad. - 18.00 Panorama -18.30 Kolo sreče - 19.00 Na zdravje!, nan. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Sodnica Amy, nan. - 21.00 Polni krog - 21.20 Čas sreče, film - 23.05 Seinfeld, nan. - 23.30 Zvezdne steze, nan. TV HRVAŠKA 3 10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške (do 16.00) - 18.30 Umetnostno drsanje, posnetek iz Lausanne - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Košarkarska Evroliga: Zadar - Skipper Bologna, prenos - 22.10 Svetovna moda - 22.35 Hit depo TV MADŽARSKA 1 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Manekenke - 9.05 Aktualno danes -11.05 Družina z jasnega neba, nad. 12.00 Poročila - 13.00 Porabski utrinki -13.30 Skupaj, manjšinski mag. -14.05 Moraš ljubiti, nad. - 15.02 Zvestoba Sarastra, portret -15.30 Nepričakovano potovanje, nad. -16.20 Sto slik iz XX. stoletja -17.30 Upanje potomcev, judovska vers. odd. -18.00 Poročila -18.15 Pravljica -18.35 Bolnišnica upanja, nan. -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Matine, am. film - 21.50 Aktualno, poroč. - 22.25 Thema - 22.40 Šport TV DUNA 5.30 Začenja se dan - 9.05 Nosi me črna zemlja - 9.15 Ljubezen na prvi posluh, dok. - 10.10 Večno bi pela, am. film -11.50 Poročila -12.05 V božjih rokah, verski mag. - 12.35 Razočaranje, madž. film -14.00 Heureka! -14.30 Ura literature - 15.15 Brez katedre -16.15 Končno svobodno!, mlad. nan. - 17.00 Koledar -18.00 Poročila, šport - 18.30 Risanka - 19.00 Kultura - 19.30 Dogodovščine Pumuklija - 20.00 Mesticka (Me-tisse) - 21.45 Poročila, šport - 22.00 Zakaj?, vprašanja javnega življenja - 22.30 Srečanje z Andrzejem Wajdo - 23.15 Sklad. Wojciech Kilar TV AVSTRIJA 1 6.05 Otroški program - 9.10 Piramida boga sonca, pustolovski film - 10.45 Dakar 2002, posnetek - 11.45 Smuk, prenos treninga iz Kitzbuhela -13.50 Risanke -15.20 Močna družina - 15.45 Melrose Plače - 16.30 Nebeška družina -17.15 Sabrina - 17.40 Čudovite čarovnice - 18.30 Karolina v velemestu - 19.00 Dharma in Greg - ' 19.30 Čas v sliki - 20.15 MA 2412 - 21.10 Alarm za Kobro 11 - 22,00 Blues iz Kaisermuh-lena - 22.45 Novo v kinu - 22.55 Kdo s kom?, nova serija - 23.25 Oddaja o kulturi TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 Mati proti svoji volji, filmska komedija - 12.00 Poročila - 12.05 Brez pošte, šov -12.30 Dežela in ljudje - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Družina za darovanje -14.50 Deželni zdravnik - 15.35 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzum: Afganistan - 21.05 Vera - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Evro Avstrija - 23.00 Primer za dva nam Bog! - 8.00 Zlati dim - 9.50 Zanzibar, odd. za mlade - 11.00 Beg iz zlatokopa -12.00 Poročila - 12.10 Bravo-tv - 13.05 Trema, kviz - 14.00 Zakladi samostanov - 15.00 Naše stoletje - 15.30 Mreža, dok. - 16.00 Športna odd. - 18.00 Šampion - 18.35 Luxor Lotto Show - 19.30 Dnevnik, šport,vrenje -20.05 Muhasti letni časi - 21.05 Beg iz New Yorka, am. film - 22.45 Kolumb - 1492, film TV DUNA 5.30 Začenja se dan - 7.05 Zmaj iz papirja, za majhne in velike - 8.45 Ole, selimo se na podeželje, nad. - 9.20 Za ohranjanje jezika -9.50 klub.dunatv.hu - 10.55 25. širinska stopinja na jug - 11.50 Poročila - 12.10 V božjih rokah - 12.40 Pričujoče spominske hiše -14.05 Navigator - 17.00 Agatha Christie: Miss Marple, nan. - 18.00 Poročila - 18.30 Risanka - 19.00 Zeleni koledar - 19.30 Tom, Dick in Harriet, nad. - Cadillac Man, am. film - 21.45 Poročila, šport - 22.00 Stisnjena zanka, am. film - 23.35 Večer folklore TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program -10.30 Smuk (ž.), prenos iz Saalbacha - 12.15 Smuk, prenos iz VVengena -13.45 Smučarski skoki, prenos iz Wi1lingena -15.40 03 AustriaTop 40 - 16,25 Sabrina - 16.50 Srček - 17.35 V živo na ulici - 18.00 Dvoranski nogomet, prenos iz Gradca - 19.30 Čas v sliki -20.15 Afera Semmeling, peti del srhljivke - 21.50 Črni dež, akcijski film - 23.50 Rocky, akcijski film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Poroči se v Monte Carlu, film. kom. -11.00 Lasje, film -13.00 Čas v sliki -13.10 Zvesti kmet, film -14.45 Peter je ustrelil ptiča, film. kom. - 16.15 Podobe Avstrije -16.25 Dežela in ljudje -16.55 Religije sveta - 17.05 Pogled v deželo -17.45 Ljudski odvetnik - 18.20 Bingo -19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Krona ljudske glasbe, prenos iz Chemnitza - 22.15 Čas v sliki - 22.25 Hochwiirdenove težave z rajem, filmska komedija - 0.00 Bosonoga grofica, film TV SLOVENIJA 1 8 .00 Telebajski 8 .25 Palček David, risana nan. 9.00 Mala lokomotiva, risana nan. 9.20 Bisergora, otroška oddaja 9.55 Delavska godba Trbovlje 10.25 Pomagajmo si 11.00 Afrika - pogled s tal, angleška serija 11.25 Ozare 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.55 Zdravnik na morju, angleški film 15.30 Lingo, tv-igrica 16.00 Čari začimb: Pršutni bandeljci 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Vsakdanjik in praznik 17,45 Slovenski magazin 18,15 Razgledi slovenskih vrhov 18.45 Risanka 18.50 Žrebanje lota 19.05 Zrcalo tedna 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Mario, nedeljski večer v živo 21,50 Intervju 22,45 Poročila, šport, vreme 23.05 Zgodbe o knjigah 23.15 Spalnice in predsobe, angleški film 0.45 Razgledi slovenskih vrhov TV SLOVENIJA 2 8.50 Videospotnice 9.20 SP v alp. smuč., slalom (ž.), 1. vožnja 10.10 SP v alp. smuč., slalom (m.), 1. vožnja 12.05 SP v alp. smuč., slalom (ž.), 2. vožnja 12.55 SP v alp. smuč., slalom (m.), 2. vožnja 13.40 SP v smučarskih skokih 15.30 Šport 19.30 Videospotnice 20.05 Stolpnice, mostovi, predori, am. serija 21.00 Frasier, ameriška nan. 21.30 Turistična oddaja 22.00 Končnica 23.00 Iz slovenske operne ustvarjalnosti POP TV 8.20 Slonček Benjamin - 8.45 Princesa Sissi -9.10 Dragon Bali - 9.35 Hroščeborgi, nan. -10.00 Jezdeci senc -10.30 Godzila, risana serija - 11.00 Pasji policist, nan. -11.30 Otroci ne lažejo - 12.00 Šolska košarkarska liga, ponovitev - 13.00 Modri rodeo, film - 14.30 Norma Jean in Marilyn, film -16.30 Dragi John, nan. - 17.00 Blažen med ženami, nan. - 17.30 Morilske skrivnosti, film - 19.15 24 ur - 20.00 Moja punca, film - 21.50 Športna scena - 22.35 Mali Nikita, film - 0.30 24 ur, pon. KANAL A 10.40 - 14.40 Mladi in nemirni, pon. 71.-75. dela ameriške nadaljevanke - 14.45 Ime na nebu, film - 16.15 Bruce Lee: Prestrežena pest, serija - 17.15 Jaok in JIH, nan. - 18.10 Beverly HilIS, nad. - 19.05 Melrose Plače, nad. - 20.00 V mreži, film, 2. del - 21.35 Dosjeji X, nan. - 22.30 Goodyear liga v košarki, pon. IDEA TV - KANAL 10 8.00 Pomurski informativni kažipot - 10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Občni zbor ŠNK Mura - 10.30 Iz našega studia: O novogradnji in drugih aktualnostih srednje in višje ekonomske šole Murska Sobota - 11.00 Regionalna rast, oddaja iz serije Ljudje Evrope - 11.10 Spot na spot, glasbena oddaja - 11.35 S starimi obrtmi v današnje dni: Koline - 11.50 Intervju: Marjan Farič - 12.05 Anketa - 12.10 Ljubljanski madrigalisti, posnetek koncerta - 12.25 Tedenski komentar - 12.30 Pregled dogodkov tedna TV AS 09.30 Teden ob Muri, informativna oddaja. 10.30 Na domači grudi, praznična oddaja. 