^--g*or OFij' TT OKRAJA AA KOPER LETN!K !V KOPER, 27. MARCA 195? 3TEV. 8 v:R R: N A 134 Družbeni plan za gospodarski razvoj občine Izola od leta 1957 do leta 1961 Objave občinskih ljudskih odborov Občina Izola 135 Odredba o spremembi odredbe o določitvi najvišjih prodajnih cen za nekatera živila in o določitvi stroškov trgovine in gostišč v prodaji živil in pijač na drobno Občina Koper 136 Odredba o spremembah odredbe o najkrajšem poslovnem času v gostinskih podjetjih, gostiščih, menzah in prenočiščih 137 Odredba o spremembah odredbe o poslovnem času obrtnih obratov 138 Sklep o izvolitvi predsednika in članov Sveta za kulturo in prosveto 139 Sklep o izvolitvi predsednika in članov Sveta za promet 140 Sklep o imenovanju komisije za ugotovitev delovne dobe in posebne dobe Občina Postojna 14 f Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o naj višjih prodajnih cenah in o načinu oblikovanja cen določenih proizvodov in storitev Družbeni plan za gospodarski razvoj občine Izola od leta 1957 do leta 1961 Prvi del RAZVOJ GOSPODARSTVA V PRETEKLEM RAZDOBJU (Prvi del družbenega plana za gospodarski razvoj občine Izola od leta 1957 do 1961 je objavljen na krajevno običajen način. Uradni vestnik ga ne bo objavljal zaradi pomanjkanja prostora.) Drugi del Prvo poglavje EKONOMSKI IN POLITIČNI CILJI Investicijsko vlaganje v zadnjih letih in razvoj proizvajalnih sil, ugodne prirodne razmere, dosedanje izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti in drugih obstoječih rezerv ustvarjajo možnosti za nadaljnji napredek gospodarstva v občini. V zvezi s tem se postavljajo v perspektivnem razdobju 1957 do 1961 naslednji ekonomski cilji in naloge: 1. Še nadalje povečati proizvodnjo in blagovni promet v vseh panogah gospodarstva. V zvezi s tem bo osnovna naloga vseh gospodarskih organizacij povečati proizvodnjo in promet tistih proizvodov in dejavnosti, ki posredno ali neposredno vplivajo na izboljšanje življenjske ravni prebivalstva, ter dati največje napore pri ustvarjanju deviznih sredstev, da se s tem omogoči v jugoslovanskem merilu postopno zmanjševanje pasive v zunanjetrgovinski bilanci. Zato je treba, da se izkoristijo vse razpoložljive zmogljivosti in viri, zlasti v živilski industriji za povečanje izvoza in za nadomestitev nekaterih uvoznih reprodukcijskih materialov (n. pr. bele pločevine) z domačimi surovinami. Pri povečanju proizvodnje je treba prizadevati si, da se čim- bolj poveča proizvodnja za kritje potreb široke potrošnje in proizvodnja gradbenega materiala. Pri pocenitvi gradbenih storitev in pri osvajanju novih gradbenih pridobitev bosta morali podjetji aRuda« in ^Gradbenik« odigrati odločilno vlogo. V perspektivnem razvoju industrije bo treba povečati izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti od sedanjih 50 do 60 "/o na 80 do 85 "/o, vzporedno s tem pa tudi bolj načrtno gospodariti z osnovnimi in obratnimi sredstvi. V ta namen bo treba razne stroje v orodjarnah, embalažnih in drugih oddelkih, zlasti v ^Mehanotehni-kia in živilski industriji, načrtneje izkoriščati v sodelovanju z istovrstnimi podjetji, kar bo postopno pripomoglo k poslovnemu gospodarskemu združenju tovarn ter izboljšalo strukturo proizvodnje in linančno poslovanje. 2. Za nadaljnji napredek živilske industrije in vsega gospodarstva v občini predvidevamo v perspektivnem razvoju stabilnejši in hitrejši razvoj kmetijstva. Z večjim investicijami v vse stroke kmetijstva preko socialističnega in zadružnega sektorja na osnovi vse večjega sodelovanja med zadrugo in kmetovalci bo ustvarjena močna materialna podlaga za hitrejše razvijanje socialističnih proizvodnih odnosov v kmetijski proizvodnji in za hitrejšo socialistično preobrazbo podeželja. S tem bodo zagotovljeni večji kmetijski presežki za tržišče in ustvarjene zaloge za boljšo preskrbo tržišča za široko potrošnjo in za živilsko predelovalno industrijo. 3. Zmogljivosti v trgovini, gostinstvu, obrti in , komunalnih storitvah bo treba še naprej širiti in izboljševati ter usklajevati s potrebami prebivalstva. Poleg tega bo treba možnosti, ki se nudijo z razvojem malega obmejnega prometa in turizma v obalnem področju, v večji meri izkoriščati in posvetiti večjo skrb povečanju prometa in storitev, ker se s tem posredno ustvarjajo tudi devizna sredstva. 4. Skladno s temi smernicami in cilji predvidevamo, da se bosta proizvodnja in blagovni promet še nadalje povečala in da se bo izboljšala proizvodnja ter zmanjšali materialni stroški in tako povečal dohodek gospodarskih organizacij. Računamo, da bo družbeni bruto proizvod v obdobju 1957 do 1961 narastel na 92 */o, narodni dohodek pa na 1.468 milijonov dinarjev ali za 100"/#. S tem se bo narodni dohodek na prebivaca povečal na 283.000 dinarjev ali za 56"/#. 5. Vzporedno z naraščanjem družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka mora naraščati tudi storilnost, ki je eden od osnovnih pogojev za povečanje osebnega in družbenega standarda ter za stabilnost gospodarstva in cen. Predvidevamo, da se bo storilnost, izražena v druž- Stran 66 URADNI VESTNIK gtev. 8 — 27. marca J959 bnem bruto proizvodu, ki pride na enega zaposlenega, povečala v tem obdobju za 37,7 "/o. S predvideno storilnostjo se bo povečala zaposlitev na družbenem področju gospodarstva za nekaj več kot tOOO ljudi v petih letih. S tem se bo udeležba aktivnega prebivalstva povečala od 50,8 "/o v letu 1956 na 51,8% v letu 1961. Povečana zaposlitev bo dosežena deloma z naravnim prirastkom, predvsem pa z dotokom nove delovne sile iz sosednih občin in okrajev, kar bo vplivalo na spremembo socialnega sestava prebivalstva. 6. Nadaljnji vzpon gospodarstva s povečanjem števila prebivalstva v tem obdobju za približno 29% bo vplival tudi na povečanje splošne in osebne potrošnje. Zaradi postopne odprave conskega dodatka in čimprejšnje vskladitve višine tukajšnjih osebnih prejemkov z višino v ostalih predelih Slovenije bo osebna potrošnja na prebivalca naraščala povprečno letno za 1,6%. 7. Investicijsko vlaganje v perspektivnem razvoju bo še nadalje naraščalo in bo doseglo v letih 1957 do 1961 2.595 milijonov dinarjev ali za 77 % več, kot je znašalo v preteklih petih letih. Odnos investicij za kapitalno izgradnjo in za družbeni standard sebo delno izboljšal in bo delež investicij za družbeni standard v prihodnjih petih letih znašal 17,8% ali za 3,7% več kot v preteklem obdobju. Pretežni del investicij bo še vedno usmerjen v industrijo in ribištvo za povečanje proizvodov široke potrošnje in ulova rib. Poleg tega se bodo investicije v kmetijstvu bistveno povečale in se bo delež investicij za kmetijstvo od celotnih investicij v gospodarstvu v primerjavi s preteklimi petimi leti [povečati bd 3,6% na 22,7%, kar je v skladu z osnovnimi smernicami zveznega perspektivnega načrta. Sredstva občinskega investicijskega sklada se morajo v prihodnjem obdobju uporabiti prvenstveno za povečanje zmogljivosti in izboljšanje naprav v gostinstvu, obrti, trgovini ter komunalni dejavnosti. Od investicij, namenjenih za družbeni standard, bo porabljenih za gradnjo in obnovo stanovanjsko-komunalnih objektov približno 96 %. Investicijski programi, ki ne bodo v skladu s smernicami in sorazmerji tega perspektivnega načrta, se morajo zavračati. 