IZVESTJA Muzejskega društva za Kranjsko. Letnik V. • 1895. Sešitek 2. Grobni spomeniki v Stieini. Popisal Konrad Črnologar. V stiski samostanski cerkvi so nekdaj pokopavali najimenitnejše kranjske plemcnitnikc. Gotovo je, da so večinoma imeli pokojniki tudi nagrobne spomenike. Kam so prešli, ne vemo. Valvasor piše, da so za vladanja cesarja Maksimilijana I., in sicer z njegovim dovoljenjem, mnogo nagrobnih kamnov iz cerkve spravili, ker so bili preveč na poti. Verjetno je, da so še več spomenikov odstranili v pozneji dobi, osobito pri prezidavi cerkve pod opatom Reinprechtom leta 1623. Pred kakimi 7 leti je treščilo v zahodno čelo cerkve in strela je odbila nad jednim oknom pročelja omet; pod njim so se videli napisni kamni, narobe vzidani. Ono okno pa ni bilo narejeno pred 1. 1623. v sedanji velikosti in obliki. Napisni kamen so mu dali kot preklado. Ker so za opata Reinprechta cerkev znotraj in zunaj tako predelali, da je niti poznati ni, kakošna je bila prvotna, so gotovo tačas odpravili največ spomenikov. Ne zdi se mi verjetno, da bi si bili upali menihi že za cesarja Maksimilijana nagrobne kamne onih, katerih sorodniki so še živeli, metati iz cerkve. In takrat je bilo še gotovo dokaj takih rodbin. Samostan jih je potreboval. Drugače pa je bilo v začetku XVII. stoletja, ko je bil samostan v dobrem stanu. Obitelji, katerih predniki so bili v stiski cerkvi pokopani, so deloma izmrle, deloma se za samostan niso brigale. Opat Jakob Reinprecht je očevidno imel namen, cerkev tako prezidati, da bi bila videti kot nova in njegovo delo. Zato je odstranil vse, kar bi le količkaj spominjalo na staro cerkev. Se za Valvasorja je moralo biti več nagrobnikov, katerih sedaj več ni. Kolikor je meni znano, spisal je neki J. L. (brž ko ne urednik Jean Lavrcnt) v «Illyrisches Blatt» 1839. leta kratko zgodovino stiškega samostana, katero je posnel po Puzelnu in Valvasorju. Ondi navaja napise na grobnih spomenikih opatov: Lovrenca Rcincrja (f 1601), Jakoba Rcin-preehta (f 1626), Ruperta Eckarta (j 1644), Janeza Weinzcrla (f 166()i, .Maksimilijana Mottoch-a (f 1680) in Ludovika bar. Raumbschissel-na (f 1687) na straneh 34 in 35. Spomenikov opatov Lovrenca Reinerja in Ruperta Eckarta ni več najti. J. L. jih je prepisal iz Puzelna. Kolikor sedanji rod pomni, se ni cerkev niti zunaj niti znotraj čisto nič spremenila. Omenjeni J. L. pa samostan in cerkev tako živo opisuje, kakor bi bil vse pregledal na mestu. A Stičine gotovo nikdar ni videl. Ako bi bil on kdaj v Stičini, moral bi bil videti tudi spomenike opatov Antona barona Gallen-fels-a (f 1719), Aleksandra pl. Engelshaus-a (f 1734), Viljema Kovačiča (f 1764) v prečni ladiji, in pod pevskim koroni štiri spomenike, izmed katerih je jeden opata Jakoba Klaferla (f 1580) in drugi opata Janeza Zeisel-na (j 1576). Sicer je J. L. pa tudi Puzelna deloma napačno prepisal, deloma pokazil, Uprav pohabljeni spis v < Illyr. Blati -u mi je dal povod, da sem se lotil opisovanja spomenikov v stiski cerkvi. Ostalo je spomenikov še, vštevši neki grb, ki je baje nagrobni spomenik VOJVodinje Viride, trinajst. V zgodovinskem in v umetnostnem o zim so isti le lokalne važnosti, izvzemimo le veličastni, umetno in ukusno izdelani spomenik opata Rein- preehta. Zal, da je ta deloma poškodovan. Resno in dostojno so izdelani vsi spomeniki razen onih, ki stojita v spomin OpatU Gallenfelsu in osobito opatu Kovačiču. Dasi je zadnji izklesan iz drazega raznobarvenega marmorja in tehnično čisto izdelan, se mu mora vendar očitali pretiranost v obliki. I. V steno na cvang. strani velikega altarja je vzidana nekako l'/a m nad tlakom 60 cm široka in 47 cm visoka, kamnita, barokno obrobljena plošča, podobna nekakemu grbu čudne oblike. Gori omenjeni J. L., Dimitz (Blätter aus Krain) in Ilicingcr (Koledarček) omenjajo, da je to grobni spomenik vojvodinje Viride Visconti. V reliefu je vodoravno z glavo proti desni strani vijoča se kača, ki ima na glavi trolistno krono in požira otroka. Vrednost tega reliefa, bodi si v zgodovinskem ali v umetnostnem oziru, ocenil sem že v < Mittheilungcn des Musealvereines» leta 1892., kjer je tudi njegova podoba. Poskusil sem dokazati, da oni kamen ni prvotni nagrobni spomenik Viridin. Tu omenim še, da so njegovi ornamenti zelo podobni obrobku napisnih «kartus» na spomenikih opatov Reinprechta in Weinzcrla. Opisaval ga torej tu ne bodem. Opise sploh je pa umeti heraldično, t. j., kar je gledalcu na desni, je pisano na levi, torej tako, kakor bi se opazovalec s hrbtom naslonil na kamen ali sliko, in kar bi bilo njemu na desni, je tudi v opisu takö. Pod pevskim korom. II. Na cvang. strani prvi od vrat stoji l-88/// visoki, O-72 ;// široki četverovoglati spomenik Antona Tavčarja iz sivega apnenka ter ima dva dela. V zgornjem je grb z renesančnim ščitom, povprečno deljen, zgoraj šesterožarka zvezda, spodaj na desno gleda realističen jednoglav orel z razpetimi krili in nogami. Ščit je pokrit s čelado (Kübelhelm), z bujnimi, izborno izvedenimi listastimi krili, kot nakrasek (Kleinod) sta odprti krili (offener Plug), na desnem je šesterožarka zvezda, na levem orel, kakor v grbu. Delo je izborno, grb heraldičen. V plošči spodnje polovice je nemški, zelo okrajšani napis. Črke so pravilno dolbene, a mnogo manjših je med večje vsekanih. Zaliti' so vse z neko belo snovjo, z malto ali mavcem. Napis II. HlE • L'GT • BEGRABE • DER • EDEL VD • VEST • ÄTÖi • TAV'SCH • DES LOBL'CIE • ST,FF-TS_VD GoTsHA» SiTTiCH • GkWEST ■ ABALr,T ^D • LAGWVRIG • DIE • SEIES • /LTS • BEY • 63 • IARE • WELCH • DE • 3 ■ IVY DES • 83 • IN_GOTT SEL'CKIILICh _ ET • SCiiIAFFE • DEE • VD • VS • ALLE GOTT • D_ALECIITIG -_El • FROL'C I IE • VRSTADT ■ VLED IE • WELE AMEN HANS • TAVTSII • SEINj SON • HAT ■ GOTT_ZV El IRE • SEINE_LIEBEN • VI) WOLVERDIETE VATTEN ZV SELIGIST GE"ACuTNVS • III. Nasproti temu je na episteljski strani (iašparja Mindorferja nagrobna plošča iz sivega apnenka, 1'53 tft visoka in 0-68 /// široka. V gornjem delu je grb; renesanski ščit ima štiri polja. V prvem in četrtem polju je na desno nagnjeno bruno s trilistno deteljico zgoraj in trikotom spodaj, V drugem in tretjem pa je proti sredi obrnjen jednoglavi orel z razpetimi peruti in nogami. Nad ščitom je kronana odprta čelada (Gitterhelm), vrh katere je kot nakrasek na desno obrnjen jednoglavi orel. Krila so rastlinska, a lepa. Spodaj na plošči je napis z latinskimi črkami. (Gl. napis III.) IV. Na evangeljski strani je pod korom dalje- spomenik opata Janeza Zeiscl-\\i\, preprost, toda lično izdelan kamen iz zelenkastOSivega apnenka, četverovoglat, 190/« visok in 0'86 m širok. Spomenik ima četverOVOglatO znižano polje, po katerem je položena s krivino na levo obrnjena gotska opatska palica, vtaknjena skozi mitro, ki je v sredini. Nad to je čez palico položena 035 /// visoka, 0(>l /// široka napisna plošča, v znožju pa je druga le 0-49 ;// visoka plošča. Na gornji plošči je grobni napis opata, spodnji napis pa pove, da je ta in nasproti stoječi nagrobnik postavil 1. 