11.30 Vitalis, zdravstvena oddaja, pon.. 12.00 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, pon.. 12.45 AS-intervju, informa-tivno-predstavitvena oddaja, pon.. 13.15 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, pon.. 13.30 Viva Turistica, turistična oddaja, pon.. 14.00 Četrtkov klepet, pon.. 14.30 Dream Caffe, kontaktna oddaja, pon.. 15.15 I feel good, zabavna oddaja, pon.. 16.15 KK Radenska Creativ: KK GD Hrastnik, posnetek košarkarske tekme. 17.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 8.10 Poročila - 8.15 Film - 9.45 Za otroke in mlade -12.00 Poročila opoldne - 12.30 Kmetijska oddaja -13.20 Mir in dobrota -14.00 V nedeljo ob dveh -15.00 Poročila - 15.15 Kuharski dvoboj - 15.45 Krležijada - 16.45 Film - 18.25 Najin skupni prijatelj, nad. - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Razumeš, prijatelj?, film - 21.10 Ciklus filmov Jamesa Bonda - 23.05 Poročila - 23.20 Ranjena ljubezen, film - 0.50 Nočni program TV HRVAŠKA 2 8.55 Biblija - 9.10 Skrivnost istrskih mumij -9.45 Verski program - 11.00 Nedeljska maša -12.05 Izgnanstvo, film - 13.15 Apokalipsa, mini serija - 16,20 Ksena, nan. - 17.05 Turistični magazin - 17.35 Šampioni narave, serija - 18.05 Opera Box - 18.35 Povabilo, oddaja o kulturi -19.05 Risana serija - 19.30 Iz hrvaških muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Koncert - 21.00 Poročila - 21.05 Dokument, film -22.05 Triler: Silvestrovo v Berlinu TV HRVAŠKA 3 11.05 Od aretacije do sojenja, dok.-igrana serija - 13.25 Moja usoda si ti, serija - 17.00 Šport v nedeljo: Rally Dakar - 19.30 Košarka: NBA akcija - 20.25 Nogomet: Perugia - Inter, prenos tekme italijanske lige - 22.20 Šport danes -22.35 Rock klub TV MADŽARSKA 1 5.45 Oddaja za kmetovalce - 6.00 Danes zjutraj, izbor - 7.45 Za otroke - 8.05 Nedeljski otok -9.30 Glavni trg, Herend in okolica -11.00 Na začetku leta - 12.00 Poročila - 12.05 Delta -13.10 V mreži pravosodja, nan. - 14.00 Šport -16.05 Radostna novica, progr. baptistov -16.35 Kofer, turist, mag. - 17.05 Andromeda, am sci-fi -18.30 Poročila, šport -19.00 Tednik -19.50 Zimzelene melodije - 20.45 Srečanje z zvezdniki - 21.15 Bercsenyijevi huzarji, madž. film - 22.30 25 let ansambla Kormoran TV DUNA 5.30 Za kmetovalce - 5.55 Koledar - 6.55 Poročila - 7.05 Zmaj iz papirja, za male in velike -8.45 Izredna ura zgodovine - 10.55 25. širinska stopinja na jug, nad. - 11.50 Poročila - 12.30 Spet Karady, madž. film - 14.00 Izginili so ■ iščemo jih! - 15.15 Renesansa, angl, serija - 16.15 Ura literature - 17.00 Klicali ste me, Mylord?, nan. -18.00 Tednik -19.00 Talentum -19.30 Risanka - 20.00 Manhattan, am. film - 21.35 Duna šport - 22.05 Sanjska brigada, madž. film TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 8.50 Slalom (ž.), prenos prve vožnje iz Saalbacha - 10.10 Slalom, prenos prve vožnje iz Wengna - 11.30 Šport - 12.00 Slalom (ž.), prenos druge vožnje - 12.55 Slalom, prenos druge vožnje -13.50 Smučarski tek, prenos iz Ramsauja - 14.45 Smučarski skoki, posnetek iz Willingena - 16.00 Dvoranski nogomet, prenos iz Gtadca - 16.55 Smučarski skoki, prenos iz Ramsauja - 18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Air Force One, srhljivka -22.15 Kolumbo - 23.50 Sedem lun, kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Schlemmerjevo potovanje: Avstrija-Madžarska-Švica - 9.35 Alfred Brendel - Prst preveč - 10.35 Teden kulture - 11.00 Poročila - 11.05 Novinarska ura - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina -14.00 Univerzum: Dinozavri, prvi del - 15.00 Policijska inšpekcija 1 - 15.25 Divji lovec iz Sil-berwalda, film - 17.05 Lepo življenje - 18.00 Brez pošte, šov - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Divji cesar, romanca - 21.40 Poročila - 21.55 Prizadet - 23.15 Alfred Brendel: Človek in maske - 0.30 Prevarantska poroka, romanca onedeljek, 14. 1. TV SLOVENIJA 1 6.30 Poročila 6.35 Dobro jutro, Slovenija- 8.30 Poročila 8.35 0 živalih in ljudeh 9.05 Afna friki 9.30 Iz popotne torbe 9.50 Risanka 10.10 Dnevnik velikih mačk, angleška serija 10.30 National Geographic, ameriška serija 11.25 Na vrtu 11.50 Z vseh koncev sveta, angleška serija 12,15 Oddaja TV Maribor 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Nekaj minut za domačo glasbo 13.25 Ljudje in zemlja 14.15 Polnočni klub 15.25 Pisave 15.55 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Telebajski 17 .05 Bisergora, otroška oddaja 17.20 Radovedni Taček: Vozel 17.45 Recept za zdravo življenje 18.35 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.40 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Komisar Rex, avstrijska nan. 21.00 Mednarodna obzorja: Tajvan 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Branja 22.55 Brez reza 23.55 Recept za zdravo življenje 0.45 Rad imam Lucy, ameriška nan. 1.10 Vrtinec, kolumbijska nadalj. 2 .00 Mednarodna obzorja: Tajvan 2.50 Studio City 3.45 Šport TV SLOVENIJA 2 14.05 Videospotnice 14.40 Elvis, glasbeni dokumentarec 15.40 Rdeči gospodarji, francoska serija 16.30 Rad imam Lucy, ameriška nan. 17 .00 Bogataš in revež, ameriška nadalj. 18 .00 Oddaja TV Maribor 18.30 Štafeta mladosti 19.30 Videospotnice 20.05 Trend, oddaja o modi 20.30 Svetovni izzivi 21.00 Studio City 22.00 Hladna vojna, ameriška serija 22.50 Brane Rončel izza odra 0.15 Videospotnice POP TV 9.10 JAG, nan. -10.00 Vsiljivka, nad. - 10.55 Tri sestre, nad. - 11.50 Prepovedana strast, nad. -13.10 Športna scena - 14.05 Dragon Bali, risanka - 14.30 Dogodivščine malih junakov, risana serija - 15.30 Diagnoza: Umor, nan. - 16.25 Prepovedana strast, nad. - 17.20 Tri sestre, nad. - 18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur -20.00 Sedma nebesa, nan. - 20.55 Urgenca, nan. - 21.50 Providence, nan. - 22.40 JAG, nan. - 23.30 M.A.S.H. - 0.00 24 ur KANAL A 10.20 Miza za pet, nan. - 11.10 Felicity, nan. -12.00 Dannyjeve zvezde - 13.00 Ricki Lake -14.20 Obala ljubezni, nad. - 15.10 Mladi in nemirni, nad. - 16.00 Ricki Lake - 16.50 Felicity -17.40 Shasta, nan. - 18.10 Jesse, nan. - 18.40 Korak za korakom, nan. - 19.10 Meteor, vreme - 19.15 Šov Jerryja Springerja - 20.00 Zelena karta, film - 21.50 Pa me ustreli!, nan. - 22.20 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.50 Noro zaljubljena, nan. - 23.20 Šov Jerryja Springerja, pon. - 0.00 Rdeče petke, erotična serija IDEA TV - KANAL 10 8.00 Pomurski informativni kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Štajerski večer v Društvu Slovenija v Berlinu - 16.00 Kanal A - 18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 18.20 Kronika -18.25 Športni ponedeljek v živo z odprtimi telefoni - Pregled športnih dogodkov - 19.00 Aktualno, pon. - 19.15 Kanal A idea tv POMURSKA REGIONALNA televizija 10 38UHF e 1 e 'Mi zl) ski sporea pp i A . p« m. *z.v&vml ' TV AS 09.30 Teden ob Muri, informativna oddaja, pon.. 10.30 Na domači grudi, praznična oddaja, pon.. 11.20 KK Radenska Creativ : KK GD Hrastnik, posnetek košarkarske tekme. 12.50 Videostrani. 16.40 Na domači grudi, praznična oddaja, pon.. 17.30 Iskanje novega sveta, dokumentarna oddaja. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Tedem ob Muri, informativna oddaja. 19.15 Dre-am Caffe, kontaktna oddaja, pon.. 20.00 Gnes, informativna oddaja, pon.. 20.15 Šport plus, športna oddaja v živo. 20.45 KK Radenska Creativ : KK GD Hrastnik, posnetek košarkarske tekme. 22.15 Glasbeni spoti. 22.30 Gnes, informativna oddaja, pon.. 22.