8. Spremembe strukture in gospodarske moči, povečanje števila zaposlenih na socialističnem sektorju gospodarstva, spremembe kvalifikacijskega sestava delovne sile, povečanje socialistične zavesti in strokovnega znanja kadrov v gospodarstvu in izven gospodarstva ter nadaljnje razvijanje in krepitev materialne osnove kakor tudi družbenega upravljanja v občini bodo predstavljali najbolj značilno gonilno silo v razvoju socialističnih proizvodnih odnosov, hkrati bodo ustvarili tudi trdno osnovo za intenzivnejši razvoj komunalne skupnosti. Drugo poglavje DRUŽBENI BRUTO PROIZVOD IN NARODNI DOHODEK Na osnovi doseženega gospodarskega razvoja ter v preteklem obdobju ustvarjenih materialnih in družbenih pogojev in skladno s perspektivnim razvojem gospodarstva, predvidenim v zveznem, republiškem in okrajnem druž- benem planu za razdobje od 1957 do 1961, računamo, da bo možno v občini Izola v tem razdobju povečati družbeni bruto proizvod za 92,0%, narodni dohodek pa za 100,5%, in sicer: V primerjavi s preteklim obdobjem predvidevamo, da bo družbeni bruto proizvod povprečno na leto v Industriji, ribištvu, kmetijskih zadrugah in obrtništvu počasneje naraščal, hitreje pa v kmetijstvu, trgovini, gostinstvu, gradbeništvu in komunalni dejavnosti. Podvojitev družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka omogočajo naslednje okolnosti: 1. dosedanji uspehi in ustvarjene osnove za nadaljnji razvoj gospodarstva v občini; 2. dograditev kovinskega podjetja *Mchanotehnika*, izvršene rekonstrukcije v prvem in predvidene v drugem obdobju perspektivnega razvoja; 3. popolnejše izkoriščanje obstoječih zmogljivosti, odpravljanje ozkih grl v proizvodnji in boljša oskrba s surovinami in drugim blagom v trgovini, gostinstvu in obrti; 4. dosledno nagrajevanje po učinku in spodbudnejši način delitve dohodka v gospodarskih organizacijah ustvarjajo osnovo za povečanje storilnosti in boljše finančno poslovanje v podjetjih; 5. povečane investicije za kmetijsko proizvodnjo, ustanavljanje družbenega sektorja v kmetijstvu ter s tem krepitev socialističnih proizvodnih odnosov na vasi na osnovi vse večjega sodelovanja v kmetijski proizvodnji predstavljajo važen činitelj pri nadaljnjem razvoju gospodarstva občine; 6. ugodne možnosti za pospešeni razvoj turizma in malega obmejnega prometa bodo vplivale na hitrejši razvoj gostinskih, obrtnih in komunalnih storitev; 7. utrjevanje in materialna krepitev organov družbenega samoupravljanja v gospodarstvu bosta vzpodbujala k večji proizvodnji in boljšemu gospodarjenju. Tretje poglavje INVESTICIJE v tisočih Povprečno 1956 1961 Indeks letno povečanje 3,827.137 7,346.941 192,0 13,9% 1,407.671 2,822.034 200,5 14,9% Družbeni bruto proizvod Narodni dohodek Glede na predvideno povečanje zaposlitve prebivalstva računamo, da se bo narodni dohodek na prebivalca povečal od 181.680 dinarjev v letu 1956 na 283.480 dinarjev v letu 1961 ali za 66 %. Tako bo narodni dohodek leta 1961 na prebivalca še vedno za 25,2 % večji, kot je povprečje v okraju. Prebivalstvo se bo v tem obdobju povečalo za 29 % ali povprečno na leto za 5 %, narodni dohodek na enega prebivalca pa za 9,5 %. Pospešeni razvoj gospodarstva v prihodnjih letih bo omogočil še hitrejši razvoj socialističnega sektorja gospodarstva. Delež narodnega dohodka družbenega sektorja gospodarstva se bo povečal v celotnem gospodarstvu od 84,8% na 90,2%, v kmetijstvu, vključno s kmetijsko zadrugo, vendar brez ribištva, od 15,3 % na 20,9 % in v obrtništvu od 82,7% na 97,3%. Po posameznih panogah se bo družbeni bruto proizvod (brez dejavnosti PTT) večal takole: (Glej tabelo na naslednji strani) V prihodnjem razdobju predvidevamo naslednje investicije v osnovne in obratne sklade gospodarstva in družbenega standarda (v milijonih dinarjev): (Glej tabelo na naslednji strani) Predvidene investicije bodo uporabljene na temelju dobro proučenih investicijskih programov in ob vsestranskem varčevanju s sredstvi v tiste gospodarske objekte, ki nam bodo zagotovili v Čimkrajšem času največji ekonomski učinek. V indu-stpP sc* predvidena zlasti investicijska sredstva za dovršitev novogradnje ali rekonstrukcije investicijskih objektov, začetih pred letom 1956 ("Mehanotehni-ka% Opekama). Več sredstev pa bomo uporabili predvsem za razvoj kmetijstva in za osnovne sklade družbenega standarda, Štev. 8 — 27. marca 1959 .URADNI VESTNIK* Stran 67 v tisočih ' '.'s Povprečno ' r- - i-; 1956 1961 Indeks - letno ! ' ' *1 . -i " * S " -1 . r. 1 povečanje Vse gospodarstvo skupaj 3,817.127 . 7,328.721 192,0 13,9 "/o — industrija 2,477.731 5,299.700 213,9 16,4 % — kmetijstvo 337.382 473.951 140,5 7,0 "/0 — ribištvo \ 216.708 368.400 170.0 11,2 °/. — kmetijske zadruge 47.961 90.450 188,6 13,5 "/0 — gradbeništvo 143.900 237.000 164,7 10,5 "/0 — trgovina 143.471 201.508 140,4 7,0 % — gostinstvo 90.326 142.200 157,4 9,5 °/o — obrt 301.185 386.220 128,2 5,1 — ostale dejavnosti 58.463 129.292 221.2 17,2 * - ; Družbeni Zasebni - - - " f , Skupaj sektor sektor Bruto investicije -. - . 2.997,6 2.935,1 62,5 Od tega: Predvidena potrošnja amortizacije 388,6 356,1 32,5 Neto investicije 2.609,0 2.579,0 30,0 Od vseh predvidenih bruto investicij gre za Osnovne sklade 2.657,1 2.594,6 62,5 obratne sklade 330,5 330,5 — nerazporejeno 10,0 10,0 — predvsem za stanovanjsko in komunalno graditev. Predvidevamo sledečo razdelitev investicij v osnovne sklade družbenega sek- Viri finansiranja Vse investicije torja po 'posameznih panogah gospodarske in družbene dejavnosti: (v milijonih dinarjev) c3 ? 3 M M O t> O H cc A M O acca 13 3 tu r- to ^ 3 HJ -§ 3 *EJ to !- 13 O Oj a,3 'O < -*-* > (D ? -3 CD 'r-t *U S ^ > S o o D.T3 ^ ^ cn c -{S3 13 Mi H {U b 3 3 Industrija - 759,1 Kmetijstvo 484,0 Ribištvo 587,0 Gradbeništvo ' 103,0 Trgovina 38,0 Gostinstvo 77,6 Obrt 42,0 Komunalna podjetja 42,4 Skupaj gospodarske investicije 2.133,1 Stanovanjska graditev 314,4 Komunalna graditev 128,4 Kultùrno-zdravstvena dejavnost 18,7 Skupaj negospodarske investicije 461,5 Vse investicije skupaj '2.594,6 V gornjem pregledu niso zajete investicije za poštni promet (avtomatična telefonska centrala) in za pomorski promet (popravilo operativne obale). Predvidene investicije ne predstavljajo razdelitev sredstev na poedine ko-ristike, temveč nakazujejo le smer investicijske politike v prihodnjem obdobju. Ob taki razporeditvi investicij bo zagotovljeno predvideno gibanje gospodarstva, ne da bi bila porušena tudi druga razmerja perspektivnega načrta. V primerjavi s predhodnim razdobjem se bodo povečale investicije v korist družbenega Stan- 29,3 237,6 12,0 509,5 18,6 40,5 33,0 410,5 22,6 191,0 — 396,0 4,0 37,0 — 66,0 1,5 18,5 19,5 — 3,0 60,8 16,8 — 1,6 17,0 25,0 — 1,6 14,4 28,0 — 82,2 616,8 134,3 1.382,0 12,1 53,0 261,4 — 5,0 46,0 82,4 — 0,7 18,7 — — 17,8 117,7 343,8 — 100 734,5 478,1 1.382,0 darda. Delež negospodarskih investicij se poveča od 15,1 °/o na 17,8 "/o. Ta delež je še vedno nizek in bo potrebno, da se v korist družbenega standarda porabijo vsa morebitna večja sredstva, ki bi se v tem obdobju ustvarila s prekoračenjem posameznih nalog. Investicije iz investicijskih skladov višjih politično-teritorial-nih enot so predvidene v skladu z možnostmi, ki jih imamo, da uspešno sodelujemo na ustreznih natečajih, in glede na možnosti sodelovanja z lastnimi sredstvi. Uresničitev nalog, ki slonijo na teh sredstvih, je seveda pogojno vezana na njihovo odobritev, mi pa moramo zagotoviti pravočasno izdelavo dobrih programov in projektov ter izvedbo drugih pripravljalnih del. Po posameznih panogah bodo investicije v osnovna sredstva takole rastle (v milijonih dinarjev): (Glej tabelo na naslednji strani) Investicije za