1585. opat Lovrenc Rainer. Napis je v vel. lat. črkah. (Gl. napis IV.) Napis lil. HVČ • TVMVLV • NOBILIS • I EL1',, ENA • FREISEISEN MAR'TO SV° CMARIS0 ■ DNO • CASRARO MlNDORFERO ■ DOCTORI VTR1VSQ • IVRIS • OLIM • PRO,, Ti IONOTARIO • SVM : PONT : ATQ IIVIVS ■ INCLYT^E • DO„ MVS • SITTICENSIS • VILLICO ET • SECRETARIO AMORIS • ER„ GO ■ ELABOR_ARI • FECIT • OB„ YT ANNO DNI • MDXCVII • DIE XVI1II • APRIL • CVIVS • ANI,, M A • DEO • VI VAT • Napis IV. ANNO CHRISTI 1576 ZZ Dih: SEl'TEMBRIS PIK OBYT REVERENDISSIMVS IN CHRO PATER DNS D IOAN NES ZE1SL • SITSICENSIVM ABBAS FIDELLISSIMVS II/EC DVO OPERA SIVE MONVIvETA DILECTIS IN CIIO PCESSORIB" DNS IOÄNI ZKISL KT IACOBO KLAFERLI H^E_MEORLE P IVE LAVRETIV ABBAT' • _ A° ■ 85: POSITA QVORV A\AL I >K<> VIVAl" c:VM ILLIS g NOBIS TRIBVAT VITA /ETERNÄ AEN V. Poslednjemu nasproti stoji na listni strani lep spomenik iz zelcnkastosivega apnenka, l-80 m visok in 074 m širok, četverovoglat. Spodaj je napisna plošča, nad njo mrtvaška glava z običajnimi kostmi, nad to pa v znižanem, zgoraj polukrožno završenem polju na levo obrnjena opatska palica. Na straneh lobanje je napis: «RECORDARE» na desni in «NOVISSIMA> na levi. Na vrhu je letnica 1585. Napis z velikimi latinskimi črkami nas spominja opata Jakoba Klaferla in slove: Napis V. 15 85 RECORDARE N0V1SS1MA An CHRISTI 1580 • 7 DIE MARTY PLACIDE EX MAC VITA DISCESSIT RMVS D: 1ACOBVS KLAFERL1 ABBAS SITHICENSIS DIGN1SSIMVS • V severnem krilu prečne ladije stoji šest spomenikov. VI. Prvi od ladije je oni opata Aleksandra k.ugelsliausa. 1*50 M visoka in 1 m široka preprosta plošča iz črnega marmorja brez vseh olepšav ima napis z velikimi latinskimi črkami, iz katerega se dobi kronografikon 1734. I (jI. napis VI.) VIL Najlepši je poleg tega stoječi spomenik opata Reinprechta. Nagrobnik je jako okusno in impozantno delo iz rudečega marmorja; visok je 3-05 ///, širok 1' 20 w. Obstoji iz dveh kosov. 0'87 m visoki podstav ima v okrašeni kartuši napis z velikimi latinskimi črkami iz 9 vrst, katerih druga je bila pozneje vsekana. Opat si ga je dal že za življenja postaviti 1. 1623., ko je dogotovil prezidavo cerkve. Nad kartUŠO je nekaka kon/.ola, na kateri stoji v polrelielu 1*75 Ml visoka podoba opatova, izborno izdelana, kakor ves Spomenik. Opal ima kratko brado z brkami, na glavi mitro, Oblečen je v masni plašč, na prsih je krasno razpelo, sicer pa je okrašen z graviranimi ornamenti. v desnici drži na prsih zaprto knjigo, v levici opatsko palico s potnim prtom. Na straneh je po jedna karijatida, zgoraj angelj, doljni život pa preide v luskinast Ornament. Jcdno roko držita čez pas, z drugo nastavek volutc gornjega dela, ki sloni na njunih glavah. Na volutah sta na strani lepa angeljčka, ki z jcdno roko držita ščit z opatovim grbom, v drugi roki pa prvi drži peščeno uro, drugi pa mrtvaško glavo. Ščit je polu-krožen, ima štiri polja in srčni ščit. v poslednjem je na levo obrnjen stisku ptič vrhu zidu, na pravem ščitu pa je v i. in iv. polju na levo gredoč lev, na ii. in iii. pa heraldična lilija. Ščit je pokrit z mitro in palico, kar završuje spomenik, ki je res izborno delo, deloma, žal, poškodovano. (Gl.napisvii.) Napis VI. IIic Iacet RM9 D. D. Alexander ah Hngelsiiavs ivre ABBAS ovia Pater pavpervm erat singvlaris Ovi sext1 in agone scecvli sitticensis Scecvlo valedicens 9. marti non tam obijt qvam abijt In dom v mvnde okiknatvr Angei.orvm. Is Vt qVIesCat sVaVIter DeVM preCare \'Iat( )r. Napis VII. EPITAPHI V M Al) MODVM REVERENDI DNI DNI IACOBI XXXVII 1IVIVS COENOBY ABBATIS. CVLMINA QVI CVPITIS, LAVDES POMPASQVE SITITIS EST SEDATA SITIS, SI ME PENSARE VELITIS. QVI POPVLOS REG1TIS, MEMORES SVPER OMNIA SITIS QVOD MORS IMITIS NON PARCIT HONORE POTITIS, VOBIS PRvEPOSITIS SIMILIS FVERAM, BENE SCITIS, QVOD SVM, VOS ERIT1S, AD ME CVRRENDO VENITIS. MDCXXIII. (Konec pride.) Obseg ljubljanske škofije pod škofom Hrenom. Spisal Janko Barli. Cesar Friderik IV. je koristil naši domovini prav mnogo s tem, da je 1. 1461. utemeljil v Ljubljani samostojno škofijo. Dasi so novi škofiji pripale le one župnije na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem, kjer je cesar vršil patronatsko pravo, vendar se je s tem znatno oslabila benečanska moč na Slovenskem. Ljubljana je dobila svojega cerkvenega poglavarja, kar je bilo posebno važno potem, ko se je začela sejati todi Lutrova vera. Res je, da so pošiljali oglejski očaki v naše kraje svoje generalne vikarje, vendar, kdo ve, če bi bili ti luteranstvo tako zatrli, kakor so je zatrli ljubljanski škofje, posebno pa vstrajni in neustrašeni Tomaž Hren. Njega moramo tudi zahvaliti, da je napisal imenik cerkva ljubljanske škofije1 v svojem ordinacijskcin dnevniku. Leta 16().r>., dne 28. junija, razpisal je namreč papež l'avel V. jubilej povsem katoliškem svetu (pro foclici 1'ontificatus sui exordio). Raz- 1 (°at,'il(>|>iis oinniuni piaccipuaruni Kcclcsiarum, quae in liilms istis Proulnciis sitae, Eplscopatul ac Dioecesi Labacensi jute ordinario Bubiectae noscuntur, glasil in praznoval se je ta jubilej najpreje v Ljubljani in v Gornjem Gradu (6. avgusta), potem pa v raznih cerkvah cele škofije. Hren je zapisal v dnevnik vse cerkve, kjer je dal razglasiti praznovanje jubileja. Ta imenik nam dobro služi, da označimo obseg tedanje ljubljanske škofije. Oglejmo si pojedine cerkve: I. Na Štajerskem. Na Štajerskem so bile štiri glavne župnije: v Gornjem Gradu, v Starem Trgu, na Vranskem in v Pilštanju. Vsem tem župnijam je poslal Hren (Diploma majus», a oskrbel je tudi nemški prevod, katerega je dal pribiti in razglasiti. 1. ) Cerkev v Gornjem Gradu je imela sledeče vikar-jatne cerkve: a) Marije Device v Solčavi; b) sv. Lovrenca v Lužah; c) sv. hlizabete v Ljubnem;'1 d) sv. Koei/ana v Rečici in e) sv. Jurija v Mozirju. V vseh teh župnijah vrši še danes patronatsko pravo ljubljanski knezoškof kot posestnik grajščine v Gornjem Gradu. 2. ) Pod župnika sv. Pankraca v Starem Trgu pri Slovenjem Gradcu, kateri kateri je bil ob jednem škofov komisar, so spadale sledeče vikarjatne cerkve: a J sv. Jurija v Skalah (in Scallis);8 b) sv. Mihaela v Šoštanju; ■ Leta Idili, /.val se je vikar v Ljubnem Jurij Melin. :l Leta Idl.l. se imenuje kot podružnica sv. Jurija v Skalah cerkev .SV'. Morlina pod Saltkom. Mislim vendar, da je ta cerkev imela že tedaj svojega vikarja in da je spadala pod ljubljanskega škofa, ker je Hren prepovedal tedaj tržaškemu škofu 111 sin u. ko je kot generalni vizilator o^lcjske^a očaka vizitiral cerkve po Dolenjem .Štajerskem, da te cerkve ne sme vizitirati. '.!(>. julija I. 160f>. vmestil je Hren v Skalah slovesno župnika Martina Kbcnspcr^crja, kateri se je porodil v (ioričah ((jttrtschach), a v mašnika posvečen bil I. aprila I. 1000. c) sv. Ilja (ad s. Acgidium) pri Schivarzcusteinu; d) sv. Janeza na Peči (inter vineta) in e) sv. Ilja pod Turjakom (in vallc Windischgraz). Tudi tem župnijam jo šc danes patron ljubljanski knezoškof. 3. ) Pod škofovskega komisarja in župnika SV. Mihaela na Vranskem je spadala župnija Marije Device v Braslovčah4 in imela sledeče vikarjatne cerkve: a) sv. Pavla pri Poljski; h) sv. Pankraea v Griža//; c) sv. Miklavža v Trbovljah (in valle Saunia)' in d) sv. Jurija v Motniku. Ta župnija se je pridružila kranjski deželi, in lavantinska škofija prepustila jo je leta 1833. škofiji ljubljanski. Stari šematizmi ljublj. škofije imajo 1. 