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.40 Aretacija in sojenje, nan. -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.00 Za otroke in mlade - 12.00 Poročila opoldne - 12.40 Ti si moja usoda, nad. - 13.25 Film -15.00 Poročila - 15.05 Film - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 S. 0. S., potrebujejo nas - 19.00 Kviz -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Dokumentarna oddaja - 21.00 Latinica: Hrvaška - Slovenija - 22.40 Odmevi dneva - 23.00 Šport danes - 23.15 Nočni program TV HRVAŠKA 2 8.55 Prizma, mednarodni magazin - 9.50 Svet zabave - 10.20 Mir in dobrota - 10.50 Najin skupni prijatelj, nad. - 11.40 Vabilo - 12.10 Cafe Cine-ma - 12.50 Mesečina - 13.35 Kuharski dvoboj -14.05 Glamour Cafe - 15.10 Za otroke in mlade -16.40 Hugo - 17.10 Ti si moja usoda, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.05 Nan. -19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Vedno znova, nad. -21.00 Polni krog - 21.20 Becker, nan. - 21.45 Dokumentarni film - 22.30 Seinfeld, nan. - 22.55 Zvezdne steze, nan. - 23.25 Highlander, nan. TV HRVAŠKA 3 10,00 Panorame turističnih središč Hrvaške (do 16.00) - 18.50 Avtomagazin - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Petica - 21.20 Dnevi vina in rož, ameriški film - 23.15 Črno-belo v barvah -0.00 Glasbeni program TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Manekenke - 9.05 Aktualno danes -11.05 Družina z jasnega neba, nad. -12.00 Poročila -13.00 Romski magazin -13.30 Slovaški magazin - 14.05 Moraš ljubiti, nad. -15.30 Nepričakovano potovanje, film - 16.20 Sto slik iz XX. stoletja -17.20 Ostani z nami, verska odd. -17.30 Skrivnost gradu Black Rose, mlad. nad. -18.00 Poročila -18.15 Risanka -18.35 Bolnišnica upanja, nan. - 19.30 Dnevnik, šport, vreme -20.05 Modra luč - 20.45 Kaj? Koliko? Zakaj?, mag. za potrošnike - 21.15 Še enkrat Silvestrovo - 22.05 Aktualno, poročila - 22.40 Thema, dokumentarci - 22.55 Govorilna ura - 23.25 Šport TV DUNA 5.10 Oddaja vatikanskega radia - 5.30 Začenja se dan - 8.40 Ali verjamete javnomnenjskim raziskavam? -10.15 Rdzsa Sandor, madž. nad. - 11.50 Poročila - T2.05 Madžarski prevodi Biblije - 12.25 Talentum - 12.50 Hiša in dvor -13.40 Portreti iz madž. zgodovine - 14.00 Franklin Delano Roosevelt, am. dok. serija -14.55 Brez katedre - 15.15 Izredna ure zgodovine, Podkarpatje - 16.15 Končno svobodno, mlad. nan. - 16.40 Dunašport - 17.00 Koledar - 18.00 Poročila, šport - 18.30 Risanka -19.00 Nad mejami - 20.00 Wanda Nevada, am. film - 21.45 Poročila, šport -.22.00 Ura duha, madžarska kultura v Londonu - 22.40 »...brez kršitve zakona...«, dokumentarec TV AVSTRIJA 1 7.05 Otroški program -10.10 Zaklad Aztekov, pustolovski film - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 15.20 Močna družina - 15.45 Melrose Plače -16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina - 17.40 Čudovite čarovnice - 18.30 Karolina v velemestu -19.00 Dharma in Greg -19.30 Čas v sliki - 20.15 Afera Semmeling, šesti del srhljivke - 21.50 Smrtonosna preizkušnja, srhljivka - 23.20 Nikita TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta -10.15 Hochwurdenove težave z rajem, filmska komedija - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila -12.05 Orientacija - 12.35 Podobe Avstrije - 13.00 Poročila - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Družina za darovanje - 14.50 Deželni zdravnik - 15.35 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Grajski hotel Orth - 21.05 Tema - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Oddaja o kulturi - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Kolja, film Torek, 15. 1. TV SLOVENIJA 1 6.30 Poročila 6.35 Dobro jutro, Slovenija 8.30 Poročila 8.35 Mostovi 9.05 Čarobni šolski avtobus 9.30 Radovedni Taček: Vozel 9.45 Oddaja za otroke 10.40 Recept za zdravo življenje 11.30 Pomagajmo si 12.00 Komisar Rex, avstrijska nan. 13.00 Poročila, šport, vreme 13.35 Obzorja duha 14.05 Mednarodna obzorja: Tajvan 14.55 Režiser John Carpenter, am. oddaja 15.55 Prisluhnimo tišini 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Zlatko Zakladko 17.00 Čarovnikova hiša, nadalj. 17.50 Ogenj in led, nemška serija 18.40 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Tilly Trotter, angleška nadalj. 20.50 Pogovor s predsednikom države 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.55 Izprijenost, angleška drama, 2. del 23.45 Ogenj in led, nemška serija 0.35 Rad imam Lucy, ameriška nan. 1 .00 Vrtinec, kolumbijska nadalj. 1.50 Pogovor s predsednikom države 2.45 Izprijenost, angleška drama, 2. del 3.35 Šport TV SLOVENIJA 2 14.30 Videospotnice 15.05 Svetovni izzivi 15.35 Studio City 16.30 Rad imam Lucy, ameriška nan. 17.00 Bogataš in revež, ameriška nadalj. 18.00 Upornik brez razloga, ameriški film 19.45 Videospotnice 20.05 Viža poletja 2001 20.50 Ko slišiš zvonove, hrvaški film 22.15 Fraza, slovenski kratki film 22.25 Vojna zvezdic, slovenski kratki film 22.40 Videospotnice POP TV 9.10 JAG, nan. - 10.00 Vsiljivka, nad. - 10.55 Tri sestre, nad. - 11.50 Prepovedana strast, nad. -13.10 Sedma nebesa, nan. - 14.05 Drago Bali -14.30 Dogodivščine malih junakov - 15.30 Diagnoza: Umor, nan. - 16.25 Prepovedana strast, nad. - 17.20 Tri sestre, nad. - 18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Preverjeno - 20.45 Notranji glas, film, 1. del - 22.30 JAG, nan. -23.30 M.A.S.H.. nan. - 0.00 24 ur KANAL A 10.20 Miza za pet, nan. - 11.10 Felicity, nan. -12.00 Beverly Hills - 13.00 Ricki Lake - 14.20 Obala ljubezni, nad. -15.10 Mladi in nemirni, nad. - 16.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.50 Felicity, nan. - 17.40 Shasta, nan. - 18.10 Jesse, nan. - 18.40 Korak za korakom, nan. - 19.10 Meteor, vreme - 19.15 Šov Jerryja Springerja -20.00 Bojevniki senc 2, film - 21.45 Pa me ustrelil, nan. - 22.15 Tretji kamen od sonca, nan. -22.45 Noro zaljubljena, nan. - 23.15 Šov Jerryja Springerja - 0.00 Rdeče petke, erotična serija IDEATV - KANAL 10 8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Pomurski informativni kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, pon. regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva - 15.20 Kronika - 15.25 Športni ponedeljek v živo z odprtimi telefoni - Pregled športnih dogodkov - 16.00 Kanal A - 18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 18.20 Iz našega studia - 18.50 Rasizem, oddaja iz serije Ljudje Evrope - 19.00 Aktualno, pon. - 19.15 Kanal A TV AS 09.30 Gnes, informativna oddaja, pon.. 09.45 Šport plus, športna oddaja, pon.. 10.15 Iskanje novega sveta, dokumentarna oddaja. 10.45 Nogometni studio NAJ N, oddaja o nogometu. 11.15 Videostrani. 17.00 Šport plus, športna oddaja, pon.. 17.30 Iskanje novega sveta, dokumentarna oddaja. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Nogometni studio Naj N, oddaja o nogometu. 19.15 Iskanje novega sveta, dokumentarna oddaja. 19.45 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja, pon.. 20.15 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa. 20.45 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja. 21.00 Viva Turistica, turistična oddaja. 21.30 Ličkanje na Dolenjskem, dokumentarna reportaža. 