industrijo bodo v glavnem ostale na ravni dosedanjega obdobja. Predvidena je do-vršitev graditve sMehanotehni-ke«, rekonstrukcija opekarne pRuda« ter nabava opreme za živilsko predelovalno industrijo (naprave za ekstrakcijo olja, stroji za pločevinasto embalažo, rekonstrukcija hladilnice, naprave za proizvodnjo glutaminata ter druga oprema). Najbolj se povečajo investicije za kmetijstvo. Ta panoga je dobila dosedaj najmanj investicij. Pretežni del vseh sredstev (415,4 milijone dinarjev) je predvidenih za obnovo nasadov (249 ha vinogradov in 232 ha sadovnjakov). Za nabavo mehanizacije je potrebno 29,6 milijonov dinarjev, za gospodarska poslopja (skladišča in lope) 29 milijonov, 10 milijonov pa za ureditev vrtnarije. V ribištvu je predvidena nabava 19 ladij (od teh 12 za podjetje >Jris«) ter nakup sodobne opreme in prevoznih sredstev. V gradbeništvu je predviden nakup mehanizacije, da se tako omogoči izvedba nalog perspektivnega plana na tem področju in izboljša produktivnost dela. V trgovini in gostinstvu so bila najbolj pereča vprašanja rešena že v preteklem obdobju, zaradi Česar bo v sledečem razdobju obseg investicij za trgovino celo manjši, v gostinstvu in turizmu pa večji, toda predvsem zaradi počitniških domov, ki si jih bodo predvidoma uredile na našem področju gospodarske organizacije iz ostalih predelov Slovenije, seveda z lastnimi sredstvi (predvidenih 50 milijonov dinarjev). Ostale investicije v trgovini in gostinstvu so predvidene za ureditev trgovin z delikatesnim blagom in gradbenim materialom, za nakup opreme za polnjenje piva in brezalkoholnih pijač, za ureditev pet gostišč in campinga v S. Simonu. V obrti bomo investirali predvsem v uslužnostno obrt, medtem ko so visoke investicije v predhodnem obdobju bile vložene zlasti v proizvodno obrt lesne stroke, ki ni imela stvarnih možnosti za razvoj. Predvidena je tudi re-konstrukciia pekarne in preureditev kinodvorane. Investicije za komunalno dejavnost bodo vložene za elektrifikacijo (38,5 milijonov): za gradnjo trafopostaj in izboljšanje nizkonapetostnega omrežja; dalje za vodovode (9,3 milijone), za kanalizacijo (23 milijonov) in za druga komunalna dela (57,6 mili- Stran 68 Letno povprečje 1952—1956 Letno povprečje 1957—1961 Indeks 1956—1961 1952—1956 Industrija 144,0 151,8 105 Kmetijstvo 8,9 96,8 1100 Ribištvo 44,6 117,4 263 Gradbeništvo 14,4 20,6 143 Trgovina 10,6 7,6 72 Gostinstvo 8,6 15,5 180 Obrt 15,1 8,4 56 Komunalna podjetja 3,0 8,5 280 Skupaj gospodar, invest. 249,2 426,6 171 Stanovanjska graditev 23,9 62,8 263 Komunalna graditev 5,4 25,7 475 Kulturno-zdravstvena dejavnost 14,4 3,8 26 Ostalo 1,1 — — Skupaj negospodarske investicije 44,8 92,3 206 Vsega skupaj 294,0 518,9 177 jonov). Znaten del sredstev jza ureditev komunalnih naprav bodo prispevala sama podjetja ("Elektro-Koper«, Rižanski vodovod in druga podjetja izven občine). Večjih investicij v kultur-noprosvetno dejavnost ni predvidenih. Po tehnični strukturi bodo vložene investicije v prihodnjem razdobju takele: mili- jonov 956,4 ali 37 "/o 1.215,8 ali 47 "/o za gradbena dela za opremo za ostalo (nasade in drugo) 422,4 ali 16"/. Sredstva amortizacijskih skladov podjetij se morajo uporabljati, razen za udeležbe k investicijam, ki bodo odobrene iz splošnega ali republiškega investicijskega sklada, predvsem za rekonstrukcije, uvajanja racio-nalnejšin proizvodnih postopkov, odpravo ozkih grl, povečanje izbire proizvodov in podobno. Sredstva občinskega investicijskega sklada bodo predvidoma na razpolago v znesku 216,3 milijo-rpv dinarjev. Ta sredstva bomo usmerjati v skladu z nalogami perspektivnega plana v te-le namene: mili- jonov za industrijo 12 ali 5,5% za kmetijstvo 33 ali 15,4% za trgovino 19,5 ali 9 % za gostinstvo 16,8 ali 7,8% za obrt 25 ali 11,5% za komunalna podjetja 28 ali 13,0% za komunalna dela 15 ali 6,9% za obratna sredstva 57 ali 26,3 % nerazporejeno 10 ali 4,6% Sredstva občinskega stanovanjskega sklada bodo na razpolago v znesku 334,4 milijonov dinarjev in bodo razdeljena v te-le namene: mili- jonov za vzdrževanje stanovanjskega fonda 41,4 ali 12,4% za kreditiranje stanovanjske graditve za komunalna dela 261,4 ali 78,1% 31,6 ali 9,5% Iz proračunskih sredstev občine bo na razpolago za komunalna dela 35,8 milijonov dinarjev. Vložene invsticije bodo vplivale na stanje osnovnih in obratnih sredstev gospodarskih organizacij in privatnega sektorja takole (v milijonih dinarjev): gtev. 8 — 27- marca 1959 Vložene investicije Še ne bodo bistveno vplivale na povečanje osnovnih sredstev v kmetijstvu, ker v letu 1961 večina obnovljenih nasadov še ne bo v amortizaciji. , , ., Obratna sredstva gospodarskih organizacij se bodo takole povečala (v milijonih dinarjev): (Glej tabelo na naslednji strani) Vsega bo torej potrebnih za 330,5 milijonov din več obratnih sredstev, kakor jih je bilo na razpolago v letu 1957. To pove-Čanje predstavlja komaj 11 /o, medtem ko se družbeni bruto proizvod v vseh panogah gospodarstva skoraj podvoji. Hitrejše obračanje obratnih sredstev bo treba zagotoviti v vseh panogah, posebno pa v industriji, kjer so v letu 1957 dopolnilna obratna sredstva za kritje prekomernih zalog in upnikov znašala 728 milijonov dinarjev ali 45% vseh obratnih sredstev. Predvidevamo, da bodo od 330 milijonov novih obratnih sredstev krile gospodarske organizacije iz lastnih sredstev 100 milijonov dinarjev, iz občinskega investicijskega sklada bo v ta namen na razpolago 57 milijonov, ostalih 173 milijonov pa bo potrebno zagotoviti iz skladov višjih politično-teriotorial-nih enot. Družbeni sektor Osnova za amortizacijo 1956 1961 Sedanja vrednost 1956 1961 Stopnje izrabljen 1956 1961 Industrije skupaj 1434 2247 890 1351 38 40 V tem Argo 638 950 334 474 48 50 Iris 407 621 264 384 36 38 Mehanotehnika 264 518 241 394 9 24 Ruda 125 137 51 84 55 38 Rašica — 21 — 15 — 29 Kmetijstvo skupaj 309 668 264 550 15 18 V tem Kmetijsko posestvo — 24 — 20 —' 17 Kmetijska zadruga 60 116 57 90 5 , 23 Ribištvo 249 528 207 440 17 17 Gradbeništvo 107 224 83 187 22 17 Trgovina skupaj 31 48 26 39 16 19 V tem Na debelo 8 14 7 12 13 13 Na drobno 15 26 12 21 21 20 Zunanja 8 8 7 6 15 20 Gostinstvo 29 46 29 37 2 18 Obrt skupaj 89 76 82 57 8 25 V tem Proizvodna 44 11 43 9 3 13 Uslužna 45 65 39 48 13 26 Komunalna podjetja 105 133 32 50 69 63 Skupaj družbeno 2104 3442 1406 2272 33 34 Privatni sektor 935 825 334 318 64 61 Vsega skupaj 3039 4267 1740 2589 42 39 Štev 8 — 27. marca 1959 .URADNI VESTNIK* Stran 69 Stanje v letu 1957 Stanje v letu 1961 Razlika + Industrija 1642,6 1848,7 206.1 Kmetijstvo 22,3 43,6 21,3 Ribištvo 36,4 56,0 19,6 Gradbeništvo 56,6 75,0 18,4 Trgovina na drobno 74,1 100,8 26,7 Trgovina na debelo 1,8 3,0 1,2 Zunanja trgovina 584,3 613,0 28,7 Gostinstvo 1,9 3,2 1,3 Obrt proizvodna 57,0 15,0 42,0 Obrt uslužnostna 17,0 22,2 5,2 Skupaj 2499,1 2787,6 330,5 Četrto poglavje PREBIVALSTVO, ZAPOSLENOST IN STORILNOST Doseženo in predvideno zvečanje proizvodnje in blagovnega prometa bo vplivalo tudi na povečanje števila prebivalstva. Predvidevamo, da se bo število prebivalcev v tem razdobju povečalo na 9.955 ljudi ali za 29 "/t. Njegov socialni sestav in struktura pa bosta v primerjavi z letom 1956 naslednja: 1956 Struktura 1961 Struktura Indeks Skupaj prebivalstva 7750 100,0 9955 100,0 128,5 Od tega: kmečko 2159 27,9 2298 23,3 106,4 nekmečko 5591 72,1 7657 76,7 137,0 Skupaj prebivalstva po aktivnosti 7750 100,0 9955 100,0 128,5 Od tega: aktivno 4015 51,8 5194 52,1 129,4 