1612. kot «annus ereetionis beneficii>, a evo Hren omenja žc leto 1605. Ljubljanski škof je kot posestnik gradu v Gornjem Gradu patron te župnije in drugih gori naštetih župnij. 4. ) Zadnja je bila župnija SV. Mihaela v Pilšlaujit, kjer je bival škofov komisar. Pod njega je spadala tudi župnija 4 To jc zelo stara župnija. Že 1. 1278. odstopil je Leopold, sin Konradov «de Saancgkh», patronatsko pravo te župnije opatu samostana v (iornjem (iradu. L. 1404. se imenuje Ahac Arhar vikar v Braslovčah; Hl. Schönleben: Rokopisne drobtinice o kranjskih plcmcnitaških rodovinah v zagrebški metropolitanski knjižnici. - L. 1004., dne 17. oktobra, je posvetil Hren vnovič župnijsko cerkev v braslovčah, katera jc bila pred štirimi leti na praznik Snežne Matere božje o poludne, ko je v njo treščilo, zgorela z zvonikom, altarji in vso vasjo. Kakor po nekem čudu je ostalo le sv. Rešuje Telo v tabernakeljnu nepoškodovano, dasi jc ogenj vse drugo uničil. Ob tej priliki je blagoslovil Hren tudi pokopališče in dva zvonova iz nekdanje luteranske cerkve v Scharffcnau-u, katero je bil dal Hren po zapovedi nadvojvode Ferdinanda se smodnikom razstreliti. Na to posvečevanje je prišlo brez števila ljudstva iz Žalca in petnajsterih drugih župnij. :' To je najbrž župnija sv. Miklavža pri Trbovljah, zakaj danes je v Trbovljah samostojna župnija sv. Martina in tu je patron ljublj. škof, pri sv. Miklavžu pa štajerski verski zaklad. sv. Vida pri Planini. Prvi župniji jc patron štajerski verski zaklad, drugi pa ljubljanski škof. Hren je poslal pismo o jubileju tudi cerkvi sv. Mavrica v Jurijevem Klostru (mona-sterium olim Carthusianorum in Geyrach), katerega jc nekoliko let poprej papež Klemen VIII. odvzel kartuzijancem in dohodke namenil za vzdržavanjc jezuvitskega kolegija in semenišča v Gradcu, kar bodem še kasneje omenil. Ta samostan je bil v obsegu župnije sv. Vida, a danes je tamkaj lokalija in patron jej je štajerski verski zaklad. Pilštanjska župnija je imela sledeče vikarjatne cerkve, katerim je še danes patron ljubljanski škof: a) sv. Petra pod sv. Gorami; b) sv. Lovrenca v Podčetrtku; c) sv. Janeza Krstnika v Podsredi; d) sv. Martina *in Lonsperg* (Landsberg); e) sv. Jakoba v Žusemu.1' To so tedaj štajerske župnije, katere so nekdaj spadale pod ljubljansko škofijo. Škof Hren je prav mnogokrat obiskoval svoje štajerske župnije, posvečeval cerkve in altarje in delil sv. birmo. Posebno mu je bil srcu prirasel lepi Gornji Grad z Novo Štifto. L. 1600. v mesecu juniju jc imel kano-niško vizitacijo v župnijah (Labacensi Dioecesi ac Mona-sterio Oberburgensi subiectis) po Dolenjem Štajerskem in tedaj je prišel do Sotle (•■ usque ad So/lam flumincm, diri-mentem Styriam ac Slauoniac regnum, Labacenscm ac Za-grabiensem Dioecesim»). II. Na Koroškem. Na Koroškem je imel ljubljanski škof precej župnij takraj reke Drave, kakor je pisal sam Tomaž Iben, ko je v juliju 1. 1600. vizitiral koroške župnije do cerkve sv. Vrbana: ubi est terminus I.abacensis Dioecesis, ultra Dravum est Aquileiensis et aliorum . " To jc zdaj podružniska cerkev v Dohrini, a župna jc posvečena sv. Valentinu. Izvestno jc podružnica starejša in prvotna župnija. Latinsko pismo in nemški prevod o jubileju . Vsem tem župnijam je sedaj patron deželni knez, razven one sv. Štefana (grajščina Millstatt). Ravno tako je poslal Hren pismo o jubileju: 4.) Župniji sv. Nikolaja (extra muros Villaci) v Beljaku, katera jc nekdaj spadala pod solnograško škofijo; imenuje se tudi v ustanovnem pismu ljubljanske škofije (et ccclesiam paroehialem S. Nicolai ad Villacum, Sallisburgensis dioecesis). Pod to župnijo so spadale štiri župnije, katerih imena ni zabeležil Hren, pač je pa omenil, da so bile ljubljanskega kapiteljna. Mislim, da se ne motim, če pravim, da so bile to župnije: 7 Tu jc zapisal I licu sledečo opazko: «In Arce l'lcyburgensi fuit Saeclhmi et Itcncficlurn suh titulo s. Pauli Apostoli: cum aliis duobUfl Ii. Maiiac Virginia et s. Catharinac Altarilms. Hoc Sacellum vctustissimura una cum dote i list in xil et evastavit ( onus Joannes Ambrosius de Turri. Et Incepit aliud Sacellurn acdiliearc extra Arccm: ()nmia abs<|tie licentia Episcopali.» " To je najbrž sedanja župnija sv. .Štefana «unter Kcucrsberg», katero oskrbljuje župnik sv. Marije v Klobasnici. Te župnije Hren ne omenja, zato bode poprejšnja izvestno starejša. a) sv. Janeza Krstnika v Dvom; b) sv. Martina v Lipi; c) sv. Ruperta (am Moos) in d) sv. Marjete v Skočidolu. To posnamemo lahko iz tega, ker v prvih treh vrši še danes patronatsko pravo ljubljanski kapitelj izmence s posestniki grajščinc Landskron, v zadnji pa s posestniki graj-ščine Wcrnsberg. III. Na Kranjskem. Danes delimo Kranjsko na: Gorenjsko, Dolenjsko in Notranjsko. Hren omenja samo: «Carniolia inferior et superior». Pod 'Carniolia inferior» so spadale vse one župnije, katerih niso prištevali gorenjskemu naddijakonatu. Torej imamo sledeče župnije: Na Dolenjskem: 1.) St. Jernej «in campestribus Corcorac et Saui fluui-orum». To župnijo jc vtelesil papež Bonifacij IX. leta 1400. kostanjeviškemu samostanu, ali kasneje se jc zopet oddružila od samostana. Pri utemeljenju ljubljanske škofije so jo vte-lesili ljubljanskemu kapiteljnu. Zato pravi tudi Iben: «est quoad temporalia Capituli Labacensis.»' Pri tej priliki je poslal I Iren pismo o jubileju tudi opatu cistercijskega samostana: «Fontis Mariac prope Landstrass», kateri je pismo prav ponižno vsprejel in izjavil, da spada pod redovito jurisdikcijo ljubljanskega škofa. Bila je med škofom Tomažem Hrenom in generalnim vizitatorjem oglejskega očaka, tržaškim škofom Ursinom de Berthis, huda pravda zaradi kostanjeviškega samostana, kakor tudi onega v Bistri. I Iren je trdil, da je ta samostan v obsegu šentjernejske župnije in da tedaj spada nedvojbeno pod ljubljansko škofijo. Zato je tudi 11. marca 1. 1602. v samostanski cerkvi posvetil v opata Jakoba (Rcin- " Leta 14'J2. imenuje se župnik v Št. Jerneju Jurij Turjaški (al) Aucrspcrg); gl. Srhönlcbcn: Rokopisne drobtinice kranjskih plcmcnitaških rodovni v metropolitanski knjižnici v Zagrebu. prcchta), kateri jc pa že prihodnjega leta odšel za opata v Stičino. Pri tej priliki ogledal si je Hren meje šentjernejske župnije in spoznal, da je samostan v tej župniji.10 To je branil Hren tudi nastopno leto v goriški sinodi pred oglejskim očakom Frančiškom Barbaro, kamor ga je poslal z deželnim glavarjem Gašparjem Lanthicrijem nadvojvoda Ferdinand. Ravno tako jc ležal v obsegu šentjernejske župnije tudi samostan s cerkvijo sv. Trojice v Pleterjah, katerega so postavili kartuzijancem celjski grofje. Klemen VIII. je ta samostan, kakor tudi Jurijev Kloster (Gairach) na Štajerskem 1. 1595., na prošnjo cesarja Maksimilijana II. naklonil očetom jezuvitom za vzdržavanje njihovih kolegijev in semenišč v Ljubljani in v Gradcu. Za ta samostan jc poslal Hren pismo o jubileju ljubljanskim jezuvitom. (Konec pride.) Janez Debevec. Donesek zgodovini slov. slovstva. Spisal I. Vrhovnik. Janez Debevec < ta častiti mož je jel 1. 1795. bodočim duhovnikom predavati 0 slovnici jezika, ki ga morajo v svojem poklicu vsak dan govoriti in zato pač tudi slovniški umeti. Zal, da je to lepo podjetje (Parvae spes altera Crainae kakor ga zovc Kopitar Gramm. XLVII.) prekinila sovražna invazija 1. 