22.05 Nosilci sprememb, dokumentarni film. 22.35 Gnes, informat. oddaja, pon.. 22.50 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.40 Aretacija in sojenje, nan. - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.00 Za otroke in mlade - 12.00 Poročila -12.40 Ti si moja usoda, nad. - 13.25 Film -15.00 Poročila - 15.05 Film - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Govorimo o zdravju - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Skupaj do zvezd - 21.00 Forum -22.00 Prostor - čas - arhitektura - 22.45 Odmevi dneva - 23.05 Šport danes - 23.20 Dokumentarna oddaja - 23.50 Nočni program TV HRVAŠKA 2 9.40 S. 0. S., potrebujejo nas - 10.10 Avtomagazin -10.50 Vedno znova, nad. - 11.35 Hit HTV -12.20 Dokumentarni film - 13.05 Kuharski dvoboj - 13.35 Latinica - 15.10 Za otroke in mlade - 16.40 Hugo - 17.10 Ti si moja usoda, nad. -18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.05 Veronikine skrivnosti, nan. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Glavno mesto, nan. - 21.00 Polni krog -21.20 Seks in mesto, nan. - 21.55 Pravica za vse, nan. - 22.40 Seinfeld, nan. - 23.05 Zvezdne steze, nan. - 23.35 Highlander, nan. TV HRVAŠKA 3 10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške (do 16.00) - 18.20 Petica - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Košarka: NBA akcija,- 20.40 Film -22.20 Monoplus - 23.00 Glasbeni program TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Manekenke - 9.05 Aktualno danes - 11.05 Družina z jasnega neba, nad. -12.00 Poročila - 13.00 Srbski ekran - 13.30 Unser Bild-schirm - 14.05 Moraš ljubiti, nad. 15.30 Nepričakovano potovanje, nad. - 16.20 Sto slik iz XX. stoletja - 16.30 Za otroke - 17.30 Katoliška kronika - 18.00 Poročila - 18.15 Risanka 18.35 Bolnišnica upanja, nan. -19.30 Dnevni! šport, vreme - 20.05 Televizijske čestitke 21.00 Pogovor z Viktorjem Orbanom - 21.30 P: norama - 22.00 Aktualno, poročila - 22.30 Thi ma - 22.50 Elan - 23.20 Šport DUNA TV 8.40 Nad mejami, pon. 10.10 Pariz Blues, an film - 11.50 Poročila - 12.05 Znanstvena zal ladnica - 12.35 Gibljive slike, filmski mag. 13.05 Deveto nadstropje, madž. dok. - 14.0 Franklin Delano Roosvelt, am. serija - 15.0 Brez katedre - 16.15 Končno svobodno!, mla< nan. 17.00 Koledar - 18.00 Poročila, šport 18.30 Risanka -19.00 Za kmetovalce - 19.3 Dogodovščine Pumuklija, animacijska serija 20.00 Koportos, madž. film - 21.45 Poročil; šport - 22.00 Sanjski otok - Tuvalu, nemš. fili - 23.25 Mozart in Salieri, madž. film TV AVSTRIJA 1 6.40 Otroški program - 10.15 Kolumbo - 11.4 Konfeti - 12.10 Risanke - 15.20 Močna družina 15.45 Melrose Plače - 16.30 Nebeška družina 17.15 Sabrina - 17.40 Čudovite čarovnice - 18.3 Karolina v velemestu - 19.00 Dharma in Greg 19.30 Čas v sliki - 20.15 Medicopter 117-21.1 Majhni mož išče veliko srce, TV-film - 22.45 Se! v mestu - 23.10 Banditi, filmska komedija TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol prid, bljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta 10.15 Peter je ustrelil ptiča, film. kom. -12.05 Evi Avstrija - 12.35 Tednik - 13.00 Poročila - 13.1 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 T dame z žara -14.05 Družina za darovanje -14.5 Deželni zdravnik - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Št Barbare Karlich - 17.00 Poročila -17.05 Dobrod šli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Univerzur So živali inteligentne? - 21.05 Reportaža - 22.C Čas v sliki - 22.30 Ogled - 23.05 Križem kražerr TV SLOVENIJA 1 6.30 Poročila 6.35 Dobro jutro, Slovenija 8.30 Poročila 8.35 Dober dan, Koroška 9.05 Trojčice, risana nan. 9.30 Grdi raček Tine, risana nan. 9.55 Zlatko Zakladko 10.10 Čarovnikova hiša, nan. 10.40 Lingo, tv-igrica 11.05 Ogenj in led, nemška serija 11.65 Tilly Trotter, angleška nadalj. 13.00 Poročila, šport, vreme 13.35 Guliverjeva potovanja, risani film 14.55 Pogovor s predsednikom države 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Male sive celice, kviz 17.45 Avstralska kronika, francoska serija 18.40 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Garnizija, ameriški film 21.35 Pumovci, dokumentarna oddaja 22.10 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.10 Simfoniki RTV predstavljajo 23.55 Avstralska kronika, francoska serija 0.50 Rad imam Lucy, ameriška nan. 1.15 Vrtinec, kolumbijska nadalj. 2.05 Dežurni zdravnik, angleški film 3.40 Šport TV SLOVENIJA 2 15.10 Videospotnice I 15.30 Turistična oddaja BSBSi 10. januar 2002 SPORT/OGLASI 27 Šport od tod in tam Nogomet - Po jesenskem delu prvenstva v prvi državni ligi je bil najboljši sodnik Milan Mitrovič, ki je dobil na 10 tekmah povprečno oceno 7,50. Andrej Tratnjek iz Murske Sobote je vodil 6 tekem in je s povprečno oceno 6,50 na solidnem devetem mestu. Boris Jeneš iz Lendave pa je sodil 4 tekme in je s povprečno oceno 6,25 na trinajstem mestu. (F. M.) Mali nogomet - NK Makoter s Cve-na je pripravil 6. tradicionalni novoletni turnir v malem nogometu. Med 29 ekipami iz Slovenije in Hrvaške je zmagal Meteorplast iz Ljutomera, ki je v finalu premagal Belo Vito iz Kopra z 2 : 0. Tretje mesto je pripadlo ekipi Železnih Dveri - po kazenskih strelih je premagala Radio Fan-tasy iz Celja s 5 : 4. Najboljši strelec je bil Dobovičnik (Celje) s 6 zadetki. V atraktivni tekmi sta nastopili ženski ekipi Skokice s Cvena in Žogice z Razkrižja. Po kazenskih strelih so zmagale Cvenčanke s 3 : 1. (N. Š.) Mali nogomet - ŠD Grad je pripravilo božično-novoletni turnir v malem nogometu. Med 30 ekipami je zmagala ekipa Grili net iz Murske Sobote, ki je premagala po kazenskih strelih za prvo mesto Spaček bar iz Murske Sobote s 5 : 4. Za tretje mesto je Cerkvenjak premagal ekipo Kdo je naslednji iz Murske Sobote. Za najboljšega vratarja so razglasili Draga Škrabana (Spaček bar), za najboljšega strelca Bojana Vršiča (Cerkvenjak) in za najboljšega igralca Mitjo Moreča (Grili net). (A. C.) Strelstvo - SD Jezero Dobrovnik je pripravilo ob dnevu samostojnosti tradicionalno tekmovanje z MK-puško. Sodelovalo je 70 strelcev in 21 ekip. Zmagala je ekipa SD Gan-čani s 519 krogi pred Središčem ob Dravi, 499, in SD Gederovci, 490 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Andrej Erjavec (Gan-čani) s 178 krogi pred Jožetom Štermanom (Ljutomer), 175, in Marjanom Balažičem (Gančani), 173 krogov. (F. B.) Strelstvo - Na tradicionalnem novoletnem turnirju v tekmovanju z zračno puško, ki gaje pripravilo SD Sebeborci, je sodelovalo 30 strelcev. Ekipno je zmagal Dobrovnik s 548 krogi pred Sebeborci, 546, in Gančani, 533 krogov, med posamezniki pa Robert Čontala (Seberbo-si), 186, pred Francem Čarom (Dobrovnik), 185, in Milanom Kreftom (Gederovci), 183. (F. B.) Strelstvo - V tretji državni strelski igi (zračna puška) severo-vzhod je bilo na sporedu tretje kolo. Ekipno vodi SD Štefana Kovača iz Turnišča z 9 točkami pred Pomurko,-TS0 in Radgono, po 7 točk. Med posamez-liki je na prvem mestu Vesna Draš- Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam v najtežjih trenutkih izgube stali ob strani, izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. »Ko tvoje želimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine.« Žalujoča žena Rozalija in vsi, ki smo ga imeli radi VMS 10. januar 2002 29 V SPOMIN Veroniki Sabo iz Beltinec 14.1. 2001-14.1. 