vzdrževano 3485 45,0 4461 44,8 128,0 osebe z oseb. dohodki 250 3,2 300 3,0 120,0 Povečanje prebivalstva bo doseženo zlasti z dotokom nove delovne sile iz ostalih občin in okrajev. Znatno povečanje predvidevamo zlasti pri nekmečkem prebivalstvu (več zaposlenih na gospodarskem sektorju), medtem ko predvidevamo pri kmečkem le malenkostno povečanje (v glavnem naravni prirastek). Predvidevamo, da se bo v perspektivnem obdobju zaposlitev v gospodarstvu družbenega sektorja povečala na 3.785 ali za preko 1000 ljudi. Po posameznih panogah bo zaposlitev v primerjavi z letom 1956 takale: 1956 Struktura 1961 Struktura Indeks Vse gosp. skupaj 2767 100,0 3785 100,0 136,8 — industrija 1832 66,2 2768 73,1 151,1 — kmetijstvo 230 8,3 340 9,0 147,8 — kmetijska zadruga 43 1,6 46 1,2 107,0 — gradbeništvo 134 4,8 175 4,7 130,6 — promet — pošta 7 0,3 7 0,2 100,0 — trgov, in gostinstvo 145 5,2 176 4,6 121,4 — obrt 339 12,3 223 5,9 65,8 — ostale dejavnosti 37 1,3 50 1,3 135,1 Od vsega predvidenega pove- Skladno z dosedanjim in na Čanja zaposlenih v gospodarstvu se bo pretežni del zaposlil v industriji (kovinski in živilski), in sicer 92 "/o. Povečana zaposlitev v industriji za preko 900 ljudi bo potrebna, ker bo v tem obdobju dovršena hala za »Mehanotehni-ko«, v- živilski industriji pa nakupljenih več strojev in izvedenih več rekonstrukcij, pri čemer se bo zmogljivost, pa tudi izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti, znatno povečala. V ostalih panogah predvidevamo le delno povečanje, upoštevajoč nekatere obrate in lokale, ki bodo na novo postavljeni, ter povečano storilnost. Poudariti je, da bo večji del predvidenega novečanja delovne sile dosežen že v prvem obdobju perspektivnega razvoja. dal jn j im investiranjem ter s tehnično izpopolnitvijo strojnih naprav in z odpravo ozkih grl v proizvodnji in z normalnim izkoriščanjem možnosti lahko v perspektivnem razvoju predvidevamo povečanje storilnosti in povečanje družbenega bruto proizvoda na zaposlenega. Storilnost, izražena v družbenem bruto prozivodu, ki pride na zaposlenega, se bo v letih 1957 do 1961 večala na leto za 7,8 "/o. Povečanje storilnosti v vseh panogah gospodarstva bo omogočala poleg investicij in nakupa sodobnejših strojnih naprav tudi predvidena boljša organizacija dela, pa tudi izpopolnitev tehnološkega procesa in spodbudnejše nagrajevanje. Občutno povečanje družbenega bruto proizvoda na zaposlenega pri kmetijski zadrugi in v obrtništvu nastaja zaradi spremenjene strukture dohodka v teh dejavnosti v primerjavi z letom 1956 (sodelovanje zadruge s kmetovalci in izpad lesne galanterije). Zato bo dejansko povečanje nekoliko nižje. Peto poglavje OSEBNA POTROŠNJA IN DRUŽBENI STANDARD V RAZDOBJU OD 1957. DO 1961. LETA 1. Osebna, potrošnja In družbeni standard Na osnovi nalog in smernic, postavljenih v Resoluciji Zvezne ljudske skupščine o perspektivnem razvoju osebne in splošne potrošnje, ter skladno z zveznim, republiškim in okrajnim družbenim načrtom gospodarskega razvoja od leta 1957 do 1961 je treba v tem razdobju zagotoviti stalno večanje osebne potrošnje in družbenega standarda. I. Osebna potrošnja V letih 1957 do 1961 bo osebna potrošnja naraščala povprečno za 6,9 °/o na leto, na prebivalca pa l„6°/o. V zvezi s tem predvidevamo, da se bo povečala osebna potrošnja (v tisočih): (Glej tabelo na naslednji strani) Predvidevamo, da bo osebna potrošnja na prebivalca v prvem obdobju perspektivnega razvoja naraščala, medtem ko se bo v drugem obdobju ustalila in ostala v glavnem na ravni leta 1958. Ta smer razvoja osebne potrošnje naj bi omogočila v tem obdobju postopno odpravo conskega dodatka in vskladitev tukajšnjih osebnih prejemkov zaposlenega osebja s prejemki v ostalih predelih Slovenije. Povečanje osebne potrošnje kmečkega prebivalstva bo odvisno od zvečanja kmetijske proizvodnje in tržnih presežkov in od Povprečno povečanje na leto "/o 1956 1961 Indeks Vse gosp. skupaj 1240 1810 146,0 — industrija 1353 1915 141,5 — kmetijstvo 942 1180 125,3 — kmetijska zadruga 1116 1967 176,3 — gradbeništvo 1073 1354 126,2 — trgov, in gostinstvo 1609 1947 121,0 — obrt 740 1546 209,0 — ostale dejavnosti 1581 2586 163,0 7.8 7,1 4,7 12,0 4.9 3.9 16,0 10,4 URADNI VESTNIK Štev. 8 — 27. marca 1959 Stran 70 1956 Osebna potrošnja skupaj 898.374 Osebna potrošnja na prebivalca 115.920 sodelovanja zasebnih proizvajalcev s kmetijsko zadrugo. Računamo, da bo osebna potrošnja zasebnega kmečkega prebivalstva naraščala povprečo na leto za nribližno 5%. Za zagotovitev teh ciljev je potrebno, da gospodarske organizacije na osnovi načel spremenjenega načina delitve dohodka zagotovijo tako razdeljevanje dohodkov na sklade in osebne dohodke, da bo zaslužek vsakega posameznika bolj odvisen od njegovega uspeha pri delu in uspeha celotne gospodarske organizacije. Takšen način nagrajevanja bo vzpodbujal neposredno proizvajalce k večji storilnosti in boljšemu gospodarjenju, kar je hkrati osnovni pogoj za predvideno povečanje realnih osebnih dohodkov. Skladno z izvajanjem splošne politike za izboljšanje življenjskih razmer bo potrebno, da organi družbenega in delavskega samoupravljanja pri razporejanju svojih razpoložljivih sredstev za osebno potrošnja, investicije v podjetju in za reševanje komunalnih in drugih vprašanj v občini upoštevajo smernice v zvez- 1961 Indeks Povprečno letno povečanje 1,252.060 139,4 6,9 "/o 125.770 108,5 1,6 "/o nem, republiškem, okrajnem in občinskem načrtu perspektivnega razvoja. 2. Stan-oucnjska izgradnja Istočasno z razvojem gospodarstva nastajajo vedno večje potrebe po stanovanjskih prostorih. V občini Izola se predvideva povečanje prebivalstva od 7750 v letu 1956 na 9955 v letu 1961, zaradi česar bo prišlo še do večje stanovanjske stiske. Zato bo nujno, da Občinski ljudski odbor s predpisi odredi bolj sistematično gradnjo stapovanj, upoštevajoč, da bo potrebno zaradi že sedaj velikega števila enočlanskih družin (1112) in novega dotoka delovne sile, ki bo v glavnem mlada in z maločlansko družino, zgraditi več eno- in dvosobnih stanovanj, s čimer bo v tem razdobju vsej delno omiljena, stanovanjska stiska. Poleg tega bo potrebno investirati znatna sredstva za vzdrževanje obstoječih stanovanj, ki iz dneva v dan bolj propadajo. V primerjavi z letom 1956 se bo sklad za zidanje stanovanjskih hiš povečal do leta 1961 tako (v tisočih): 1956 1961 Indeks Dotok sredstev 50.270 77.558 154 Razpoložljiva sredstva v letih 1957—1961 334.823 povečana s participacijo gospodarskih organizacij za_________ 52,444 Skupaj 387.267 Ta bodo razdeljena za: komunalne naprave 31.600 za vzdrževanje obstoječega stanovanjskega sklada 41.000 za gradnjo novih stanovanj 314.667 ^ vzamemo za osnovo ceno lež'šča po projektu zgradbe ObLO Izola, ki znaša 590.000 dinarjev, bomo dobili približno 533 ležišč oziroma naslednje število stanovanj: 21 stanovanj po 3 ležišča — skupaj 63 ležišč 50 stanovanj po 4 ležišča — skupaj 200 ležišč 30 stanovanj po 5 ležišč — skupaj 150 ležišč 20 stanovanj po 6 ležišč — skupaj 120 ležišč ali letno povprečje: 4 stanovanja po 3 ležišča — skupaj 12 ležišč 6 stanovanj po 5 ležišč — skupaj 30 ležišč 10 stanovanj po 4 ležišča — skupaj 40 ležišč 4 stanovanja po 6 ležišč — skupaj 24 ležišč Poleg tega pa bodo mora,le gospodarske organizacije 'skrbeti za stanovanja za svoje delavce in uslužbence. Da bi se ojačala obrtniška dejavnost in ustalil obrtniški kader, bo treba graditi tudi zasebne in vrtne stanovanjske hiše, zaradi česar bo moral občinski ljudski odbor ukreniti vse potrebno, da bo sklad za zidanje stanovanjskih hiš interesentom dodeljeval potrebne kredite in določeval ustrezno udeležbo k stroškom izgradnje. 