1797. Obnovilo se je šele 1. 1817., ko se je založila javna učna stolica za slovansko jezikoslovje,* tako poroča "' «Progrcssi itaque ultra Monastcriuni ad pagum dictum Orccha-uiza, et ad riuulum ilii perfluentem, ad lionum Milliarc Italicum vel amplius, reperimus: quod riuulus Orccliavizc terminus sit paroehiac S. liartlioloinaei, diriniens cam a 1'lclic tituli s, Crucis, speetanti ad prae-dietum Monasterium I.andstrassense, quae Patriarch aus Parochia est, at Monasterium ipsum intra complexum et Jurisdictionen] S. liartlioloinaei contentum fuit, est et manet suh Dioeccsi et Jurisdictionc R*\mi Domini Episcopi Labacensls, quod bene notandura est.» malodane z istimi besedami, kakor Kopitar (1. c.) in Metelko (Lehrg. XXIV.), Safafik (Gesch. d. südsl. Lit. I. 33.) o dogodku, ki je vsekakor pomenljiv v zgodovini slovenskega slovstva. Častiti mož, ki je pred jednim stoletjem skušal osnovati sto-lico slovenskega jezika v Ljubljani, zasluži, da se pobliže seznanimo z njegovim življenjem in delovanjem. Janez Debevec — sam sc jc podpisoval Debčuz, kakor stoji zabeleženo tudi v krstni knjigi šenklavški,1 časi pa Debcvz2 — se je porodil dne 20. rožnika 1758 v Ljubljani. Roditelja sta mu bila Jožef in Jera Debevec. Za mašnika je bil posvečen v Ljubljani dne 16. sušca 1782. Takoj naslednje leto8 je kot «mafhnik v' Lublanfki duhovni hishi» izdal svojo prvo knjigo: »Kratki navuki, regelze inu molitve sa Sakrament te pokore«. Dne 28. mak srpana 1785 je stopil v začasni pokoj. «Catalogus sacerdotum > 1793—1797 ga navaja mej mašniki, bivajočimi v Ljubljani brez posebne službe. Pokojnine so mu odločili po 150 gld. na leto. Kot deficijent je 1. 1791. spisal predgovor k' Japljevemu sv. pismu in Abecednik (Krajnski Plateltof). Sodeloval je pri Vodnikovi pratiki za 1. 1795. Založnik knjigotržec Korn mu je izročil prevod njenega kole- 1 «20. hujus (jun.): mane hora 7. natus, et ca die baptizatus est Joannes (Bapt.) Antonius, Aloysius lil: lernt: Joscphi Dcbeuz et Gertrudis Conjugum, Levant. Duo (icorgio Antonio Ahatseliitsch, et Kobili Dna Maria Constantia Pollakin, per me Josephum Duditsch, vic. — Obst: Sehloiriin. * Ž. Zois piše: Debeiz (Vodnikov Sp. 50, 53), Kopitar in Metelko: Debcvz. :1 To je bilo poslednje leto ljubljanskega semenišča po stari uredbi; jeseni 17K:t se je odprlo za ljubljansko škofijo generalno semenišče v Gradcu (dr. J. Kulavic, I), fb. 1'riestersem. u. d. theol, Lchranst. zu Laib., Sli). Zanimivo je to leto, ker so tedaj štirje mašniki v ljubljanski duhovni hiši izdali slov. knjige: Jurij Gollmayr, poznejši stolni prost in gen. vikar, jc dal na svetlo molitvenik: «Sv. Maša», Janez Stroj: «Kersansku PremiSluvanje», Jernej Bastiančlč: «Katholäku podvučenjc od tih pervih dveh Sakramentov» (Mani, Jez. XXII., str. 70), Jan. Debevec pa: «Kratke nauke«. darskega dela. Tudi 2. letnika korekturo jc oskrbel Debevec. Takisto je slovcnil v začetku tega stoletja do 1. 1817. tiskarju Egerju «Novo Kranjsko Pratiko».4 Od 1. 1795. do 1797. je predaval Debevec bogoslovccm slovensko slovnico. Ljubljanska škofija je imela 1. 1795. sedemindvajset bogoslovcev, izmed katerih je petorica študirala v Paviji. Ravnatelj bogoslovnici je bil stolni propovednik in konzistorijalni svetnik Jožef Pinhak" — prijatelj Z. Zoisa in V. Vodnika, s katerim sta si dopisovala. On je bil jako pro-svetljcn duhovnik, pečal se je z vedami. Zois omenja njegove prirodoslovnc zbirke. Pod vplivom teh treh mož so se odprla vrata slovenščini v semenišče. »Nikomur naj se ne zdi smešno, pravi Debevec v uvodnem predavanju da se za Kranjce ustanavlja šola kranjskega jezika. Kajti če se Nemci in drugi narodi ne osmešijo, osnavljajoč svojim rojakom slovnice in jezikovne šole, zakaj naj bi bilo to smešno pri Kranjcih? Take knjige in šole celo za tiste, ki so vešči jeziku, so deloma sad razvoja vednostij, deloma razvoj istih. One ohranjajo deželne jezike v njihovi izvirni lepoti ali pa jim jo iz nova vračajo. Če bi se bil kranjski jezik toliko časa, kakor pri nekaterih drugih slovanskih narodih, gojil v šolah, bi mu nikakor ne bili tako pokvarili prvotne čistosti in točnosti jeziki mejašev Italijanov in Nemcev in pa surovost neukega ljudstva.« Čedalje živeje so čutili duhovniki potrebo jezikovne šole. Marsikateremu izmed njih je delala slovenščina preglavice." < Kolika zapreka načelniku ljudstva v njegovem službovanju piše Debevec če ne more radi neznanja primernih ' Cf. Jos. Benkovič, Slov. koledarji in koledarniki v »Dom in Sv.» 1895, str. 187. 1 Joseph I'inhak, Cure et ministre de la parole de Dien al' cglise Cathedrale, (lonaeillerConsiatolriale, et Dlrecteur des elevea de Theologie, te naslove mu je dal Vodnik, pišoč mu a Koprivnika dne 10. kini. 1705. (Lj. Zvon 1889, str. 398.) " (T. Kopitar, Selbstbiographie v Miklosichevi «Slav. Bibliothek», L, str. 18, izrazov poučevati podložnikov. Nasproti pa mnogo koristi vspešnemu delovanju narodnega učitelja ročnost, točnost, razločnost in milina jezika.> Vojna 1. 1797. je bila uzrok, da so nehala predavanja 0 slovenski slovnici. Kakšen vspeh so imela ? Med slušalci bogoslovci nisem zapazil nikogar, ki bi bil pozneje stopil na slovstveno polje. Debevčeva predavanja so ostala samo prvi poskus, da bi se oživotvorila stolica slovenskega jezika v Ljubljani, poskus, ki se nam ga je hvaležno spominjati, ne glede na to, da ni obrodil posebnih slovstvenih plodov. Leta 1798. nahajamo Dcbevca pri Uršulinkah v Ljubljani. Duhovniški zapisnik beleži pri tem samostanu poleg izpoved-nika razfrančiškana Fakunda Lipica in kapelami razstičana Viljema Cumpra (Zumper) tudi Janeza Krst.Debevca. Naslednja leta do 1806 mu pristavlja naslov beneficijata; užival jc namreč Schellenburgov beneficij.7 Tedaj je bil presojevalec (censor) Japljevega sv. pisma. Izza ukaza ljubljanskega nadškofijstva je presojal «Male preroke in Makabejske bukve• leta 1799. (izdane 1. 1802.), «Novi testament* I., 2. izd., 1. 1800. «Bukve kronike, Ezdrove, Tobijeve, Juditine, Esterine in Jobove» leta 1801, Izaijo in Jeremijo 1. 1801 (izd. 1802), Baruha, Ecchijcla in Danijela 1. 1800, «Novi testament. II., 2. izd., 1. 1804. V tej döbi je občeval s Kopitarjem, ki se mu v predgovoru k svoji slovnici (1. c.) zahvaljuje za ustne in pismene jezikovne opazke. V slovnici sami pa na str. 222. izrecno omenja, da je poleg Kumerdejevih in Japljevih slovarskih zbirk porabil tudi De-bevčevo. Meseca velikega travna 1806 jc jel poučevati Debevec krščanski nauk v nunski šoli. Dne l. vel. srpana je postal stalni katehel pri Uršulinkah. Dne 3. i. m. je s službinim re- verzom izjavil, da se ni doslej zapletel v nobeno skrivno družbo ni v domači drŽavi ni v inozemstvu; obljubil je, da tudi v prihodnje pod nikakei šno pretvezo ne pristopi nobeni 1 ("f. predgovor k .Novemu testamentu« II. 1K04. l/vomlju iiHircjtkcttii ilmtlvu ui Krnnj»kn. I.. V., %ck. 3. s taki zavezi.8 Kot «Katekct per Nunfkih fholah v' Lublani» je izdal 1. 1807. peti natisek «Kratkih Navukov>, 1. 