2002 Kako boli in duša trpi, ko od bolezni usihajo življenjske moči. Veš ti in vemo mi, ki smo bili ob tebi zadnje trpeče dni. ZAHVALA V 78. letu nas je po hudi bolezni za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek in tast Šopek rož smo ti nabrali, na gomilo tvojo dali, zraven svečko še prižgali, v tišini s tabo pokramljali. V SPOMIN 8. januarja sta minili dve leti od takrat, ko nas je zapustil naš dragi Hvala vsem, ki se je spominjate. Vsi njeni Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. V SPOMIN 9. januarja so minila 4 leta od takrat, ko si nas za vedno zapustil, dragi sin Franc Herman Štefan Geld iz Ižakovec 134 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani ter nam izrekli pisno ali ustno sožalje, besede tolažbe, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in dobrodelne namene. Iskrena hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za ganljive besede slovesa, > pogrebništvu Jurič in vsem, ki ste dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti - v večni mir. Z žalostjo v srcu: žena Regina, sin Avguštin in hčerka Amalija z družino. Franc Raduha iz Žižkov 76a Hvala vsem, ki se ga še spominjate, obstanete ob njegovem grobu, prižgete svečko, položite cvet ali mu namenite samo lepo misel. Vsi njegovi najdražji Dragi dedek! Pogumno si branil svojo domovino, pogumno si živel, pogumno si tudi trpel! Hvala ti za vse! iz Dobrovnika Zahvaljujemo se vsem, ki se ga spominjate in ohranjate spomin nanj ali se za trenutek ustavite ob njegovem grobu ali mu prižgete svečko spomina. Tvoji starši in bratje Pogrešala te bova - Miran in Iztok Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je... V SPOMIN 16. januarja minevata dve leti od takrat, ko ni več med nami drage mame Ljubil si življenje, ljubil si svoj dom, a tiho, brez slovesa odšel si v večni dom. V grobu mimo spiš, v domu našem je praznina in v srcih naših bolečina. N SPOMIN 9. januarja so minila tri leta, odkar ni več med nami dragega moža, očeta, starega očeta, tasta in brata Ferdinanda Ungerja iz Kuzme 104 Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu in prižigate sveče. Vsi njegovi Skromno, tiho si živela, za nas si delala in trpela. Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat - hvala ti! ZAHVALA V 58. letu nas je nepričakovano zapustila draga žena, mama, tašča, babica, sestra in sorodnica Irena Kovač iz Vadarec 110 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo za darovano cvetje, sveče in denarne prispevke za dograditev mrliške vežice in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, sosedom in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njeni ' * ZAHVALA Anton Čurič iz Žižkov 103a ’ 5.6.1908-19.12.2001 Zahvaljujemo vse vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali vence, sveče in za svete maše. Hvala gospodoma duhovnikoma za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Ferenčak. Lepa hvala osebju bolnišnice v Rakičanu za nego in pomoč. Žalujoči vsi njegovi V življenju delo in trpljenje si poznala, sedaj od vsega truda si zaspala. Počivaj v miru, draga mama, saj vse bolečine si prestala. ZAHVALA V 69. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica, prababica, tašča, sestra in teta Marinke Sobočan iz Črenšovec Hvala vsem, ki ohranjate spomin nanjo, postojite ob grobu, ji prinašate rože in prižigate sveče. Vsi njeni Vera Poredoš iz Ižakovec Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, društvom, delovnim organizacijam in vsem, ki.ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče, za sv. maše in dober namen ter jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Iskrena hvala osebju pljučnega oddelka, osebnemu zdravniku dr. Kovešu, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za ganljivo petje, g, Koželju za odigrano Tišino, govornici KS ge. Žižek za ganljive besede slovesa in pogrebništvu Balažič. Vsi njeni Draga mamca! Pogrešali te bomo. Tvoji vnuki in pravnuka Ti si bila ena sama luč in ena srčna dobrota. Taka si dogorela, odšla brez slovesa. S tabo je zginil skrivnostni ključ: Kako biti ena sama luč in ena sama srčna dobrota! (S. Gregorčič) ZAHVALA V 89- letu je tiho ugasnila luč življenja naši dragi mami, babici in prababici Kristini Benkovič iz Bogojine 29 Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za vence in cvetje, sveče, za sv. maše, darove za orgle in za izrečeno sožalje. Iskrena hvala tudi za vse obiske med njeno boleznijo. Hvala zdravnikom in bolnišničnemu osebju ginekološkega in kirurškega oddelka za požrtvovalnost in srčnost. Posebej hvala g. škofu dr. Jožefu Smeju, domačemu župniku dr. Stanislavu Zveru, sorodniku g. Lojzetu Benkoviču in g. Jožefu Rogaču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Jurič. Vsem še enkrat - srčna hvala! Stara mama - pogrešali bomo tebe in tvojo spodbudno besedo! Vsi tvoji najdražji, ki smo te imeli neizmerno radi V 64. letu se je moral posloviti naš ljubljeni mož, oče in dedek Feliks Golenko upokojeni gozdarski tehnik iz Lendave Moj ljubljeni Feliks, hvala za vso ljubezen in dobroto, ki si nam jo velikodušno dajal vse svoje življenje. Hvala, da smo lahko živeli s teboj. Hvala vsem, ki ste se udeležili zadnjega slovesa, hvala duhovnikom in Štefanu za lepe tolažilne besede. Posebna hvala sestrični Agi in Jožku za veliko pomoč. Žalostni smo, Feliks. Zbogom! Vsi tvoji najdražji Mar prav zares odšla je tja, v neznano? Kako je mogla, ko smo mi še tu...? Nositi moramo vsak svojo rano molče, da ji ne zmotimo miru. ZAHVALA V 64. letu nas je 25. decembra 2001 po kratki in hudi bolezni zapustila draga žena, mama, orna in tašča Greta Marič roj. Sedonja, iz Sebeborec 47 V tihi žalosti se ob boleči izgubi zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, domačemu kolektivu, zaposlenim v Veletrgovini Potrošnik, poslovnim partnerjem, sosedom in sovaščanom, ki ste se v tako velikem številu poslovili od nje ter darovali vence, cvetje, sveče in prispevke za dobrodelne namene. Hvala za izrečena ustna in pisna sožalja. Hvala duhovniku Evgenu Balažiču za opravljen obred, g. Vukanu in pevkam za odpete žalostinke in g. Majdi Andrejek za ganljive besede. Posebna hvala njenemu bratu Štefanu z ženo Mariko za vso pomoč med boleznijo in ob smrti. Hvala tudi kolektivu MGM Kontor in Bistro M ter Bojanu za vso pomoč. Hvala pogrebništvu Banfi in godbeniku za odigrano Tišino. Žalujoči: mož Geza ter sinova Marjan in Miran z družinama Draga oma! Zdaj ne trpiš več, draga oma. Zdaj počivaš. Kajne, sedaj te nič več ne boli? A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. Vnukinje Marina, Špela in Maša Pogrešale te bomo! 30 OGLASI 10. januar 2002 gr Renato & Co. - RAZVOZ KURILNEGA OLJA Renato Ritlop, s. p., Markovci 4, 9204 Šalovci KAKOVOSTNO EKOLOŠKO KURILNO OLJE MOŽNOST NAKUPA NA VEČ OBROKOV S ČEKI NAROČILA GSM: 041 716 576 'r-t Zidarstvo - Fasaderstvo in izolacija zidov - Strojni ometi že Horvat, s. p. Filovci 110, 9222 Bogojina, tel./faks: 102) 547 10 14, GSM: 041 631 193 Ul. Mikloša Kuzmiča 13 9000 M. Sobota ® garažna vrata ® dvoriščna vrata * daljinski pogoni • ograje • kovane ograje g • zapornice • PVC okna • PVC vrata • zimski vrtovi • police • žaluzije tel.:(02) 535 11 30 gsm: 041 699 499 www.vratko.com SOKRAT B& K, d. o. o. Slovenska ul. 43,9000 Murska Sobota tel: 02 534 88 99, faks: 02 534 88 98 PODJETNIŠKO IN POSLOVNO SVETOVANJE ODKUP IN PRODAJA VREDNOSTNIH PAPIRJEV ODKUP NEPREMIČNIN KREDITI in LIZINGI USTANAVLJANJE VSEH VRST DRUŽB HOVI d.o.o. 