3. Ko7ii.H7i.aia V zvezi s kritičnim stanjem komunalnih naprav in zaradi čimprejšnje odprave pogostih epidemij, ki izvirajo iz tako zastarelih in v veliki meri neobstoječih ko- munalnih naprav, predvidevamo, da bomo morali povečati proračunske izdatke za čistočo mesta in urejevanje komunalnih naprav. V ta namen predvidevamo naslednja proračunska sredstva za vzdrževanje Uprave komunalne dejavnosti (v tisočih): (Glej tabelo na naslednji strani) Za izboljšanje stanja komunalnih naprav predvidevamo v obdobju od leta 1957 do 1961 naslednje negospodarske investicije (v tisočih): (Glej tabelo na naslednji strani) 4. šolstvo, kultura in prosveta Na področju šolstva glede na dosedanji razvoj in na predvideno povečanje prebivalstva v obdobju 1957 do 1961 (naravni in mehanični prirastek) računamo, da se bo število šoloobveznih otrok povečalo od dosedanjih 759 na 983 ali za 29,5 °/o (tu niso všteti vajenci, ti so upoštevani na drugem mestu) ali približno povečanje za 5,9 "/o. V zvezi s povečanjem ^ števila šoloobveznih otrok je treba računati tudi s povečanjem števila moči za nižjo in višjo stopnjo osnovnih šol, kateri hznaša 1,7% za vsako leto. (Glej tabelo na naslednji strani) V zvezi s predvidenim povečanjem števila šoloobveznih otrok ne bo ta bistveno vplival na število učnega kadra. Po sedanjem stanju bo le vprašanje nadomestitve učnega kadra, ki bo odšel v pokoj. Vprašanje šolskih prostorov postaja vedno bolj pereče. Kljub nadzidavi osnovne šole v Izoli, število prostorov iz leta v leto primanjkuje. Zato bo nujno potrebno zgraditi stranske prostore kot so: kabinetov, delavnic, shramb za učila itd. Zamenjati je treba pode, urediti podometno električno napeljavo, to vse zaradi tega, ker bodo že z letom 1958,1959 vse učilnice celodnevno zasedene. Do sedaj to ni bilo toliko pereče, vendar z dotokom novih otrok v osnovno šolo postaja boleče. Naše šole imajo po večini še staro opremo. Ta oprema je že toliko izrabljena, da ovira pouk. Klopi škripajo, so razmajane, popravljati se jih več ne da. Primer zastarelih podov na I. osemletki je tako očiten, da so otroci v stalni nevarnosti pred nesrečami. Stroški za popravila m opremo bodo znašali približno 10 milijonov dinarjev, kar pa je vsako vlaganje sredstev v zastarelo poslopje dejansko nesmisel. Zato bi bilo umestneje graditi novo zgradbo, staro pa uporabiti za druge namene. Proračunski izdatki za šolstvo bodo znašali (v tisočih): (Glej tabelo na naslednji strani) Štev. 8 — 27. marca 1959 URADNI VESTNIK Stran 71 1956 1957 1958 1959 1960 1961 Skupaj 7.300 Verižni indeks — Osnovni indeks 100 8.600 13.600 14.300 117.8 158,1 105,1 117.8 186,3 195,9 1957 15.653 1958 1959 1960 14.500 101,4 198,6 1961 14.600 100,7 200,0 Skupaj 34.350 26.400 26.027 25.500 127.912 Iz zgoraj navedenih sredstev bo zgrajeno: I. Elektrifikacija: 3 trafopostaje in obnova javne razsvetljave vzdolž obale, Dantejeva ulica, Cankarjev drevored, Va-lobran in Kajuhova ulica in napeljava električnega omrežja v Saletu skupaj II. Vodovodna napeljava: Tartinijeva ulica, Krpanova ulica (ex Contessi-nijeva), Ljubljanska (ex Koppova), Skladiščna, Dantejeva, Trubarjeva (ex Leonardo da Vinci), Gregorčičeva (ex Besenghijeva), Kažipotna, Dvoriščna, Ob stolpu in Ribiška ulica (ex Puglie-sova) skupaj III. Kanalizacija : Tartinijeva ulica, Krpanova ulica (ex Contessi-nijeva), Ljubljanska (ex Koppova), Kocjančičeva, Skladiščna, Trg JLA (ex trg Garibaldi in Nabrežje JLA), Trubarjeva ulica (ex L. da Vinci), Dantejeva, Gregorčičeva (ex Besenghijeva), Kraška (ex Depassijeva), Kažipotna ulica, Dvoriščna ulica, Ob stolpu in Ribiška (ex Puglieso-. va) ter Istrska vrata (ex Ughi j ska vrata) skupaj IV. Ostalo: Zgrajeno bo eno letno kopališče, zimsko kopališče, preurejeno javno stranišče, zgrajena nova cesta do letnega kopališča, asfaltirana bo cesta Mario Moro, Nabrežje Borisa Kidriča, Ulica svobode. Brkinska ulica, Trg padlih, Gortanova ulica, Ob starem zidovju, tlakovano bo Nabrežje Borisa Kidriča, obala ob Mandraču, nadaljevali bomo čiščenje odprtih graznic, razširjena bosta oba mosta v Cankarjevem drevoredu, obnovljeni oporni zidovi v Cankarjevem drevoredu, opravljena bodo začetna dela na nogometnem igrišču, razširjen bo ovinek pri kovaču, zgrajena avtobusna čakalnica na križišču Podhrib, skupno z Vodno skupnostjo v Kopru bomo uredili vodovodne naprave v Kortah, Maliji, Grbcih, skupaj Viri sredstev za gradnjo komunalnih naprav so: Proračunska rezerva za negospodarske investicije Posojilo iz občinskega investicijskega sklada Gospodarske organizacije in ustanove izven občine Gospodarske organizacije v občini Stanovanjska skupnost in področni hišni sveti Posojila iz sklada za zidanje stanovanjskih hiš in natečajev ___ 38,485.000 din 9,248.000 din 23,044.000 din 57,620.000 din 36.000. 000 din 15.000. 000 din 15.000. 000 din 26.000. 000 din 4,000.000 din 32.000. 000 din Število šoloobveznih otrok: Skupaj 128,000.000 din 1957 208 1951 1952 1953 1954 1955 1956 a rojstev 135 145 174 194 201 217 1956 1961 Indeks 1. osemletka — 9.000 — 11. osemletka 4.560 9.000 197,3 Osnovna šola Korte 1.800 2.000 111,1 Osnovna šola Marija 600 — — Vajenska — 7.100 — Nižja gimnazija 4.900 — 100,0 Svet 160 1.600 100,0 Italijanska osemletka 3.150 3.300 104,8 Skupaj 15.170 32.000 210,9 Proračunska sredstva za šolstvo se bodo v prihodnjem razdobju povečala za 110,9 "/o. To povečanje je posledica povečanja osebnih prejemkov, novih namestitev in delno izboljšanje vzdrževanja šolskih prostorov, kakor tudi prevzema vajenske šole, ki je prišla v občinsko pristojnost leta 1957. Za nazorni in učinkovitejši pouk je nujno potrebno, da se uredi šolska telovadnica; zgradila naj bi se v letu 1960. Zato bi se potrebe po investicijskih sredstvih vajenske šole gibale takole: Investicije 1959 1960 1961 400.000 6,500.000 9,200.000 Med zelo važne činitelje izobra- ževanja spada knjižnica. Da se bo ta lahko nemoteno razvijala ter imela zagotovljena sredstva, bo ločena od DPD »Svoboda« Izola in ustanovljena kot zavod s samostojnim finansiranjem. V perspektivnem načrtu predvidevamo organiziranje podružnic Ljudske knjižnice Izola, in to v krajih: Korte, Malija, Cetore. Izola potrebuje kinodvorano. Sedanja ni primerna. Ta je potrebna večjega popravila. Sedeži v njej ne ustrezajo, so majavi, preozki. Potrebno bo urediti pod in dohode. Kabina, v kateri je projektor, ni v skladu s požarnovarnostnimi predpisi. Zgraditi bo treba tako kabino, v kateri bo prostora za dva kinoprojektorja, da bo tako omogočen nemoten potek predstav. Za ureditev dvorane, kabine in vhoda ter izpopolnitev opreme, kakor tudi za ureditev letnega kina, na katerem bodo tudi predstave ^Primorskih prireditev«, bodo znašali investicijski stroški 12 milijonov V Sindikalnem domu se zbira večinoma mladina. Da jo odtegnemo raznim kvarnim vplivom, je treba nujno urediti v domu klub. V njem se bo mladina vzgajala in našla del svojega razvedrila. V klubu bo treba namestiti televizijski sprejemnik in urediti ostalo opremo (stole, mize itd.). Stroški za preureditev bodo znašali približno milijon dinarjev. Ta sredstva bo DPD »Svoboda« Izola zbrala od raznih podjetij in ustanov. Prosvetna društva in »Svoboda« bodo povečali svoje članstvo. Reorganizirano bo PD v Kortah in obnovljeno v Maliji. Njihovo