1809. pa šolsko berilo: «Kleine Erzählungen. Majhinc perpovedvanja». Tretja francoska okupacija je hudo zadela nunski samostan in ž njim vred kateheta Debevca. Dne 13. velikega srpana 1812 toži ŠkofijStvu: Dasi jc podpisanec že šest let redni dušni pastir in javni učitelj mladine pri ljubljanskem ženskem samostanu, vender ga pod novo vlado niso deli, kar zadeva plačo, v nobeno izmed teh kategorij. — Izvrševal je nadalje svojo službo ter se zadovoljeval s samo hrano, ki so mu jo dajale nune, dasi so se pogubilc zanj namenjene zaloge. Pripravljen je, če to zahteva ordinarijat, tudi v prihodnje s siromaškimi redovnicami trpeti uboštvo. Ipak opozarja ŠkofijStvo na to, da so dobile nune minulo leto za vzdrževanje svojih šol desetmesečne doneske v znesku 1000 frankov iz generalnega zaklada, letos pa jim je nakazala vlada v isti namen svoto 1600 frankov pri mestni občinski blagajni ter so jeden del teh novcev že prejele. Debevec prosi ordinarijat, da bi ukazal prednici, naj plačuje kateheta s tem denarjem, sestre učiteljice pa naj žive od samostanskega imenja. Dne 17. vel. srpana 1812 mu odgovarja škofij Stvo, da pripozna važnost Debevčeve službe, vender mora omeniti, da se jc ordinarijatu odtegnilo vse nadzorstvo (Einsicht) nad šolami, tla javni zaklad nikjer nič ne plačuje katehetu ter da je naučno nadzorstvo (Studieninspcction) po ustanovljenem zistemu ukrenilo, tla je samostanu skrbeti za kateheta, zato meni, da bi bilo kako posredovanje na višjem mestu brez koristi. Po odhodu l'Yancozov je plačala avstrijska vlada Debevcu zaostalo petletno plačo v znesku 936 gld. (po 200 gld. na leto), odtegnivši mu to, kar je bil leta 1812. prejel od samostana. (Debevčev dopis škofijstvu z dne 22. vel. srpana 1814.) " «I )icnstrcvcrs» v ljubljanskem škofijskem arhivu, iz katerega sem zajel tudi naslednje podatke o razmerah Debevčevih pod francosko vlado, < Kot katehet je deloval Debevec do 19. dne vinotoka 1817, ko je stopil v pokoj. Naslednik mu je bil Janez Slakar. «Catalogus cleri» za 1. 1819. omenja Debevca, stanujočega v Ljubljani, kot deficijenta, sam pa se je dne 7. prosinca istega leta, izkazujoč Škofij S tvu dohodke, ki jih je užival, učeč pri Uršulinkah, podpisal kot vpokojen katehet. Zanimiv je ta izkaz. Debevec poroča, da jc dobival od 1. dne vel. srpana 1806, ko je bil nastopil službo, pa do 1. dne vel. travna 1809, ko sc jc pričelo tuje mcdvladje, od gospejnega konventa iz Schellcnburgovih ustanovnih obrestij letnih 200 gld. v bankovcih; za prebitek teh obrestij 120 gld. in za obresti Zajčeve kapelanske ustanove mu je dajal samostan hrano. S to ustanovo združenih 50 maš jc opravljal razstičan Zumper za 50 gld. v bankovcih. Od 1. dne vel. travna 1809 do 1. dne vinotoka 1813 so Debevcu vsahnili vsi dohodki od ustanov, preživljal ga jc siromaški samostan iz svojega. Šele proti koncu tuje vlade je prejel od samostana iz šolskega doneska tedanje mestne merije 63 gld. 25 kr. v kovanem denarju. Od l. dne vinotoka 1813 do 1. dne vel. travna 1814 je dobival kakor prej od samostana hrano, od petih let zaostalo plačo (po 200 gld. v kovanem denarju na leto) pa po odbitih gori navedenih 66 gld. 25 kr., isto tako od samostana iz zneska 1702 gld. 35 kr., ki so jih nakazali samostanu pri tedanji provizorni glavni blagajni, da poplača ž njimi zaostale mezde. Od 1. dne vel. travna 1814 do 1. dne vel. srpana istega leta ni dobil Debevec nobene plače. Samostanu jc plačal 36 gld. kov. den. za hrano. Opravil je na ono četrtletje spadajočih 26 maš z drugimi zaostalimi vred. Od 1. dne vel. srpana 1814 pa do odstopa mu je dajal verski zaklad po 300 gld. na leto predplačilo na račun Schellenburgovcga beneficija; tedaj je katehet Debevec samostanu po pogodbi plačeval hrano. Janez Debevec je živel in deloval, kolikor mi je znano, ves čas v svojem rojstvenem mestu v Ljubljani, smrt pa ga je nenadoma zasačila v Žužemberku. Ondotna mrtvaška knjiga veli, da je 10. dne rožnika 1821 v Žužemberku hiš. št. 409 umrl mašnik Janez Debevec, star 63 let, za kapjo. Pokopal ga je župnik Luka Bürger. (Konce pride.) Zemeljski potresi na Slovenskem. Sestavil A. Koblar. Strašni potres, ki je zadnjo veliko noč (14. aprila 1895) provzročil nepopisljiv strah in neizmerno škodo po Ljubljani in njeni okolici ter močno zibal vse pokrajine, koder prebivajo Slovenci, ostane zapisan v spominu sedanjemu rodu vse žive dni, zapisan pa tudi vedno med žalostnimi dogodki domovine naše. o tem potresu bode zgodovinar našel dovolj podatkov v časnikih in brošurah, katere so izšle precej po grozni katastrofi. Zanimivo pa je pogledati nazaj v pretekla stoletja, kdaj in kako se je tresla slovenska zemlja. Letopisci sicer niso točno beležili potresov, vendar nas že dozdaj znana množica podatkov sili k prepričanju, da se posebno pod ljubljansko ravnino v istini polagoma pogrezuje svet, kakor trdijo geologi, ter da je že tudi v prejšnjih stoletjih Slovence sploh zelo pogosto in dvakrat prav močno tepla šiba potresa. Prvih dveh potresov, katera omenja Valvasor1, trdeč, da so bili 1. 792. na Kranjskem in v sosednjih deželah po-vodnji, lakota, kuga in hudi potresi, ter da se je prikazalo več strašnih prikazni] na nebu z zvezdo repatico, in tla so se istotako pokazala znamenja na nebu, ko je bil 1. 1000 :I Pri Mihovih se pravi pri hiši, kjer jc umrl Debevec, Rečena hiša je slaba in nima več, kakor jcdno stanovanje za domaČe, Ondukaj domUJOJO zdaj trije stari fantje. Nobeden izmed njih se ne spominja, da bi mu bili stariši kdaj pravili, da jc v tej hiši stanoval kak duhovnik. Debevec je oajbržc slučajno prišel v Žužemberk, ni pa ondl stalno bival. (Poročilo g. kap. 11. Povšcla.i 1 Ehre des Herz. Craln, XIV, 248 b in XI, 709a. grozovit potres v Ljubljani, se nam komaj zdi vredno omenjati, ker iz teh dob nedostaje zanesljivih zgodovinskih podatkov. L. 1201., 4. maja, je bil tako hud potres na Štajerskem, da jc razsul mnogo hiš in gradov. V vitanjskem gradu se je podrl stolp, ki je ubil 8 oseb.2 L. 1348*, na dan spreobrnjenja sv. Pavla (25. febr.), je bil najstrašnejši potres, kar so jih občutili naši kraji. Lepo je sijalo solnce ob treh popoludnc. Kar sc strese zemlja z grozno silo. Zvonovi so sami zapeli. Razdejanih je bilo 26 mest, mnogo cerkva in nad 40 gradov. Ljudi in živino so podsuli padajoči zidovi. «Terrae motus tantus, qui a Passione Christi nunquam auditus, vel visus est, aut mit > - pravi kronist.4 Treslo se je po vsem Frijulskcm, da so se rušili stolpi in trdna poslopja, dalje po Avstrijskem/' Mo-ravskem in Ogcrskem, v Italiji in Dalmaciji, posebno močno pa na Koroškem, Kranjskem in Štajerskem." Strahovito katastrofo je najbolj kazala beljaška okolica na Koroškem. Mesto Beljak je bilo skoro čisto razdejano. Blizu njega se jc od-krhnil po potresu južni del gore Dobrača in pokril s svojimi pečinami 17 vasij, 9 cerkva in 3 gradove z vsemi prebivalci. Odtrgani nasip je zajezil reko Žilo, ki je izstopila in napravila jezero.7 Porušila se je celo krasna bazilika v daljnem Ogleju. Mogoče je, da jc gora Korošica o tem potresu zasula tudi stari Tržič na Gorenjskem.b Stresala se je zemlja - Orožni, Cclska kronika, str.'21. :l Valvasor (XV, 321 a) meni, da je bil ta potres 25. febr. 1340, kar je pa brc/, dvoma pomota, če tudi se sklicuje na beležko v nekem starem ribniškem rokopisu. • Mitih, des hist. Ver. 1848, str. 52. '' Rutar, /.godov. Tolm., str. 72. 0 Orožen, Cclska kronika, str. 27. 