KMETIJSTVO Proizvodnja na kmetijskem posestvu v Vukovarju Specidizacija proizvodnje Eden izmed pogojev za uved-bo nove delovne organizacije na kmttijskem posestvu Vukovar, Je bila razen mehanizacije tudi »peeializacija proizvodnje. Prej so na tem poseslvu prl-delovali okrog 30 raznih kuHuT, od katerih jih je bilo precej nerentabilnih: ali jih tržišče »ploh nj zahtevaJo, ali pa niso mogle kriti svojih stroškov pro-Izvodnje. Sedaj so število kultur •krfili le na nekaj osnovnih, tn to: c~ pSenica, t~ koruza, L— hicerna, fc- soja, r- sladkorna pesa. Posamezni obrati, kj pripada-Jo temu posestvu, so še bolj emanJšali število kultur. Tako •o na primer na kmeHjskem posestvu Dubrava posejali samo tri kulture, in to: pšenico, ko-nopljo io lucerno. Ob zmanjšanju števila kultur so v prvi vrsti računali z nji-hovo rentabilnostjo. Prej so imeli več nerentabilnih kultur, kj niso mogle poplačati svojih proizvodnih stroškov, nekaterih pa celo trg ni zahteval. Sedaj so te kulture odpadle, ostale pa so samo najbolj rentabilne. Ta-ko so odpadle tudi najbolj znatne izgube. ki jih je to po-sestvo imelo s pridelovaniem določenih nerentabilnih Iniltur. Z zmanjšanjem števila kultur Je olajšano tudi obdelovanje zemlje. Lani }e kmetijsko pose-stvo v Vukovarju prvič uspelo pravočasno obdelati vsak pose-vek. Prej pa, ko je bilo veliko število kultur, ki so se dohite-vale. je ostalo precej posevkov neobdelanih ali pa napol obde-lanih. Računajo. da je tako kmetijsko posestvo izgublJalo ofeoli 4 malijone dinarjev na leto. Sedaj so tudi te izgube odpadle. Ob zmanjšanju števila kultur so razunali tudi e kvaliteto zemlje kakor toidi s potrebami samega posestva po posameznih pridelkih. Speeializacija proizvodnje ]e v marsičem olajšana zaradi upo-rabe kmetij&kih strojev. S tem je hkrati omogočena tudi do-sledoiejša uporaba novega siste-ma nagrajevanJa, ki ga je mo-goče laže uporabiti tam, kjer je manj kultur, tam, kjer je proizvodnja sp&cializirana. Brei »Naše sknpnostl« ne more bitl kvalitetne-ga sodclovanja in odloia-oja v organih družbenega npravljanja. Mehanizacija proizvodnje Uvedtoa nove delovne organi- ravajo začeti mehanizirano moi. racije, zlasti sistema nagrajeva- žo). nja je bila na kmetijsketn po- Ddo v vimogradih je tudi ža eestvu v Vuikovarju cmogočena povsem meha;izirano. Novi pJasn- predvsera z mchanizacijo ltme- tažni vinogradi, v katerih ja tijisikjJi del, ki je bila precej obdtOovamje mehanizirano, dajo močjiejša v zadmjih dveh letih. mnago večje hektarske domose, Želijo mehanizirati vso poJde- kar je razvidno iz naslednjega delsko proievodinjo. Pri obdela^ pregleda donosov lani: ~ donos v starih aasadih 60 metrskih q z— donos v novih nasadih 113 « r— dohodek v novih vinogradih 121.960 din"ha — iizguba v starih nasadih 74.140 din,'ha vi ozimnih žit so to ve^Lnoma že Meihamazacija . proizvodnje j« do&egli, leitoe pa bodo mehaniza- precej Bmamjšaia število d«lov-cijo uv-edfla povsera. Meharuzira- ne sile. (Število stalnih delav-li so tud-i cbdelovanje konop- cev se je zinižalo od 550 na 280). )je — raaen ietve. Pri obdelova- To je pred delavski svet in nju koruze pa še vedno prevla- UPravo posestva postavilo nalo-duje roino delo (okopavanje in go: rešiti vprašanje zapo?litve trganje). delavcev, ki so ostali brez deJa. Letos račuaiajo z obsežnim Ta problem so delno rešill taiko, plamom mehamizacije. Nabavili da je del stalnih delavc&v doba bodo Se šest koTnbajnov. Tako sezotisko del-o, tako da se je bodo v celoti mehainazirali pro- zmaijšala potreba po sezonski izvodmjo žita. Razen tega bodo de2wini siii. Razen tega se bo letios meh«mizirali tudi žetev dol-ačeuo število dalavcev lahko komoplje in koruze- Kmetijslko zaposilillo v novih delavnicah, ka poeestvo bo tetos reševalo vpra- so jih zgradiLi v tovami kcmop-šanje mehainizacije tudi pri ii- lje tega posestva, pa tuds pri vinoreji. (Pitaeje prašičev »o noveim .pbniiku, fci meri več ka-že mehainiz.iu-ali, letos pa name- kior 60 ha. PROIZVODNOST ŽIVINE BI BILA LAHKO VEČJA Od leta 1952 doslej se je Stevilo živine na kmetijskeko-varju navajajo sla^bo žavinsko raso. Sedaj podiv7.ennaoo korake, da bi se rasa s selekcijo izbo.'ijšala. V nekaiterih Mevih, kjer so že sto-riM selebtiviie uikrepe in dosiedno uvedH novl sistern nagrajevamja, j« produitetivnost živine precej veqja. (Na obratu »Duibrava« se n. pr. mlečmost krav giblje do 3000 1.) Vukovarski primer in zlasti prtiner podje-deteke proizvod-nje kaže, da se pri pospeše-vanju in povečaraju proizvodnje lahiko precej dosežc z ustreKnim sdstemo.m nagrajevanja. Toda primer tega posestva, zlasli zastran ži-vinoreje, kj«r Je bil novi siste-m nagrajeva-nja v^eliian leta 1952, pravtako po*rjuije, da sa,ma uv«J!ba novega sistema nagraievanja \a ncve delovme organizacije še ne reSuje vpra-šanija proizvodmje in delovne prodzvodnosti v kmetijistvu. Tu je potreben cel komrpleiks uikrepov, vse od mehanizaciije prwzvod,Tj'je do selekcije živine, uporaibe sodiobnih me>tod v obdel.ovaniju zeimlje in negi živime. Ob dabri orgam.izaciji deila vse to pred^tavlja poroStvo za vetjo kmneti,i»ko prodaviodin.jo. Delavski svet ln ujprava posestva se tega zavedata \n ie podivizeimaita virsrto ufcrepov, kakor so me-hanizaeioa in speciaJizacija proizv«xinje, selekcija iivine itd.