glavno delo bo usmerjeno v izobrazbo. Predvidevamo, da bodo organizirani tečaji za napredek kmetijstva in gospodarstva v Maliji in Kortah. V samem mestu pa bo odbor Ljudske univerze skrbel za redna predavanja z raznih področij. Da bodo predavanja pestrejša, bo nabavljen ozkotračni kinoprojektor. Predvidevamo, da bo v obdobju do 1961 250 raznih predavanj. Na področju telesne vzgoje in novih telesnovzgojnih organizacij. Predvsem bodo posamezne tovarne in podjetja organizirala za svoje delavce telesnovzgojne in športne klube. S skupnimi močmi bo urejen majhen stadion. Na njem bodo urejena razna igrišča, kakor za košarko, odbojko, mali rokomet itd. Ta mali stadion bo nadomestil telovadnico. Z zgraditvijo tega objekta v letu 1959 bo delno omogočena telesna vzgoja tudi šoloobveznih otrok. Ker živimo ob morju, se bo razvil tudi vodni šport. Za njegov razvoj bo poskrbelo društvo Partizan v Izoli. Predvsem bomo gojili nlavanje. Veslaški klub si bo uredil s prostovoljnim delom novo čolnarno in povečal število veslačev. Stran 72 URADNI VESTNIK Štev. 8 — 27. marca 1959 Avtomoto društvo bo za šolanje šoferjev pripravilo maketo o cestnoprometnih predpisih. Ta bo služila tudi šolski mladini. Za šolanje šoferjev si bo društvo nabavilo motorno kolo. Jadralni klub »Burja« v Izoli bo povečal svoj plovni park z novimi plovnimi objekti. Njegova naloga bo tudi usposobiti večje število mladine za jadranje. V perspektivnem obdobju bo ustanovlieno kegljaško društvo Izola. Društvo si bo zgradilo svoje kegljišče v bivših gospodarskih poslopjih parka »Arrigoni«. Sredstva za to gradnjo si bo preskrbelo društvo samo. 5. Zdravstvo in socialno varstvo Zdravstveni dom je posloval do leta 1957 v ozkih in nezadostnih prostorih, pri čemer ni imel možnosti razvoja. Zato se bo premestil v letu 1957 v drugo stavbo, v kateri bo z izvedbo manjših adaptacij nemoteno vršil svojo zdravstveno dejavnost. Ojačal bo zobno ambulanto z enim zobo-tehnikom in na novo postavil laboratorij, ki bo začel delovati že v prihodnjih letih. V letih 1958 in 1959 je nameravana nadaljnja adaptacija zdravstvenega doma zaradi pridobitve potrebnih prostorov za posvetovalnico, rontgen, otroški dispanzer, šolsko ambulanto in eno stanovanje za hišnika. S to adaptacijo bo končno dom dobil vse potrebne prostore za normalno delovanje in tako dalj časa ne bo treba vlagati nobenih večjih investicij. Predvidene investicije znašajo 13 milijonov dinarjev. Obratni ambulanti v tovarnah »Argo« in »Iris« sta v dobrem stanju, saj sta obe primerno urejeni, tako da lahko nemoteno in uspešno opravljata svojo službo. V prihodnjem razdobju bo preventivni zdravstveni službi po- svečena večja skrb kakor sedaj, ker predvidevamo povečanje izdatkov za preventivno službo takole (v tisočih): 1956 196,1 Indeks 3000 6000 200 Naraščanje izdatkov za preventivno službo je v zvezi z naraščanjem število prebivalstva, ki bo v primerjavi z letom 1956 na-rastlo za 29 odstotkov, ter zaradi povečanja osebnih prejemkov in proračunskega prispevka zdravstvenih delavcev, zaposlenih pri preventivi. Poleg tega bo potrebno organizirati redne preglede šoloobveznih otrok vsaj dvakrat na leto, večkratne ròntgenske preglede in preglede zobovja. Nujno bo treba pojačati borbo proti nalezljivim boleznim s cepljenjem in drugimi sanitarnimi ukrepi, za kar so bile dosedanje proračunske postavke prenizke. Izdatki za zdravstvo bodo nara-stli tudi zaradi povečanja števila kadra. Stroški za brezplačno zdravljenje bodo hitreje naraščali predvsem zaradi cen oskrbnega dne v prvem obdobju. Predvidevamo, da bodo znašali (v tisočih): 1956 1961 Indeks 2652 5000 188 Eno najtežjih vprašanj na našem področju je vprašanje asa-nacije starega dela mesta (porušiti in odstraniti hiše, ki so leglo raznih nalezljivih bolezni, zgraditi kanalizacijo, napeljavo talne vode ter urediti sanitarije v hišah, kjer jih še ni). Čeravno je to naloga komunalne službe, vendar postavlja tudi preventivna zdravstvena služba to vprašanje na prvo mesto, ker edino z asana-cijo starega mesta se bo zdravstveno stanje izboljšalo. V perspektivnem obdobju predvidevamo naslednje investicije (v tisočih): 1957 1958 1959 Adaptacija Zdravstvenega doma 750 8.000 5.000 Adaptacija Obratne ambulante Iris 2.500 Adaptacija Obratne ambulante Argo 1.200 Lekarna 200 — Skupaj 1.950 10.700 5.000 Sredstva za te investicije so predvidena pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje v Kopru. Dosedanji razvoj in doseženi uspeh pri zdravstvenih storitvah ter nadaljnje potrebe glede na Zdravstveni dom Obratna ambulanta Lekarna prirodni in mehanski prirastek prebivalstva narekujejo povečanje izdatkov in dohodkov finančno samostojnih zavodov v obdobju 1956 do 1961 približno takole (v tisočih): 1956 1961 Indeks 3.868 5.500 142 10.381 11.500 Skupaj 111 15.906 19.800 124 Izdatki zdravstvenih zavodov se bodo povečali zaradi povečanja osebnih prejemkov in uvedbe proračunskega prispevka. Število podpirancev se v prihodnjem obdobju ne bo bistveno spremenilo, vendar pa se bo zaradi splošnega naraščanja cen dvignilo povprečje podpor. Dosedanji mesečni povpreček podpor je znašal 1.920 dinarjev, kar vsekakor prenizko. V perspekth nem razdobju predvidevamo d se bo število stalnih podpor nt koliko povečalo. To pa zaradi tc ga, ker je število oseb, ki so ji zapustili optanti v občini velik To so onemogli starci in stark ki se sami ne morejo vzdrževal Podpore bomo še nadalje deli starim in onemoglim osebam. Potrebno bo zvišati zneske podpor, ker so dosedanje prenizke. V razdobju od 1957 do 1961 naj bi se povprečna socialna podpora povečala za 25 odstotkov ali na 2.400 dinarjev mesečno. V Domu onemoglih se bo povečalo število vzdrževancev za 40 odstotkov. V mladinskih domovih se bodo izdatki predvidoma zmanjšali, ne pa izdatki za duševno in telesno defektno mladino, ki se nahaja v raznih zavodih. Izdatki za otroke padlih borcev se ne bodo zvišali. Predvideno je izplačevanje teh podpor iz zveznega proračuna, v breme občinskega proračuna pa se bodo izplačevali le stroški za letovanje otrojc padlih borcev in izredne podpore za pomoč socialno in zdravstveno ogroženim borcem iz NOB. Šolske kuhinje bodo v prihodnjih letih povečale svoje izdatke. Predvideno je povečanje števila interesentov v vseh štirih šolskih mlečnih kuhinjah in tudi ustanovitev nove mlečne kuhinje v Pionirskem domu. Do sedaj so bili ti izdatki nizki, bodo pa v prihodnje naraščali. Proračunski izdatki za socialno varstvo v obdobju 1957 do 1961 bodo naslednji (v tisočih): 1956 1961 Indeks 7124 9600 134,7 6. Državna uprava Prenos pristojnosti z okrajnega ljudskega odbora na občinski ljudski odbor zahteva, da se število sistemiziranih delovnih mest v razdobju od 1957 do 1961 poveča za 15 odstotkov, dejanska zasedba delovnih mest pa za 22 odstotkov. Sistematizacija in zasedba delovnih mest po strokovni izobrazbi v razdobju od 1957 do 1961 bosta naslednji: (Glej tabelo na naslednji strani) Težnja ObLO je postopno izboljšanje kvalifikacijskega sestava uslužbencev z višjo in s srednjo strokovno izobrazbo na račun zmanjšanja uslužbencev z nižjo strokovno izobrazbo. V skladu s predvideno sistemizacijo in zasedbo delovnih mest v državni upravi in njenih organih (brez komunalne dejavnosti) predvidevamo tele proračunske izdatke v obdobju 1957 do 1961 (v tisočih): (Glej tabelo na naslednji strani) Proračunska potrošnja bo v letu 1957 in 1958 nekoliko višja zaradi do sedaj še premalo sistemiziranih mest, medtem ko se bo v zadnjem razdobju perspektivnega razvoja ustalila. Vzrok za povečanje osebnih prejemkov je tudi na novo uvedeni proračunski prispevek. Celotni stroški državne uprave (brez komunalne dejavnosti) leta 1961 v primerjavi z letom 1956 bodo znašali (v tisočih): (Glej tabelo na naslednji strani) Štev. 8 — 27. marca 1959 URADNI VESTNIK Stran 73 1. Sistemizacija delovnih 1956 strukt. 