7 llohenauer, Kirchengesch. v. Kärnten, str. 103.— Rubeis, Monum. App., str. 42. " Ilicinger: Novice, 1859, str. 168. 40 dnij in večkrat celo v dveh naslednjih letih, v katerih je vrh tega strašanska kuga v nekaterih krajih pokosila nad polovico ljudij. Čudno ni, da so ljudje begali dolgo okrog, kakor bi bili brez uma. L. 1491. jc bil na Kranjskem zopet velik potres.9 L. 1502, 6. marca ob 2 uri popoludne, je bil hud potres na Hrvaškem, ki se je čutil tudi po sosednih deželah. Preobrnil jc do temelja zvonik sv. Marka v Zagrebu in poslopjem napravil mnogo škode.10 L. 1508 je bil močen potres v Ljubljani.11 Valvasor omenja na mnogih krajih,12 da je bil grozovito hud potres na Kranjskem 1. 1509. A ta nad vse strašni potres je bil dve leti kasneje, kar Valvasor deloma sam priznava in nam potrjujejo mnogi viri. Prvikrat se je močno tresla zemlja v Ljubljani in okolici dne 24. marca leta 1511. med 3. in 4. uro popoludne. Dne 26. marca 1511. med 4. in 5. uro popoludne se je potres ponovil z vso silo. Zc po prvem potresu so se podrle v Ljubljani: nemška hiša in cerkev, vicedomska palača in nekatere drugef trdno zidane hiše. Druga poslopja so bila pa jako pretrescia. Ljudje so zbežali v predmestja in prebivali na pristavah. Po drugem potresu, dne 26. marca, je Ljubljana izgubila osem zvonikov in del mestnega ozidja. Razrušila se jc tudi 1. 1467. sezidana deželna hiša (Landhaus).13 Na kmetih seje podilo več cerkva, in padli so gradovi: oba kamniška, loški, tršiški, gutcnberški in blejski na Gorenjskem, postojinski, polhograjski in hasperSkl na Notranjskem in turjaški na Dolenjskem, lilejcem se je zdelo, kakor da je hotela podzemeljska moč grad prekucniti • Valvasor XV, 382 a. "' Valvasor, XII, 5 b. " Thailing, Kpitomc, str. M. 14 Ehre, XI, 270 b; XI, 612 b; XI, 714 b; XV, 400 a; XV, 402 b. 1:1 P. v. Kadies: «Das grosse ICrdbcben in Krain im Jahre LÖH» v knjigi: Drittes Jahresheft des Vereines des krain Landes-Museums, str. III. V jezero. V Loki se je podrla hiša Gašparju Lambergarju in mu ubila sina; sesula se je tudi hiša mestnega sodnika in druge. Spominske plošče na loškem in turjaškem gradu nam pričajo o tem potresu. Stresalo se jc nad 1 mesec po dnevu in po noči, in po drugih poročilih so se čutili sunci celo pol leta. Potresi so se pogosto ponavljali vzlasti zadnji teden v marcu, potem je zemlja nekoliko mirovala, 15. maja je pa jela iznova bobneti in se stresati dan na dan.14 Cenili so škodo na Kranjskem nad 200.000, kar jc za tedanjo vrednost denarja jako mnogo. V Trstu se je podrlo več hiš in zvonikov, in morje jc pluskalo visoko čez bregove, da so ljudje zbežali na višine. Celo na Dunaju je odkrušil potres nekaj kosov pri zvoniku sv. Štefana. Razrušil jc ta potres mnogo cerkva, hiš in gradov tudi po Furlaniji.1B Za njim so prišle: slaba letina, lakota in kuga. L. 1571., dne 23. septembra, ob 5. uri popoludne, je zaradi potresa precej trpela koroška dežela, a čutil se je stres tudi drugod. Poškodoval je farno cerkev v Cclovcu-Vnovič jc pa obiskal Koroško dne 7. dcc. 1572 in močno razrukal zvonik velike cerkve v Beljaku.1" L. 1575, 17. novembra, je bil močen potres v Ljubljani,17 in na veliko noč 1. 1590, med L in 2. uro popoludne, se je zcfpct čutil v Ljubljani potres, ki se je ponovil dne 18. maja istega leta.10 Močen potres omenja v Ljubljani Dolničar 1,1 v letu 1621., in o velikem pi^w»Mi piše škof Tomaž Hren-" v svojem dnev- " Ljublj. Zvon, 1 SS 1, str. 069. IS Rutar, «Zgoil. Tolrn.», str. 89 in 148; Löwcnthal: «Geschichte der Stailt Triest»; I., str. 80. "; Carinthia, 1863, str. 31. — Kres, 1881, str. 172. 17 Valvasor, XI, 716 b. IS Valvasor, XI, 717 a. '•' Thalberg, «Epitome» str. 68. «Terrae tnotiis magnus et tremendus circa Meridiem in die Ascensionis Domini, <|iiae fuit 5. May I6'22 spatia tcrrarum perquasit latissimc.» Hrenov dnevnik v Unezošk. arhivu ljubljanskem, list 266. niku, da je bil o poludnc na praznik vnebohoda dne 5. maja 1622. Sunec jc vrgel križ z zvonika jezuvitske cerkve v Ljubljani, podrlo se je več dimnikov in mnogo je trpela tudi deželna hiša.21 Hud potres je bil na Kranjskem 1. 1625., in za njim jc začela divjati kuga.22 Zopet so Ljubljančani čutili potres dne 7. jan. 1626, kmalu po peti uri zjutraj.23 V saboto pred sv. Trojico 1. 1628., med 6. in 7. uro (po drugih med 5. in 6. uro) popoludne, se je tri ure stresala zemlja okoli Krškega in so se sunci potem dalj časa ponavljali. Podrlo se je več gradov, cerkva in hiš. Dne 27. novembra 1632 med 8. in 9. uro zvečer se je pa potres v Krškem ponavljal in trajal vso noč. Nov potres je obiskal Kranjsko dne 1. maja 1634, med 5. in 6. uro zjutraj, in čutili so se sunci tri tedne.21 V 1. 1640. se je Kranjska večkrat pogugala vslcd potresa'"1 ter zopet precej močno Ljubljana dne 13. jan. 1641, med 7. in 8. uro zjutraj. *• Potres je bil zopet močan 1. 1643., dne 9. julija, združen z viharjem, ko je umiral na Dunaju kralj Ferdinand IV.87 L. 1669. se je v Ljubljani prvič treslo 1. septembra, zjutraj ob štirih, drugič pa nenavadno hudo dne 29. decembra istega leta.28 Dne 1. jan. 1670, po polunoči, se je močno potresla zemlja v Bistri. Slišal se je pok', kakor bi bil kdo ustrelil s topom. Valvasor meni, da je pok nastal vslcd tega, ker je veter v bližnji gori odtrgal kako skalo.211 11 Dimitz, Gesch. Krains, III., str. 435. »» Valv. XV, 591 .i. « Valv. XI, 720 a. Dimitz, (ieseh. Krains, III, 4115. " Valv. XV, 59.') a. " Valv. XI, 721 a. 87 Valv. X, 366 a. " Valv. XI, 725 1». " Valv. XI, ii.i b. L. 1684., 21. oktobra, zjutraj ob polu sedmih, je bi! v Ljubljani tako močan potres, da je popadalo s streha nekoliko dimnikov in mnogo opeke.3U L. 1689., 5. januvarja, se je utrgal vsled obilega dežja v decembru velik del hriba (na Pečeh) med begunjskim gradom (Katzenstein) in Kamenitim Mostom. Usad je podrl nekaj hiš in veliko dreves. 10. marca ob štirih zjutraj istega leta je bil na Kranjskem grozovit potres, kakeršnega tedanji ljudje niso pomnili. Treslo se jc po vsi deželi, vendar ne povsod jednako močno. Na Vagenšperku 31 — Valvasorjevem bivališču — je popadalo s strehe mnogo opeke; marmornate krogle in kipi so se zvalili raz podstavke in se podrobili. Na Gorenjskem potres ni bil tako silen, pač pa jc bil zelo močan ob Temenici. Mnogo cerkva je popolnoma razdejal, prekopicnil več zvonikov in poškodoval gradove. Čutil se je več dnij, vendar poznejši sunci niso bili hudi. L. 1690, dne 4. decembra, si je izbral potres za središče Celovec. V jedni uri jc bilo 20 stresi jajc v, ki so se ponavljali tudi nastopne dni in precej močno in pogosto zopet v noči dne 24. decembra.32 L. 1691., 19. in 27. februvarja, je bil precej čvrst potres v Ljubljani in okolici. Škode posebne ni naredil, samo strop šentjakobske cerkve v Ljubljani je dobil hude razpoke.88 Na Koroškem se je v tem letu zemlja tresla v dnevih: 21. jan., 0. in 9. febr., 4. in 28. marca in jako močno 29. nov. n Zopet so pa čutili potres po vsem Kranjskem 1. 1699.86 Za potrese v 18. stoletju nimamo dovolj podatkov. Zna-biti se kaj več najde v jezuvitskih dnevnikih. Močna potresa :'" Vnlv. XI, 7'JH b. " Valv. XV, 608 a. :'- farinthia, L863, str. 31. •1S Dimitz, Gesch. Kr. IV, ,r>(>. Thalbcrg, Epitomc, S7. " Caiinthia, 1863, str. 31. '• Klim, Archiv, 1. 