Gospodarske stvari. Umni sadjorejec. Oskrbovanje požlalinjetiili dreves. Že je povedaao, da ae žlabai cepiči morajo odločiti, da ae ae poaiešajo. Sedaj pa , ko so drevesa cepljeae, jib je zveato zazaamaati, da se ve, kterega roda, leta, itd. da so. Tudi je prav koristao, vse to v gospodarske bakve zapisati, a če je sadao drevje kapljeao, še pristaviti, od kod , po kteri ceai, itd. Drevesa gre pregledati, ktera so a cepičem ali popkom požlahnjeaa. Do kresa še prvo leto popek ailadiko stori; pozaeje cepljea pa še le prihodnjo spoailad zeleai: v 14 daeb se že vidi, ali se je popek prijel ali ae. Eadar se je popek prijel, 80 divjak dober palec Bad prijetiai popkom pnšev odreže , da raaa aa aaaprotao straa cepa pride. Eo je pa iz popka močaa mladika pogaala, se koaček divjaka vrb cepa tikoma pri cepa vprek odreže ia raaa z voskom zaaiaže. — Ear ee tiče vejic ali raladik, ki po divjaku rastejo, se samo prikrajšajo, dokler deblo močaeje ae zraste. To velja tudi pri peščeaem sadju , če ae visoko v deblo cepi. Večkrat je tudi dobro pri Bizko cepljeBem divjaka paatiti ktero vejico, ki iz divjaka raate, kadar cepič klaverao žeae, ia jo malo prikrajšati, da sok bolj v cep prihaja; mladiko popolnoma pri deblu odrezati, ae kaže; poteai bi se lahko cep ia divjak oaabaila. Kar iz koreain pogaaja, je treba potrebiti, da drevesce lepše raste, posebao pri slivah , ktere zlo plitvo raatejo. Dobro rastečiai cepičem se trakovi iz začetka odaebajo, kakor potreba aaaese. Kadar so se pa cepiči dobro zaraatli, in raae zacelile, ae jiai obveze popolaoma odvijejo, Oepljeaa dreveaa ae morajo skrbno oplevati, okopavati, trebiti, v suši jim prilivati, aič pa ae gaojiti; razua z dobro prstjo ia cestaim blatoai. Ako uši po laladikab listjo zgrbaačijo, je dobro zoper to mrčes, če ga z mjiliao, žajfino ali tobakovo vodo pomočia, da pogiae. Tadi kamao-olje ali petroleja v vodo nekoliko vlitega, je dobra pomoč zoper uši, kdor jih z rokami noče odpraviti. Ce bi zajc ktero dreveace oglodal, ali celo pregrizel, in 8e je to precej visoko aa cepiču ali žlahaeai deblp zgodilo, se poškodovaai kos odreže tako, da iz cepiča ali žlabnega debla aova miadika v prihodao deblo izra8te; aa debelejem deblu se pa rana izreže ia z drevesBim vo8kom zamaže. Eedaj tudi krtice objedo koreBiaice, da drevesce vsahae; tim se naj s foaforora meča od kruba ali žemlje, ali kosček sira, v kterem je strupa priBješaaega, ki ga posebao ljabijo, Bastavi po lakajab, da pogiaejo. Majbai kukci, kebrički, mrčesi ia goseaice se z roko pomorijo; kdor jih aa drag aačia aoče aaičiti. Ravao tako gre paziti ia loviti dolgorivčeke, ki mladike prebodejo, listje zasučejo, iajčica v ajih ležejo in veliko kvara aaredijo; zasakaao listje se mora pobrati ia v ogeaj vreči da zgori, sicer se mladi zvalijo. Mah 8e aajbolje % lugom odpravi, ki se po drevju aareja, ako 8e 8 kakim šopkora ali cbbjo ali s ačetico, krtačo v lug aaaiočeao po maba drgae ali riblje; tudi pri velikih dreve8ib to pomaga; ali pa z apao ia ilovico debla ia veje dobro pomažejo; 8 tem se ob eaem tudi Birče8 ia zalege po razpokljiaah skorjiaih aaičijo. Izkopanje in obrczanje sadnjili dreves. Eadar ao sadnja drevesa že 5 do 7 let stara , ali za palec debela ia aežeaj viaoka, se izkopajo ia pripravijo za svojo prihodao staaovitao mesto, kder