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, tel. & taks: (02] 548 14 26, GSM: 041 772 426, 041 733 948 ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA TER HIDROIZOLACIJE ZIDOV. Franc Horvat MM d.a.o-. 'IR. Sadata, TRGOVINA DOM-OBRT 9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9 Tel.: (02) 530 40,44 GSM: 041 504 999 E-mail: rhdoo@siol.net VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHE OPREMA ZA STROJNE OMETE IN GRADBENIKE OPEKA POROTHERM VSE ZA STREHO Mesarstvo Kodila PE Markišavci Markišavci 44 Jel 522 36 00 Mesarstvo kodila PE Delikatesa Štefana Kovača 6 tel 53 21 790 ... Dobavitelji svinjskega, junčjega in telečjega mesa za ta teden: Novak Marta, Vanča vas 52 Klemenčič Helena, Hrastje-Mota 2 Kuzma Franc, Krajna Karel Krančič, Rankovci 20 Kavaš, Panonska 17, Odranci Poredoš Helena, Brezovci 4 KO VEŠ, KAJ JEŠ! KURILNO OLJE M. Sobota tel.&faks: 545 92 80 Wico, d. o. o., Obrtniška 7 2312 Orehova vas KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KURIVO - PREVOZ, Rojan Jakšlč, s. p„ Gornja Bistrica 51, tel.: 57 88 200 S VESTNIK NA Q INTERNET^ Podjetje za informiranje, d. d„ Ulica arh. Novaka 13, M. i ČJ pi f ..- R, M V, ' Gi Al A' m V( Dl Lf A' št C i - ; • razprodaja obutve razprodaja tekstila od 4. do 31. januarja 2002 od 10. do 24. januarja 2002 doživetje nakupov Nakupovalno središče Maribor El Ri os Pl 0. Gl V( Št ne je; sk ke Sl M JE Pl JL 11 NI N/ mi Tl P( NI D. JE V( NH loi 21 Rl EL EL ča IN BC BC EK RA G/ izk sk VESTMK 10. januar 2002 NAPOVEDNIK 31 Napoved kulturnih prireditev GLEDALIŠČE MURSKA SOBOTA V petek, 11. januarja, in v soboto, 12. januarja, ob 19- uri bo v grajski dvorani ponovitev gledališke predstave Dan žena v izvedbi gledališkega društva Torpedo in režiji Aleša Nadaia. KONCERT V četrtek, 10. januarja, ob 19-30 bo v klubu PAC koncert klasične glasbe, na katerem bosta nastopila violončelist Miloš Mlejnik in čembalist Janko Šetinc. GLASBA V torek, 15. januarja, ob 18. uri bodo v MIKK-u predvajali DVD skupine Smashing Pumpkins - Greatest Hits. FILM V sredo, 16. januarja, ob 18. uri bodo v MIKK-u vrteli ameriški film Smoke (Dim) režiserja Wayna Wanga. Film je iz leta 1994, v glavni vlogi pa nastopa Harvey Keitel. LITERATURA MURSKA SOBOTA V četrtek, 10. januarja, ob 18. uri bo v salonu Murske republike predstavitev nove knjige Janeza Mataja iz Murske Sobote z naslovom Plaščarji - podobe iz preteklih sanj. Z avtorjem se bo pogovarjal urednik Milan Vincetič. LENDAVA V sredo, 16. januarja, ob 18.30 bo v knjižnici literarni večer, na katerem bo Milan Vincetič predstavil literarno ustvarjanje Roberta Tita-naFelixa. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V prostorih družbe Saubermacher Siid v s pogoji za zasedbo Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA POMOŽNI DELAVEC POMOŽNA GRADBENA DELA; določen čas 10 mes.; ostali pogoji: ZAINTERESIRANOST ZA DELO; do 06.02.02; KLEMENČIČ LEOPOLD, S.P. STROJ. IZDELOVANJE CEMENT. TLAKOV, POLICE 9, GORNJA RADGONA AVTOMOBILSKI KLEPAR AVTOKLEPAR-LIČAR; določen čas 6 mes.; 1 L delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno; ostali pogoji: DRUGI POKLIC:LIČAR, STAROST OD 18 LET; do 15.01.02; RECEK ŠTEFAN S. P. AVTO RECEK, ŽIŽKI 94A, ČRENŠOVCI; št. del. mest: 3 ELEKTRIKAR ELEKTRONIK RADI0MEHANIK; določen čas 6 mes.; ostali pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO TUDI PRIPRAVNIK; do 15.01.02; ELTI D. 0. 0. GORNJA RADGONA, PANONSKA 23, GORNJA RADGONA VOZNIK AVTOMEHANIK ŠOFER V MEDNARODNEM PROMETU; nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: madžarski jezik - govorno, slovenski jezik - govorno in pisno; vozniški izpit kategorije: B,C,D; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 3 MESECE, IZKUŠNJE V MEDNA RODNEM PROMETU, NEMŠKI JEZIK GOVORNO, STAROST OD 25 LET, PLAČA DO 80.000 SIT; do 22.01.02; JUSZT-SPED D.O.O., PARTIZANSKA UL 18, LENDAVA - LENDVA NATAKAR NATAKAR V LENDAVI; določen čas 3 mes.; ostali pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO TUDI PRIUČEN NATAKAR, ALI BREZ POKLICA,MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS; do 19.01.02; TE-KRO D. 0. 0. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE, DOLNJA BISTRICA 22, ČRENŠOVCI NATAKARICA V PIZZERIJI V LIPI; nedoločen čas; 6 mes. delovnih izkušenj; do 21.01.02; MAJHENIČ&CO D.N.O., JURKOVIČEVA 23, GORNJA RADGONA ELEKTROTEHNIK ELEKTROTEHNIK PRIPRAVNIK; določen čas 6 mes.; do 15.01.02; KUTSENITS INTERNATIONAL D. 0. 0. MURSKA SOBOTA, LENDAVSKA 29, MURSKA SOBOTA EKONOMSKI TEHNIK RAČUNOVODSKA DELA (GLAVNA KNJIGA); določen čas 6 mes.; 5 I. delovnih izkušenj; UR/TEDEN: 20; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil -zahtevno, Delo s preglednicami - zahtev- ulici Matije Gubca 2 je razstava fotografij z naslovom Saubermacher na strehi sveta. - V Galeriji je na ogled razstava ilustracij Marije Lucije Stupica (v veliki galeriji) in slik Nikolaja Beera (v mali galeriji). Razstavi bosta na ogled do 20. januarja. - V prostorih firme ICL (Plese 9) so na ogled dela akademskega slikarja Zlatka Gnezde. - V klubu PAC si lahko ogledate razstavo del akademskega slikarja Franca Mesariča. - V kavarni Jelša je na ogled razstava fotografij z naslovom Voda avtorja Lada Klara. - V muzeju sta na ogled stalna muzejska razstava in gostujoča razstava keramičnih posod Velika forma. - V župnijski dvorani cerkve sv. Nikolaja je na ogled velika božična razstava del članov LIKOS-a iz Murske Sobote. - V razstavnem delu izložbe podjetja Fer-Ing razstavlja Otilija Kreft iz Kroga. LENDAVA - V sinagogi si lahko ogledate razstavo del akademskega slikarja Dimeta Temkova iz Makedonije. Pripravilo društvo mladih likovnikov Lindart. - V Galeriji Lendava je na ogled razstava del akademske slikarke Suzanne Kiraly - Moss in akademskega kiparja Ferenca Kiralya. Razstava bo na ogled do 31. januarja. PUCONCI V prostorih občine je na ogled razstava slikarskih del Milana Balažiča z Vaneče, člana likovne sekcije Likos iz Murske Sobote. MORAVSKE TOPLICE V zdraviliški galeriji Ajda do 27. januarja razstavljata Ernest Bransberger in Lojze Vebe-rič. no; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: OBVLADANJE OSNOVNIH RAČUNALNIŠKIH PROGRA M0V;URNIK DELA-P0 DOGOVORU; do 10.01.02; DU0REX TRGOVSKO-STORITVENO PODJETJE ČRENŠOVCI D. 0. 