1961 strukt. 56/61 mest skupaj 39 100 45 100 115,3 od tega: z višjo strok, izobrazbo S 5 4 9 200 s srednjo strok, iozbrazbo 19 49 25 55 131,6 z nižjo strok, izobrazbo 18 46 16 36 88,9 2. Zasedba delovnih mest skupaj od tega: z višjo strok, izobrazbo 2 5 4 9 200 s srednjo strok, izobrazbo 12 33 25 55 121,6 z nižjo strok, izobrazbo 23 62 16 36 69,5 1956 1957 1958 1959 1960 1961 Osebni izdatki brez prispevkov 7.900 9.800 11.000 11.500 12.100 12.700 Indeks — 124,0 112,2 104,5 105,2 105,0 Prispevki na osebni dohodek 3.300 4.300 6.600 6.900 7.200 7.600 Materialni izdatki 4.900 5.900 5.900 6.200 6.500 6.800 Indeks — 120,4 100 105 104,8 104,6 Skupaj 16.100 20.000 23.500 24.600 25.800 27.100 Indeks — 124,2 117,5 104,7 104,8 105 Tekoči izdatki — skupaj Od tega: osebni materialni Povpreček investicij Da bi zagotovili normalno ter ekspeditivno poslovanje državne uprave in njenih organov, bo treba nujno izpolniti v tem razdobju že iztrošeno opremo. Za Postajo ljudske milice Izola bo potrebno nabaviti orevozna sredstva. Tretji del RAZVOJ GOSPODARSTVA PO PANOGAH Šesto poglavje Industrija V prihodnjem obdobju predvidevamo, da bo živilska industrija s kovinsko industrijo in industrijo opečnih izdelkov z nezmanjšano hitrostjo naraščala in da bo dosegla po fizičnem obsegu leta 1961 vrednost 5.762 mili- 1956 1960 1961/1956 16.100 27.100 168,3 7.900 12.700 160,8 4.900 6.800 138,7 — 1.200 — jonov dinarjev ali za 151 % več kot v letu 1956. Finančna realizacija bo v tem obdobju nekoliko nižja zaradi naraščanja zalog v ribji industriji, kar naj omogoči izboljšanje kvalitete proizvodov in odpravo drugih težav v proizvodnji in komercialnem poslovanju. Zaradi stalnega izboljševanja proizvodnje, kot rezultata vloženih investicij, in zaradi povečanja storilnosti bo narodni dohodek hitreje naraščal od družbenega bruto proizvoda. Ta bo znašal leta 1961 predvidoma 1.804 milijonov dinarjev ali za 127,3 "/o več kot v letu 1956. Fizični obseg proizvodnje najvažnejših proizvodov bo do leta 1961 takole naraščal: Količina (ton) Vrednost v tisočih 1956 1961 1956 1961 Indeks Vijačno blago 151,4 453,0 111.430 333.408 299,2 Okovje in pribor 7,6 82,0 3.678 39.688 1.079,0 Okovje in pribor 7,6 82,0 3.678 39.688 1.079,0 Plastične mase — 168,0 — 299.656 — Cinkovi lončki in ostali kovinski izdelki 107,0 820,0 103.435 722.420 698,4 Opečni izdelki v tisoč/kom 6.450,0 67.790 Proizvodi pletilstva — 6,0 — 54.000 — Ribje konserve 2.543.0 3.840,0 1.677.214 2.479.290 147,0 Predelava povrtnin 658,6 1.005,0 208.460 293.678 153,0 Predelava sadja 837,0 920,0 158.193 173,880 126,3 Jušni koncentrati — 1.520,0 — 1.323.920 — Tehnično olje 61,0 127,0 6.960 14.490 208,0 Rafinirano oije — 400,0 — 178.800 —— Ekstrahirano olje — 100,0 — 30.160 — Močne krme 139,0 385,0 12.362 42.590 — Ostali proizvodi živilske industrije 150,0 — 14.700 — V tem obdobju se bo zlasti povečala proizvodnja kovinske galanterije, proizvodnja ribjih kon-serv, proizvodov iz ribjih odpadkov in predelava kmetijskih pri- delkov. Predvideno je tudi, da bo industrija začela s proizvodnjo nekaterih novih izdelkov za široko potrošnjo (jušni koncentrat, cinkovi lončki, proizvodi iz pla- stičnih mas, pletila in razna olja). Družbeni bruto proizvod in narodni dohodek na zaposlenega v industriji bosta naraščala takole: (v tisočih dinarjev) (Glej tabelo na naslednji strani) Predvideno povečanje družbenega bruto proizvoda in storilnosti temelji na uspehih, ki so bili doseženi v preteklem razdobju in v prvem obdobju perspektivnega razvoja, na dosedanjem in predvidenem investicijskem vlaganju, zlasti v rekonstrukcije ter boljšemu izkoriščanju zmogljivosti, upoštevajoč pri tem postavljene smernice v zveznem, republiškem in okrajnem perspektivnem načrtu. Kovinska industrija: Dosedanje investicije v »Meha-notehniko« so šle predvsem za nakup potrebnih strojnih naprav. Zaradi neprimernih prostorov, v katerih obratuje tovarna, je predvidena v prihodnjem obdobju gradnja novih tovarniških prostorov, ki bodo predvidoma zgrajeni v prvi polovici leta 1959. S to dograditvijo bo dana možnost, da bodo obstoječe strojne naprave 100 "/o izkoriščane, odpravljene slabosti v proizvodnji in organizaciji dela ter ustvarjene možnosti za uspešnejše komercialno in finančno poslovanje. Povečala se bo zlasti proizvodnja blaga za široko potrošnjo (igrače, vijačno blago, cinkovi lončki in izdelki iz plastičnih mas). Potrebno bo, da se proizvodnja v perspektivnem razvoju specializira na določene artikle, s čimer se bo lahko izboljšala organizacija proizvodnje in smotrnejše izkoristile obstoječe proizvodne zmogljivosti. Ureditev tovarniških prostorov bo vplivala tudi na povečanje družbenega bruto proizvoda in storilnosti. Družbeni bruto proizvod in narodni dohodek se bosta v tem podjetju v prihodnjem obdobju povečala za preko 170 "/o, medtem ko bo družbeni bruto proizvod na zaposlenega počasneje naraščal, kar daje možnost, da bo podjetje z dobro organizacijo dela in izboljšanjem tehnoloških postopkov predvideno število zaposlenih znižalo oziroma prekoračilo postavljene proizvodne naloge. Podjetje bi moralo pri izdelavi raznih orodij za potrebe kovinske industrije tesneje sodelovati z ostalimi kovinskimi podjetji, predvsem s podjetjem »Tomos« in »Partizanko« Koper ter »Lamo« Dekani. Industrija opečnih izdelkov: < Povečana gradbena dejavnost, predvsem pri gradnji objektov družbenega standarda na obalnem področju, zahteva, da se ustrezno povečajo tudi zmogljivosti industrije opečnih izdelkov. Zato se bo morala zmogljivost opekarne »Ruda« kot edinega podjetja, ki oskrbuje z gradbe- Stran 74 .URADNI VESTNIK* gtev g — 27. marca 1959 1956 1961 Indeks Družbeni bruto proizvod 2,477.731 5,299.700 213,0 Narodni dohodek 793.688 1,804.231 227,3 Družbeni bruto proizvod na zaposlenega 1.352 1.915 141,6 - v tisočih 1956 1961 Indeks Družbeni bruto proizvod 447.509 1,232.000 275,3 Narodni dohodek 220.748 599.545 271,6 Družbeni bruto proizvod na zaposlenega 1.398 1.600 114,4 nim materialom obalno področje, v tem obdobju primemo povečati. V tej smeri je bila že v letu 1956 in 1957 izvedena rekonstrukcija oziroma postavljena nova krožna peč z zmogljivostjo približno 7 milijonov enot raznih opečnih izdelkov. Skladno s tem bo treba v prihodnjih letih ustre- zno povečati tudi sušilne naprave in urediti ter mehanizirati notranji transport. Z izvedbo teh del bo proizvodnja leta 1961 dosegla predvideno količino 6,5 milijonov enot v vrednosti 68 milijonov dinarjev. Realizacija in njena struktura pa bo naslednja: 1956 1961 Indeks Družbeni bruto proizvod 30.352X 68.400 225,4 Narodni dohodek 17.819X 41.537 233,1 Družbeni bruto proizvod na zaposlenega 466x 1.244 279,0 Opomba: x — to stanje je bilo leta 1954, preden so bile v podjetju izvedene rekonstrukcije. Izvedene in predvidene investicije za rekonstrukcijo v podjetju bodo, poleg količinskega povečanja proizvodnje, bistveno vplivale na izboljšanje proizvodnje in na povečanje storilnosti. Tekstilna industrija: V letu 1957 je začel v Izoli obratovati manjši industrijski obrat tekstilne tovarne »Rašica« iz Ljubljane, ki bo izdeloval razne bombažne in volnene pletenine za široko potrošnjo. Novi obrat je nastal s prevzemom bivšega obrtnega podjetja »Pletilstvo« z vsemi osnovnimi sredstvi. Dosedanji uspehi v tem novem obratu so dobri in je pričakovati, da se bo obrat ugodno razvijal. Predvidevamo, da bo proizvodnja leta 1961 dosegla približno 6 ton raznih bombažnih in volnenih izdelkov v vrednosti 54 milijonov dinarjev. Zaradi povečane zmogljivosti predvidevamo v tem obdobju premestitev obrata v sedanje prostore »Male opreme«. S tem se bo povečala zaposlitev predvsem ženske delovne sile na 35 ljudi. Za dosego te proizvodnje in zaposlitve bo matično podjetje vložilo potrebna investicijska sredstva za preureditev novih prostorov in dopolni- Skupaj 1956 1961 Indeks Družbeni bruto proizvod 2007 3950 197 Narodni dohodek 560 1116 199 Družbeni bruto proizvod na zaposlenega 1378 2070 150 Skorajšnja podvojitev družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka v živilski industriji je predvsem posledica osvojitve nove proizvodnje s pomočjo in- tev obstoječih strojnih naprav. Živilska industrija: V zadnjih letih doseženi uspehi v tovarnah »Argo« in »Iris« Izola, prirodne in materialne ospove obalnega področja glede oskrbovanja s potrebnimi surovinami in predvidena investicijska vlaganja ustvarjajo možnost, da bo proizvodnja živilske industrije v perspektivnem obdobju še hitreje naraščala. Glede na to predvidevamo; da bo fizični obseg proizvodnje v teh dveh tovarnah naraste! od leta 1957 do 1961 za 121 %, in to v tovarni »Argo« za 114% in v tovarni »Iris« za 132,4%. V tovarni »Argo« je predvideno največje povečanje v proizvodnji jušnih koncentratov in predelavi kme*-tijskih proizvodov, v tovarni »Iris« pa v proizvodnji ribjih konserv in proizvodov iz ribjih odpadkov. Predvideno je, da se bo morala, tovarna .»Iris« ukvarjati v perspektivnem razvoju s proizvodnjo in ekstrakcijo olj iz raznih rastlinskih odpadkov in kmetijskih pridelkov. Realizacija družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka živilske industrije bo predvido^ ma leta 1961 naslednja: Argo Iris 1956 1961 Indeks 1956 1961 Indeks 1118 279 2500 655 224 235 889 281 1450 461 163' 164 1500 2688 179 1250 1483 119 vesticij za rekonstrukcije ter nakup Sodobnejših in tehnično popolnejših strojnih naprav. S povečanjem proizvodnje se bodo zmogljivosti živilske industrije izkoriščale leta 1961 približno Za dosego predvidene realizacije in njene strukture predvidevamo, da bomo v letih 1957-1961 poleg dosedanjih investicijskih vlaganj izvedene še naslednje Tovarna »Iris«: __ nakup 12 ribiških ladij — nakup naprav za ekstrakcijo raznih cilj — nakup strojev za izdelavo pločevinaste embalaže — rekonstrukcija hladilnice — nakup enega ali dveh tovornjakov Tovarna »Argo«: — nakup strojev za izdelavo kock — nakup strojnih naprav za pridobivanje natrijevega gluto-minata. Poleg tega predvidevamo za ti dve tovarni nakup razne dopolnilne opreme, ki naj omogoči odstranitev ozkih grl v proizvodnji in izboljšanje tehnološkega postopka in organizacije dela. Na obalnem področju je poleg tovarne »Argo« in »Jrisa« še tovarna »Ikra« v Kopru. Proizvodnja in celotno poslovanje teh tovarn sta medsebojno zelo tesno povezana. Zato bo treba njihov razvoj usmeriti ha skupno poslovanje, ki naj omogoči predvsem vskladitev sedanjih zmogljivosti. S skupnim opravljanjem nekaterih poslov v komercialni in tehnični službi se bodo brez dvoma znižali proizvodni in upravni stroški. Sedmo poglavje Kmetijstvo in ribištvo V letu 1961 pričakujemo za 84% večjo kmetijsko proizvodnjo kakor v letu 1956, in sicer v sami kmetijski proizvodnji za 60 %, v ribolovu in postranskih dejavnostih kmetijstva in ribištva za 118%. Po posameznih strokah kmetijske proizvodnje predvidevamo naslednje povečanje: (v tisočih dinarjev) (Glej tabelo na naslednji strani) Povečanje kmetijske proizvodnje bomo dosegli: 1. Z ustanovitvijo dveh kmetijskih posestev, ki bosta obdelovali optantsko zemljo, in sicer enega za področje Marzane in drugega za področje Korte-Ba-redi. Posestvi bosta ustanovljeni za izvajanje vinogradniške in sadjarske obnove in bosta obnovili do leta 1961 eno 250 in drugo 150 ha vinogradov in sadovnjakov. Od predvidenega povečanja kmetijske proizvodnje do 1. 1961 ti dve posestvi že odpadlo 33 milijonov dinarjev vrednosti, čeprav obnovljeni nasadi še ne oodo redno rodili. Ta proizvodnja bo dosežena z vmesno saditvijo zlasti breskovih v Strunjanski s pridelkom jagod na površini 8 ha ter s pridelkom grozdja in breskev na nasadih, obnovljenih pred letom 1956 in Štev. 8 — 27. marca 1959 URADNI VESTNIK. Stran 75 1956 Poljedelstvo 92.903 Sadjarstvo 8.054 Vinogradništvo 97.807 Živinoreja 25.628 Ribištvo 167.490 Domača predelava 89.152 Stranske dejavnosti 53.663 Vsega skupaj 534.697 od tega: Kmetijstvo in stranske dejavnosti kmetijstva 317.989 Ribištvo in stranske dejavnosti ribištva 216.708 v letih 1957—1958 (začetna rodnost). 2. Z ustanovitvijo posebne vrtnarije na površini 10 ha kot obrata Kmetijske zadruge Izola, na kateri bomo letno proizvedli okoli 300 ton raznih povrtnin v vrednosti 8 milijonov dinarjev. 3. Z uvajanjem raznih oblik zadružnega sodelovanja, s katerim bomo razvijali in utrjevali socialistične odnose na vasi, izboljšali agrotehniko ter omogočali z uporabo zadružnih sredstev za proizvodnjo boljšo obdelavo in zagotovili večje donose, zlasti na tisti privatni optantski zemlji, ki se sedaj ne izkorišča dovolj. Predvidevamo, da bo leta 1961 odpadlo od celotne vrednosti poljedelske proizvodnje približno 80 milijonov ali 50 "/o na proizvodnjo, v kateri bo zadruga neposredno sodelovala s privatniki. Zadruga bo sodelovala s privatniki zlasti pri proizvodnji pšenice, koruze, povrtnine (predvsem tiste, ki se prideluje na večjih parcelah za blagovno proizvodnjo), kakor tudi v manjši meri pri pridelovanju sena. 4. Z uvajanjem sodobne agrotehnike zlasti v pogledu selekcije, boljše obdelave zemljo in intenzivnejšega gnojenja. 5. Z vlaganjem kratkoročnih in dolgoročnih denarnih sredstev, ki bo znašalo (brez ribištva) v Zita Trstika Vrtnine Krmne rastline Neobdelane zemlje in ledina Ostalo (trsnice, drevesnica, nasadi) Zita in krmilne rastline bomo gojili v tistem malem obsegu, potrebnem za pravilno kolobarjenje in najnujnejše krmne baze. V povrtninski proizvodnji bomo do leta 1961 zmanjšali površine krompirišč, in to zaradi gojitve paradižnika, graha in drugih po-vrtnin, ki so bolj rentabilni in imajo večjo možnost za prodajo. Proizvodnja najvažnejših poljedelskih pridelkov se bo povečala takole: 1961 Indeks 1981/56 Razlika — povečanje 158.066 170 65.163 24.370 302 16.316 117.900 121 20.093 31.650 123 6.022 354.060 211 186.570 157.790 177 68.638 135.835 253 82.162 979.661 184 444.964 505.601 160 187.596 474.060 218 257.368 razdobju od 1957 do 1961 484 milijonov dinarjev v osnovne in 21 milijonov dinarjev v obratne sklade. Približno 93 % teh sredstev bo sicer vloženo v dolgoročne nasade ali v proizvodna sredstva, namenjena obdelavi teh nasadov, zaradi česar te investicije ne bodo vplivale na povečanje proizvodnje do leta 1961. Nasprotno, del površin (okoli 440 hektarov) bo začasno celo izpadel iz dosedanje, v glavnem ne-intenzivne proizvodnje. Ko bodo vsi nasadi, ki jih bomo obnovili v tem razdobju, v polni rodnosti, bo kmetijska proizvodnja za približno 243 milijonov dinarjev večja od predvidene za leto 1961, kar znaša v celotnem obsegu (brez ribištva) 152