bodo svoje dai ostala. Za tako delo je pa jesea ia spomlad aajdostojaiai čas, ker takrat drevje ai v mazgi. Izjemama se tudi zeleaa , celo cveteča drevesca brez škode presadijo. Dreveaca ae morajo varao izkopati, da ae koreBiaice ae poškodovajo; debele ae prekoljejo ia male ne potrgajo ali ae omazaejo. Najpred se prst iz vrha do koreaia odkoplje, poteai se drevo od eae atrani globoko apodkoplje ia aagae, od drage atraai pa ae prav globoko koreaiae apod sekajo , ia kadar se drevesce vzdigae, se prst aiora tak< varao otresti, da 8e male koreaiaice ae potrgajo. Sedaj se drevo očedi ia obreže po koreaiaab, po debla in po vrhu. Sredaja srčaa koreaiBa, ki BaravBOSt v zemljo raate, se aiočao prikrajša, da potlej več postranskib koreniaic požeae; drage predolge koreniaice pa se le naalo prirežejo. Male koreaiaice, ktere iz straaskih koreain aa vse kraje rastejo iB ae aesavke zovejo, ker iz vrba zeailje zrak, toploto, roso ia aiočo za rast ia rodovitaost vlečejo , ae le tiste prikrajšajo, ktere so po koocih trobljive ali bolae. Tadi deblo se mora vsih atraaakih mladik gladko o!rebiti, ia aicer pri slivah ia črešajab sežeaj viaoko, pri jabel kih ia hraškah 7 do 8 čevljev visoko , ia pri orebib ia kostaaju pa še više gladko deblo aaj bo, da lepe vrhove aaredijo. Pri presajeaja se morajo tudi vrbi prikrajšati, vendar tako, da, če več ima drevo koreBia , več vrha se biu pnsti, ki aaj, če je mogoče, iz 4 ali 5 vej obstoji, ker vrh s tremi vejami je grd, ia drevo vilam podobao. Tudi je treba paziti, da ae bo vrh aa eai straBi veči ia airji,kakor aa drugi straai drevesa. Pri orebu se aikoli vrb Be odreže, ki iaia velik stržea, in bi se potem sašiti začel, potlej pa gnjiti. Tudi pri koataaja ae gre vrba prikrajšati, da bolj visoko ia veče drevo zraste. Le jabelkoai, bruškaai, slivam, črešajam itd. se vrbi prirežejo; ia kedar ae obrezajejo, Baj se vselej od spodaj gori to stori, da ae maBJše rane aaredijo ia prej zacebjo. Dobro je, da 8e vaaka taka raaa z voakoai zaaiaže. Izkopaaa dreveaica se raorajo ko aajhitrej v seaco spraviti, ali saj ob koreaiaah 8 prstjo zagraoti ea črevelj viaoko, da vlago ia seneo imajo. Nikdar pa ae aaiejo koreaiae aa sapi ali solaeu biti, ker se grozao bitro se8avke posušijo; tndi v gaojaico jih ai devati. CDalje.) toplota, in najboljše je, kakor maoge skušaje učijo, če kletiaa toplota ai piža kakor 9 stopiaj pp Reaam., ia če ae preatopi 11. atopiaje. Iz tega se vidi, da je barometer poReaum. zlo važaa atvar v vsaki kleti. H.daj in kako se naj napravijo vinske kleti. Viaske kleti se aaj aapravijo ko aajbliže dobre ceate ali železaiških kolodvorov ali pristavah paraih ladij i. t. d. Taka klet mora biti zidaaa, če se ne more Bapraviti v kako skalo. Tla mora iraeti kamaata ali še bolje cigleaa, da ae tako lože saažaa ohraai. Dobra klet aiora biti postavljeaa proti severa, mora biti 16 do 24 črevljev viaoka ia imeti potrebaa okaa, da se labko prevetri. Čim globejša je klet, tim boljsa je, ker auaajaa toplota nirua tako maogo upliva do kletiae toplote. Eletina okaa morajo biti tako aapravljeaa, da se lebko zadelajo, da ae more v klet niti preve lika toplota niti prevelik mraz ia se klet vendar lehko pre vetri. Ce klet ni presuba niti premokra, je za kletao goapodarstvo aajbolj priličaa. V kleti mora biti celo leto eaaka