62. sta bila 6. decembra 1784 ob 11. po noči in 11. aprila 1786 ob 10. uri dopoludne.8,1 L. 1800., v noči med 5. in 6. novembrom, se je čutil v Ljubljani precej močan stresljaj, ki jc prišel od zahoda.37 L. 1804., dne 10 junija, so potres čutili v Celovcu skoraj pol minute.88 L. 1819., 2. maja, kmalu po treh popoludne, so čutili precej močan sunec v Idriji; smer je imel od jugovzhoda proti scverozapadu in spremljalo ga je pod zemljo otlo bobnenje, kakor daljni grom. L. 1812., 12. avgusta, zjutraj ob 1/i4., se jc pojavil znaten sunec v Ljubljani. Drugi večerje razdejal potres mesto Aleppo in pobil nad 25 tisoč ljudij. L. 1823., 24. maja ob a/48. zvečer, so čutili potres, ki je trajal l1/, minute, in slišali bobnenje v Kostanjevici in Št. Jerneju. Šel je od severa proti jugu. Zidove jc sicer zibal, a škode ni naredil. L. 1825., dne 21. februvarja, je bil potres v Šent Vidu na Koroškem; dne 22. junija se je strašna nevihta zvečer ob '/a 10. v Višnji Gori končala s precej močnim, 2 sekundi trajajočim potresom, ki jc prišel od severne strani. L. 1829. se je treslo okoli Novega Mesta kar zaporedoma po nekoliko sekund: 2. novembra ob '/,11. zjutraj, 25. novembra ob x/a9. zvečer in precej močno 10. decembra, 5 minut pred deveto uro zvečer. L 1830., 8. marca, precej po šesti uri zjutraj, so v Ljubljani čutili rahel sunec, ki je bil namerjen od jugovzhoda proti scverozapadu. In istega leta, dne 11. avgusta, ob 11. uri 16 min. po noči, so ga zopet opazili Ljubljančani. Trajal je kake 4 sekunde in šel od vzhoda proti zapadli. »* Dimitz, Gesch. Kr. IV, 229. "Ober KnltTsi'hüttcnmgcti in Krain. Von Dr. llrinr. Mitteis, Drittes Jahreshefl des Ver. . veka, za katero dobo nam je bila doslej razdelitev farä popolnoma neznana. Mnogo cerkva je tudi naštetih, katere dandanes več ne stoje. V oklepih stoji zapisano, v katero faro sedaj spadajo naštete cerkve. i. Ljubljansko mesto. Inventarila sta 2S. sept. 1525 Josip pl. Limberg in Baltazar Sigestorffer, oskrbnik in blagajnik loški. Dale so: 1.) Stolna cerkev: 1 veliko srebrno monštranco, 1 malo pozlačeno monštraneo, 1 malo posrehreno monštranco, 1 srebrn, na jedni strani pozlačen križ, 1 srebrn križec s podobama Marije in sv. Janeza, 1 srebrno in pozlačeno pu.šico, 1 srebrn pozlačen križec s podobama Marije in sv. Janeza, 1 pozlačen križec s 4. evangelisti, " Carinthia, is:il, str. 32. i zlomljen pozlačen križec s srebrnim Zveličarjem, 16 kelihov in 16 paten, 2 srebrna vrčka s pozlačenimi robovi in še 2 srebrna vrčka, srebrno kadilnico s kadilnjakom in žličico, kar je tehtalo skupaj 2 lota manj kot 102 marki; slednjič 2 leseni tabli za levita in lesen križ, vse okovano s srebrom in ozaljšano s kamni. 2. ) Farna cerkev sv. Petra: veliko srebrno monštranco, 18 kelihov in 18 paten ter pozlačen križec (49 mark in 3 lote). 3. ) Mesarska bratovščina v Gradišču (im Purckhstall zu Laybach): malo pozlačeno monštranco, 2 pozlačena križca, 6 kelihov in 6 paten (11 mark 8 lotov). 4. ) Bratovščina sv. Janeza in sv. Jakoba: 5 kelihov in 5 paten (6 mark 15 lotov). 5. ) Nemška hiša (ccrkci>) (Das Teutschluus): 1 srebrno monštranco, 2 pozlačena križca, 8 kelihov, 8 paten in 1 pacem (32 mark 4 lote). 6. ) Samostan sv. Jakoba (avguitinski), kateremu je bil predstojnik prijor Konrad: 1 srebrno pozlačeno monštranco, 2 pozlačena križca, 4 kelihe in 4 patene (13 mark 8 lotov). 7. ) Frančiškanski samostan (Das parfuessklosten: 1 srebrno pozlačeno monštranco, 1 malo pozlačeno monštranco, i pozlačen križec, 1 pacem, 4 kelihe, 4 patene, 2 srebrna vrčka in 1 srebrn kadilnjak (24 mark 6 lotov). 2. Vicedomski urad (selško sodišče) (Vitztumambt). [nventiral je 27. nov. 152G vicedomski protipisar Urb Stosser. Navzoči so bili tudi dotični župniki ter hišni oskrbnik ljubljanskega glavarstva Jurij bystenpart in šentpeterski duhovni pomočnik Matej Petschacher. a) Kara sv. Petra v Ljubljani: 1. ) kar na cerkev sv. Petra (glej zgoraj). 2. ) Cerkev sv. Janeza na Logu (in der Awen) (f. Brezovec), 1 kelih z bakrenim stojalom so pustili ondi, a dala jc 14 funtov vin. v penezih. 3. ) C.sv. Nikolaja v Dragomeru (zu Dragomcr) (f. Brezovec) . kelih. 4. ) C. sv. An/ona na Hrezovcu (zu liresawetz) (sedaj farna) 1 bakren kelih. 5-) C. sv. Marije Magdalene (sedaj sv. Martina) v Notranji Gorici (Nutringoritza) (f. Brezovec) i mal srebrn kelih in i f. vin.; i bakren kelih so pustili ondi. 6. ) C. sv. Duha na Vrtanji Gorici (Naunanichgoritza) (f. Brezovec) i srebrn kelih in 8 og. gld. v zlatu. 7. ) C. sv. Martina Pod Smreko (spod smrekho) (f. Dobrova) i kelih z bakrenim stojalom in pateno. 8. ) C. sv. Simona in Jude na Viču (zu Weitsch) (fara frančiškanska v Ljubljani) 1 mal srebrn kelih in 2 f. vin. 30 kr. 9. ) C. Matere božje na Rožniku (zu Rosenpach) (fara frančiškanska) i bakren kelih in 3 f. vin.; 1 bakren kelih so pustili. 10. ) C. sv. Krištofa pri Ljubljani (f. Sv. 1'etra v Ljubljani) nima ničesar. 11. ) C. sv. Kancijana na Savljah (zu Sawlach) (sedaj farna cerkev na Jezici) 1 bakren kelih s pateno in 2 f. vin. 12. ) C. si'. Jurija pri Savi (bei der Saw) (sedaj v Sto/.icah, f. Jezica) 1 bakren kelih in 59 kr. 13. ) C. Si1. Marjete v Tomačevem Tolmačevem (zu Tul-matschin) (f. Sv. Peter) 1 bakren kelih in 2 f. vin. 14. ) C. sv. Martina pri Savi (Smartin, f. Sv. Peter) 1 bakren kelih s pateno in 1 f. vin. 15. ) C. sv. Tomaža v Zadobrovi (Sand Thoman zu Sadobraw) (f. Polje) i bakren kelih, 4 f. vin. in 30 kr. lG.) C. sv. Andreja v Kašlju (zu Kaschll) (f. Polje) 1 bakren kelih s pateno in 48 kr. 17. ) C. Matere božje v Polju (im Veldt) (sedaj farna) 1 srebrn kelih in 9 f, vin.; 1 bakren kelih so pustili ondi. 18. ) C. sv. Jakoba na Slapu (am Slapp) (f. Polje) ni imela ničesar (ta cerkev več ne stoji). 19. ) C. SV. Stefano < zu Diepolstorjj* (sedaj Stepanja Vas, f. Št. Peter) 1 kelih z bakrenim stojalom; 1 f. vin. in 20 kr. 20. ) C. sv. Nikolaja v Bizoviku (zu Posawikh) (f. St. Peter) 1 bakren kelih s pateno in 2 f. vin. 21. ) C. sv. Urha v Dobrim ju (zu Dohrun) (f. Sostro) 1 srebrn kelih in 1 f. vin. 20 kr.; 1 kelih /. bakr. stojalom so pustili ondi. 22. ) C. sv. Urha v Zavoglah (zu Saogle) (f. Sostro) 1 f. vin., 1 kelih z bakrenim stojalom so pustili cerkvi. 23. ) C. SV. Pavla v Podmolniku (vnnder Meldnikh) (f. Lipo-glav) 1 bakren kelih s pateno in 8 f vin. 24. ) C. sv. Ane v Javoru (zu Jawer) (sedaj farna) 3 f. vin., in i bakren kelih so pustili ondi. 25. ) C. sv. Simona in Jude v Rudniku (zu Rudnikh) (sedaj farna) 1 bakren kelih in 2 f. vin. b) Fara Šent Vid nad Ljubljano: 1. ) Farna cerkev sv. Vida: 3 srebrne kelihe, 1 srebrno monštranco in i. srebrn križec. Dva srebrna keliha so pustili cerkvi. Bratovščina M. B. je dala 3 og. gld. v zlatu in 6 f. vin. 2. ) C. sv. Jakoba v Stanežiča/i (Stannositsch) (f. Št. Vid) 1 kelih z bakrenim stojalom, 3 og. gld. v zlatu in 1 f. vin. 3. ) C. sv. Antona na Glinici (zu Gleinitz) (f. Št. Vid; 1 srebrn kelih, 8 og. gld. v zlatu in 2 ren. gld. v zlatu. 4. ) C. sv. Marjete v Kosezah (zu Kasses) (f. Št. Vid) 1 srebrn kelih, 2 og. gld. v zlatu in 56 kr. 5. ) C. Matere božje na Dobrovi (zu Dobraw) (sedaj farna) 1 mal srebrn kelih in 3 f. vin.; pustili so ondi 1 bakren kelih. 