0., PREKMURSKE ČETE 74, ČRENŠOVCI DOKTOR MEDICINE SPECIALIST PATOLOGIJE CITOPATOLOG; nedoločen čas; 5 I. delovnih izkušenj; do 10.01.02; SPLOŠNA BOLNIŠNICA MURSKA SOBOTA, RAKIČAN, UL. DR.VRBNJAKA 6, MURSKA SOBOTA DOKTOR MEDICINE SPECIALIST PEDIATRIJE PEDIATER; nedoločen čas; 5 I. delovnih izkušenj; do 10.01.02; SPLOŠNA BOLNIŠNICA MURSKA SOBOTA, RAKIČAN, Lepe želje, čestitke in pozdravi Dragemu očetu Štefanu Nemcu iz Sebe-borec 8a iskrene čestitke ob praznovanju šestdesetega rojstnega dneva ter vse dobro v novem letu - sin Marjan; čestitki se pridružujeta Nataša in Katja. Dragima prijateljema Viliju in Vilmp^u iz Prvomajske ulice v Murski Soboti ob praznovanju goda vse najboljše ter veliko zdravja in sreče v ljubezni - prijateljice in prijatelji. Mojemu dragemu vnuku Zvonku Osvaldu in njegovi ženi Tini mnogo sreče in zdravja v novem letu ter da bi še naprej rada prihajala na stari dom v Hrastje -Moto - babica Marija. Dragi mami in babici Marjeti Cipot želimo ob rojstnem dnevu še vrsto zdravih, mirnih in lepih let - hčerka Branka z družino iz Ljubljane. Te dni praznuje osebni praznik Dejan Jančarič iz Noršinec 48. Vse najboljše in najlepše in v nadaljnjem življenju naj se ti izpolnijo vse skrite želje - Lidija in Silvo. Prvo svečko bo upihnil naš dragi Mario Saletinger iz Radenec. Iskrene čestitke in zdravo ter razigrano otroštvo mu želijo - boter Miran, Alenka, Nejc in babica iz Žepovec. Dragemu možu Jožetu D. iz Grafenegga v Avstriji vse najboljše za sedeminštiride-seti rojstni dan, mnogo zdravja v nadaljnjem življenju in veliko sreče za volanom - žena Jožica. UL. DR.VRBNJAKA 6, M. SOBOTA DOKTOR MEDICINE SPECIALIST KIRURGIJE ZDRAVNIK SPECIALIST OPERATIVNIH STROK; nedoločen čas; 5 L delovnih izkušenj; do 10.01.02; SPLOŠNA BOLNIŠNICA MURSKA SOBOTA, RAKIČAN, UL. DR.VRBNJAKA 6, M. SOBOTA UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE ENERGETIK - ELEKTRONIK PRIPRAVNIK; določen čas 12 mes.; ostali pogoji: SKRB ZA RAZVOJ ENEG.SISTEMOV V PODJETJU, ZNANJE ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA,MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS; do 15. 01. 02; MURA D.D., PLESE 2, MURSKA SOBOTA Antoniji Antolin iz Bučečovec 21! Hvala za novoletne čestitke in lepe želje v novem letu. Gospa Antonija, veseli nas, da tako radi prebirate Vestnik. Želimo vam trdnega zdravja in vse lepo in. dobro v novem letu - vestnikovci. Pred nek?) dnevi je praznoval rojstni dan dragi Leon Ščerbic z Dolnje Bistrice. Obilo uspehov, sreče in ljubezni ter izpolnitev vseh drugih želja - vsi, ki te imamo radi. Dragemu Blažu Puhanu za prvo svečko na torti vse lepo in še naprej zdravo ter razigrano otroštvo - babi, dedi z Denisom in mamica ter ati. Lepim željam se pridružuje prababica. Mariji Farkaš iz Črenšovec vse najboljše za njen rojstni dan, veliko sreče, zdravja in ljubezni iz srca želita- mama Kati in prijateljica Marija. KUPON za brezplačno čestitko v Vestniku Besedilo:_________________________________________________._____________ Naslov pošiljatelja:________________________________________________________________ kino • k i n MmaiMiaaai Murska Sobota Četrtek, 10. januarja: ob 17.30 in 20.15 ameriški znanstveno-fantastično-pustolovski film Harry Potter Petek, 11. januarja: ob 17.30 in 20.15 Harry Potter Sobota, 12. januarja: ob 17.30 in 20.15 Harry Potter Nedelja, 13- januarja: ob 17.30 in 20.15 Harry Potter Sreda, 16. januarja: ob 18.00 in 20.00 slovenska drama Kruh in mleko Ljutomer Sobota, 12. januarja: ob 19-30 ameriška grozljivka Čarovnica iz Blaira 2 Nedelja, 13- januarja: ob 17.30 in 19.30 slovensko-jugoslovan-ska vojna drama Nikogaršnja zemlja Gornja Radgona Petek, 11. januarja: ob 18.30 koprodukcijska vojna drama Nikogaršnja zemlja, ob 20.30 ameriška romantična komedija Kaj ženske ljubijo Nedelja, 13- januarja: ob 17.00 Nikogaršnja zemlja, ob 19-00 Kaj ženske ljubijo kino • k i n B O R Z/B ZNAN J/ je jnforma. cijsko središče, v katerem brezplačno zbiramo in posredujemo podatke med ljudmi, ki znanje iščejo, in tistimi, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali, je prepuščeno vam samim! In katera znanja se trenutno iščejo in ponujajo? - Išče se znanje statistike. - Ponuja se znanje astronomije. - Ponuja se znanje matematike za SŠ in fakultete. Informacije: BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 536 15 66, vsak delavnik od 10.00 do 18.00. NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV 1. SOMETHIN’ STUPID - Nicole Kidman & Robbie Williams 2. GOD GAVE ME EVERYTHING - Mickjagger .3. QUEEN OF MY HEART - Westlife 4. PAID MY DUES - Anastacia 5. EM SLAVE 4 YOU - Britney Spears 6. HERO - Enrique Iglesias 7. THE MUSIC’S NO GOOD WITHOUT YOU - Cher PREDLOGI: PACIFIC COAST PARTY - Smash Mouth LOVE SONG - Right Said Fred PER ME PER SEMPRE - Eros Ramazzotti LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH l.LE SPOMINI - California 2. OSTATI TU NE SMEM - Power Dancers 3. V MENI JE MOČ - Alenka Godec 4. SONCE MOJ PRIJATELJ - Damjana Golavšek 5. ŠE EN GUMB - Zoran Predin Band 6. DAL TI BOM PESEM - Kontrabant 7. SLEPA SREČA - Tinkara Kovač PREDLOGI: NOREC - Lara Banica LOLA - Avla band KER NAJIN DAN - Alfa, Romeo in Julija .. LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. IRHARCE IN ČRN KLOBUK - Slovenski muzikanti 2. NIKOLI VEČ - Š.P.I.K. 3. ZVEZDE ŽARIJO - Korado & Brendi 4. HUDO JE, ČE MOŽ NE SME - Lisjaki 5. VINOTEČE-Modri val 6. BOŽIČ, NAŠ DRUŽINSKI PRAZNIK - Kranjski muzikanti 7. POLJUBI ME - Kraški kvintet PREDLOGI: MALI RAJ - Alpski kvintet DOMOTOŽJE - Ptujskih 5 MAMINA PEKA - Zarja LESTVICA OBMORSKE ZARAVNE GLASBE: DOMAČA PLOŠČA 1. AMORE ROMANTIKA - Jože Kovač 2. NE PUSTI ME SAMEGA - Halicanum 3. RECITE JI ANGELI - Drago Jošar 4. OTOK LJUBEZNI - Alenka Husič 5. BILIČE - Nikola 6. TI SI MI LUČ PRIŽGAL - Blanka Keršič 7. NA SKRIVMA - Dorina & Dejan PREDLOGI: WALTZ-MIX - Skupina Karmen LJUBEZEN IN SMRT - Gnila jajca ČIK PAUZA - Ten High Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 17. januarja 2002, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon št. 2 - glasujem za skladbo Mariji Rantasa iz Los Angelesa čestitam za rojstni dan, želim vse lepo, še posebej pa trdno zdravje, ter ji pošiljam lepe pozdrave iz Slovenije - Trezika G. iz Radenec. Te dni bo obiskal Abraham Nado Žekš iz Dolge vasi 48a. Ob tem lepem jubileju ji iskreno čestitamo in želimo veliko sreče v družinskem krogu - Žana, ati in mama. Feliksu Štuhecu iz Stanetinec ob praznovanju šestdesetega rojstnega dneva želim mnogo sreče, zdravja in vsega drugega, kar si želi v novem letu - hvaležna mama. Rojstni dan je praznoval Sandi Osvald iz Hrastja - Mote. Čestitam in želim še naprej uspešno šolanje in veliko sreče za volanom. Ostani zavedno tako priden -tvoja babica. NSTSNMV:............................................. | I 7 VELIČASTNIH:..... ........j............;.......... | GLASBA I NAŠEGA SRCA:.................................... | LESTVICA OBMORSKE ZABAVNE GLASBE »DOMAČA PLOŠČA« J................................. | - Ime in priimek ter naslov:........................j.... I____________________________4______________________________| Svet Osnovne šole IV Murska Sobota razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določajo 53. in 145. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. I. RS št. 12/96 in 23/96) ter 15. oz. 43. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. I. št. 64/01) in Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Ur. I. RS št. 54/00) ter imeti pedagoške, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje pedagoškega in poslovodnega dela šole. Ravnatelj bo imenovan za dobo petih let. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi razpisa (do vključno 18.1.2002) na naslov: Osnovna šola IV Murska Sobota, Trstenjakova 71,9000 Murska Sobota, z oznako »ZA RAZPIS«. Kandidati bodo o imenovanju obveščeni v 15 dneh po končanem postopku. enota Priimek: Ulica. Pošta. Podpis: Štefan Prša ■ Leteči štrkec po kongresu povabil dr. DrnO' vška na poslovni obisk v PoP': no. Tu naj bi si izmenjala zdrahi ci, ker sta edina močno v sedltt Pred prihodom in v času prihodj novega leta je dobila Sobota najprej Kneza in zatem še Kralja. ] °zn. val. EUR Miha Vodenik naj bi iskal pove zavo z eno od sakralnih skupnosti in tako poskušal ponovno spraviti nazaj nekdanjega uspel snega PR-a Marjana Toša. i V lendavski Nafti naj bi ugotovi-' li, da jih zahtevek za sto milijonov tolarjev odškodnine za ren-kovsko vrtino ne bo odrešil, zato se vodilna moža odločata o prisilnem poravnavanju. Ali to pomeni tudi poravnavanje Petro-j la in. države, še ni znano. | Prezidij je bil obveščen, da naj bi še enkrat usahnil največji izvoznik kapitala in lončarski umetnik za pletenje lončeni/« košaric Bojnec. Madžarska rdel ča glina je bila prespolzka in mil je tudi tam spodrsnilo. / I Potem ko bo petanjski most ( i končno zaprt, se odpirajo velike/ I j razvojne možnosti za Prlekijo, / saj tranzit prinaša razvojne učin-1 / ke. To pa je velika priložnost za I vstajenje inženiringa Sakač, ki / se mu končno ponuja priložnost, l / da dokonča tisto, kar je v Ledi ' davi začel. Kot je znano, manjka še letališče, konjskih in jahalnih/ stez pa je dovolj, le nekaj škots-J kega pridiha jim je potrebno do-/ dati. Murska Sobota bo končno-postala, v veselje Ludvika Bratuše, mrtvo mesto. I I Branko Remic, ki se je mudil ki I / enoti Živila Kranj v Murski Sob^ I I ti, je napovedal novo učinkovito / poslovno potezo za povečanje / konkurenčnosti svoje enote, k / prodajo je ponudil vogal na Šte-/ fana Kovača in Kardoševi. Tako I je že veliko postoril, da Mursko ' Sobota ne bo imela največ kvadratnih metrov trgovin na prebivalca v Sloveniji. No, Šparovci ne mislijo tako, zato bodo nek' danje izgubljene Potrošnikove nadomestili z novimi predvidoma v Černelavcih. /urzava iEMu~ —■------ Hrvaški — Madž. Datum naročila, 7 , januarja bo ur'm 44 minut. Januarja, ob I Veliki kmetijski politik, zelenja^ / ni proizvajalec, trgovec s tele11 ' in član društva Slovensko- poljs' kega prijateljstva Jože Štefko & je srečno vrnil iz bratske državi Poljske. Njegovi simpatizerjisC bili v velikih skrbeh, da ga ni mraz in snežni meteži ne uničili. I Visoki državni uradnik Andi ' Horvat se odpravlja na začasO delo med visoke evropske um nike v Luksemburg. Tako je predstavitev knjige o prepl^ nosti ekonomije in umetnos l zadnji večji projekt, ki ga je nala širša javnost. ___AGATA — JATJANA kronika .SREČKO -J^O marko VESTNIK podarja vsakemu novemu naročniku majico! Podjetje za informiranje d. d., Ul. arhitekta Novaka 13, M. Sobota nakupni 221,0121 297127~ 1^9145 lj5E078^ 249,9069 559,8954 l Štefan Šavel: »Šavlovi smo ponosni na stoletno mizarsko tradicijo. Leta 1901 je odprl v Cvetkovi ulici v Murski Soboti mizarsko delavnico Jože Flisar iz Tešanovec in delal do 1937. leta. Bil je sovaščan in prijatelj i industrijalca Josipa Benka in je z . njim tudi poslovno sodeloval. Za ■ tedanje čase je imel kar moderno K opremljeno delavnico in v niei ® u. januar, četrtek, 1. januar, petek, januar, sobota,_ januar, nedelja, januar, ponedeljek, januar, torek, januar, sreda, I tudi nekaj strojev, ki pa jih je | poganjal bencinski motor, saj tedaj še ni bilo elektrike. Še zdaj imamo (za spomin) eno od njegovih tračnih žag. V letih 1937-1947 je mizarska dejavnost mirovala, nakar so jo ' oživili z invalidskimi delavnica-. 1 mi, v katerih je bil moj oče tja do | 1950. leta vodja. Potem pa je vzel I obrtno dovoljenje za samostojno I opravljanje mizarstva.« Prodajni 222,5421 2^91? 1^9091 1^501747 248,4119 557,7404 I srednji 221,6771 29,8021 0,9118 150,6266 249,1594 358,8169 sonce vzšlo ob 7. uri in 40 minut, zašlo pa ob 16. Dan bo tako dolg že več kot devet ur. V nedeljo, 14.30 bo na nebu nastopi! mlaj. Vestnik - ponujamo podobe živijo i nja pokrajine ob Muri. ’ Dobimo se lahko vsak četrtek s pomočjo poštarja ali v vseh prodajalnah, kjer prodajajo časopise, in na poštah. Dostava je redna Vaša izbira je Želena! svica ZDA Brit. Štefan Šomen, direktor len-j davske Komunale: »Odlok f še vedno upošteva kot K fg HRk višino priključnine zne- ssfesaggtf K K • sek iz pogodbe, v kateri I K K K pa je bil ta za vse upo- t \ rabnike enak. Na osnovi 1 K pripomb Krajevne skup- 1 . nosti Lendava in krajanov I '"1• Lendave pa je bilo predlagano -T razmerje, po katerem bi tisti, ki že plačujejo kanalščino, plačevali nižji prispevek. Če g bo odlok sprejet, bodo podpisniki pogodbe, ki že plačujejo kanalščino, prejeli aneks k pogodbi.« _ policisti ____________ Hod vodstvom g. Marte Bregar je potekala v okviru gornjeradgonske župnijske Karitas v decembru akcija tople nogavice za prijatelje. Klicu, da bi pletilje, ki jim je ostalo nekaj volne, spletle tople nogavice za oskrbovance po domovih, se je odzvalo šest žena. Spletle so petdeset parov nogavic, ki jih je potem Karitas razdelila radgonskim faranom, ki so v oskrbi v Rakičanu, Lokavcih, Hrastovcu in na Ptuju. Ob izročitvi nogavic v Rakičanu je zapel pevski zbor OŠ Gornja Radgona pod vodstvom g. Betke Škrlec nekaj božičnih pesmi, nagovoril pa jih je tudi g. župnik Andrej Zrim. Še naprej vabljeni vsi, ki imate veselje in vztrajnost do štrikanja in naši-vavanja, saj bomo imeli še nekaj podobnih akcij. Trud bo poplačan s stiskom trepetajoče roke in z leskom solza v očeh naših bližnjih. - Tamara Kranjc ___________,__________________________________:_______________'_J Kulturno društvo Miška Kranjca Velika Polana je pred iztekom leta prijetno presenetilo s prireditvijo, ki so jo poimenovali veseli večer. Presenetili pa so tudi obiskovalci, ki so povsem napolnili dvorano v kulturnem domu. To je lahko tudi dokaz, da so se ljudje na vasi naveličali televizije in si spet želijo prireditev, kot so jih imeli nekoč. Neke vrste uvod v program je bil pozvačin, potem pa so se zvrstili preostali nastopajoči. Najprej je zapel Vinogradniški oktet Glas goric, potem so uprizorili člani kulturnega društva skeč V mlekarni (saj veste, o čem se tam pogovarjajo, ko prinesejo mleko, pa se ne mudi domovi). Za upokojence pravijo, da nikoli nimajo časa. Nemam časa pa je velikopolanska upokojenska sedemčlanska vo-kalnoinštrumentalna skupina, ki igra na preproste »inštrumente«, le harmonika je prava. Seveda so nastopili tudi folkloristi: skupina odraslih in mladih plesalcev, na katere so v društvu še posebej ponosni, saj so jamstvo, da se bo tradicija nadaljevala. Zakonca Vida in Andrej pa sta sama napisala in zelo prepričljivo odigrala skeč Srečno zakonsko življenje. No, da, nekaj je sicer prišlo vmes (drug pri drugem sta odkrila pismi občudovalcev), vendar (tako v skeču) se je' nazadnje srečno končalo: pismi Sta vrgla v koš. Zeleno Bukovje pa je skupina štirih (mož, žena, brat in sestra), ki poje stare pesmi. Na veselem večeru so zapeli »malo mešano« (prepletali so se odlomki raznih pesmi). - Foto: Š. S. 1 Nesoglas 1 med pro- — metniki ii Milan Koblencer Medtem ko so gostje iz Ljubljane trdili, da se bodo »morebiti šoferji Ervin Kerčmar kar sami odločali in peljali s tovornjaki proti Ljutomeru in Ormožu Športni direktor ter naprej na avtocesto, saj bodo hitro ugotovili, da je ta pot krajša«, je šef prometne policije trdil, da to ni mogoče, ker da imajo urska sobota v G. Radgoni parkirišče za izločanje tovornjakov. Policiste čaka torej v prihodnje dežuranje na križiščih v Križevcih, Veržeju, Radencih in še kje ter vestno preusmerjanje vozil. HUF CHF USD GBP ^Jolar Banke povabilo1- VI VESTNIK za eno leto) nogavice za oskrbovance šifra