6. ) C. sv. Janeza na Gabri/ah (na Gabriel (f. Dobrova) 1 mal kelih /. bakrenim stojalom in 4 f. vin. 7. ) C. sv. Jurija na llrušroem (na Kruschew) (f. Dobrova) i kelih z bakrenim stojalom. 8. ) C. sv. Neže na Brezju (zu Bresie) (f. Dobrova) 9 og. gld. v zlatu in 9 f. vin.; pustili so ondi 1 bakren kelih. 9. ) C. sv.Jerneja v (Spodnji) Šiški (zu Keitsch) (frančiškanska fara v Ljubljani) 1 srebrn kelih in 1 og. gld. v zlatu c) Vrhniška fara (Oherlaihach). 1. ) Farna cerkev sv. Pavla na Vrhniki; 1 veliko pozlačeno monštranco, 1 pozlačen križec, 1 srebrn križec, 5 srebrnih kelihov, 1 kelih z bakrenim stojalom, 1 og. gld. v zlatu in 1 f vin. Pustili so pa cerkvi 1 srebrn kelih in 3 bakrene kelihe. Dali so dalje: altar sv. R. 'Pel. 4 og gld. v zlatu in 4 f. vin., altar sv. Mihaela 4 og gld. v zlatu, altar sv. Andreja 1 og. gld. v zlalu 5 f. vin. in 20 kr., altar M. Ii. 2 og. gld. v zlatu, altar sv. Katarine 8 og. gld v zlatu, altar sv. Jeronima pa ni imel ničesar. 2. ) C. sv. Križa v Pevkah (zu Hewkh) (f. Vrhnika) 1 mal srebrn kelih. 3) C. sv. Jakoba v (Blatni) Brezovici (zu Bresawitz im (Jmoss) (f. Vrhnika) i srebrn kelih in 28 og. gld. v zlatu in 2 f. vin.; 1 bakren kelih so pustili cerkvi. 4. ) C. sv. Joba v Sinji Gorici (Sandt Job zu Schweinpuechll) (f. Vrhnika) 1 srebrn kelih, 1 kelih z bakr. stojalom in 1 f. vin. 5. ) C. Matere božje na Lesnem Brdu (zu Lessenberg) (f. Vrhnika) 1 mal srebrn kelih, 2 og. gld. v zlatu in 2 f. vin. 6. ) C. sv. Leonarda v (Mali) Ligojni (zu Oberludigoni) (f. Vrhnika) 1 kelih z bakr. stojalom in 4 f. vin. 7. ) C. sv. Jurija v (Veliki) Ligojni (zu Vunderludigoni) (f. Vrhnika) 1 srebrn kelih in 17 gld. v zlatu; pustili so 1 bakren kelih. 8. ) C. sv. Ane v Zažaru (zu Saser) (f. Podlipa) 1 mal srebrn kelih. 9. ) C. sv. Nikolaja na Praprotnem Brdu (na Praprotim werdi) (f. Rovte) 1 f. vin. 10. ) C. sv. Mihaela v Rovtah pri Hlcvncm Vrhu (in Grewt zu Clemhurg) (sedaj farna cerkev) 1 srebrn in 1 bakren kelih, 6 og. gld. v zlatu in 1 f. vin.; 1 bakren kelih so pustili. 11. ) C. sv. Jeronima v Petkova/ (zu Pekowetz) (f. Rovte) 1 bakren kelih, 3 og. gld. v zlatu in 2 f. vin. 12. ) C. sv. Katarine na Medvedjem Brdu (na Mcdwedim werdi) (f. Rovte) i bakren kelih, 4 og. gld. v zlatu in 2 f. vin. 13. ) C. sv. Vrbana pri novi cesti (an der Newstrassen) (v (lodoviču, sedaj farna) 1 srebrn kelih; ključarjema so pa prodali i bakren kelih za 2 f. vin. 40 kr. 14. ) C. sv. Janezov J/otedršici (zu Kathedersitz) (sedaj farna) i bakren kelih in 14 f. vin.; pustili so ondi 1 bakren kelih. 15. ) C. sv. Barbare na Ravniku {am Rawnikh) (f. Hotedr.šica) 1 bakren kelih in 4 f. vin. 16. ) C. sv. Janeza v Gore/ji lasi (im Oberndorff) (f. Logatec) ni imela ničesar. 17. ) C. Matere božje v Zganjen/ Logatcu (in der obem LochatSCh) (sedaj farna) 1 srebrno monštranco, 2 bakrena keliha, 2 og. gld. v zlatu in 1 f. vin ; pustili so 1 bakren kelih. 18. ) C SV. Kriza na Tabru idaselbs im Taber) (f. Logatec) ni imela ničesar. Ixvenij;i murcjikcuti iliuAlv.i ta Knuijsko. I.. V,, «cl. -j. 6 19-) C. sv. Nikolaja v Spodnjem Logatcu (in der vnndern Lochitsch) (f. Logatec) i mal srebrn kelili in i f. vin.; pustili ondi i bakren kelih. 20. ) C. sv. Dominika v Logatcu (a je sedaj ni več) i f. vin 21. ) C. sv. Urha in sv. Martina v Zap/ani (zu der Alben) (sedaj je v Zaplani farna cerkev sv. Urha) i srebrn kelih, i bakren kelih, 24 og. gld. v zlatu in 8 f. vin.; pustili so ondi 1 bakren kelih. 22. ) C. sv. Leonarda na Bregu (am Rain) (f. Vrhnika) 1 srebrn kelih. 23. ) C. sv. Leonarda na Stari Vrhniki (zu allten Oberlaibach) (f. Vrhnika) 1 bakren kelih in 2 f. vin.; pustili so ondi 1 bakren kelih. 24. ) C. sv. Antona na Verdu (im Werdt) (f. Vrhnika) 1 srebrn kelih. 25. ) C. sv. Nikolaja na Korenu (na Koreni) (f. Vrhnika) 1 bakren kelih, 5 og. gld. v zlatu in 4 f. vin. 26. ) C. S!'. Brka v Podlipi (1'odlippe) (sedaj farna) 1 bakren kelih. c) 1'reserska fara. 1. ) Farna cerkev sv. Vida v JYcscrjih (zu I'ressar) 2 srebrna keliha in 4 og. gld. v zlatu ; pustili so 2 bakrena keliha cerkvi. 2. ) C. sv. Florjana v Kamniku (zu Stain) (f. 1'reserje) 1 kelih z bakrenim stojalom in 5 og. gld. v zlatu 3. ) C. si'. De/ene v Ponikvah (zu I'onigwach) (pri I'reserjah, a te cerkve ni več) 1 kelih z bakrenim stojalom, 5 og. gld. v zlatu in 3 f. vin. 4. ) C. sv. Križa v Rakitni (zu Rakitn) (sedaj farna) 1 srebrn in 1 bakren kelih ter 28 og. gld. v zlatu; pustili so 1 bakr. kelih. 5. ) C. sik Janeza v Saboüevem (zu Sabetzew) (f. borovnica) i kelih z bakr. stojalom in 3 f. vin. 6. ) C. sv. Nikolaja na Pakem (Napakhi) d", borovnica) 1 kelih z bakr. stojalom in 8 f. vin. 7. ) C. sv. Marjete v Borovnici (zu frantzdorff) (sedaj farna) 1 srebrn kelih, 1 bakren kelih in 4 f. vin.; 1 bakren kelih so pustili cerkvi. d) Pod šmarijsko faro spadajoče cerkve: i.) C. sv. Leonarda v Sostrem (Vnnder Osterberg) (sedaj farna) 1 bakren kelih in 2 f. vin.; i bakren kelih 80 pustili cerkvi. 2. ) C. sv. Uršule v Lanišču (zu Lanisch) (f. Šmarija) i srebrn kelih, i og. gld. v zlatu in 3 f. vin. 3. ) C. sv. Duha v Gumnišču (zu Gumnische) (f. Šmarija) 1 mal srebrn kelih in 2 f. vin, 1 bakren kelih so pustili. 4. ) C. sv. Križa *am Puchlh (v Tlakah, f. Šmarije) 1 bakren kelih in 1 f. vin. Vse vicedomsko sodišče je tedaj dalo: 1 srebrno pozlačeno monštranco, 1 srebrno monštranco, 2 srebrna pozlačena križca, 1 malo monštranco, 34 srebrnih kelihov in 36 paten (73 mark 15 lotov), dalje 12 kelihov z bakrenimi stojali, katerih niso tehtali, v penezih 187 gld. 53 kr. in v zlatu 189 og. gld. (Dalje pride.) Kranjski lišaji (Lichenes). Spisal S. Robič. (Dalje.) 46. Biatora Fr. 132. B. ochracea Hepp. (sozn. Lecidella ochr. Körb.) Na apncnku na Šenturški Gori; na apnenem skalovju v Spodnji Kanomli ob Idrijci in na Jelenku. Gl. 1.13. B. carniolica Arn. Na olubljcnih bukovih porobkih v Hudem Polju. (II. 134. B. Nilandri Anzi. (sozn. B. fuscescens Körb.). Na borovcih na Čudni Gori. (II. 135. B. incrustans (Del.) Mass. Na dolomitu v Kokriški dolini; na apnenku na Otelci in Vojskem. (11. 136. B. rupestris (Scop.) Mass. Na Grebenu in Grintovcu. Var. calva Dicks. Na kasijanskih škrilih pri Njivici (Poženek); na apnenih skalah v okolici idrijski. (jI. Var. rufcscens Hoffm. Na apnenih skalah na Jelenku in v Spodnji Kanomli. (II. 137. B. rivulosa (Ach.) Körb. Na rožcnku na Črni Prsti v Bohinju. Gl. Var. corticula Zw. Na bukvah na Vojskem. Gl. 138. B. santfuinco-atra (Ach.) Anzi. Na dolomitu na Jelenku. Gl. Kl1). B. atrofusca Hcpp. (sozn. vernalis Körb.). Po mahu okrog dreves na Šenturški Gori; potem na mahoviti peščeni zemlji na Jelenku in Vojskem. (11. 47. Blastenia Mass. lin. B. sinapisperma 1 Dc C.) Mass. Na mahovju, rastočem na apnenku, na Jelenku in Črni Prsti v Bohinju. GI. 141. B. Pollinii Mass. Na črešnjevih drevesih na Vojskem. Gl. 142. B. ferruginea Huds. a) genuina Körb. Na starem hruševem drevesu v Cerkljah; potem na raznih drevesnih skorjah na Čudni Gori in Kobalovi Planini. Gl. Var. B) saxicola Mass. Na werfenskem škriljevcu ob Idrijci poleg Vrh Čcv. Gl. 143. B. Lallavei (Clem.) Mass. Na konglomeratu v Dolah, na apnenku na Otelci in Čavnu. GI. 48. Xanthocarpia Mass. & De Not. 144. X. ochracea (Schär.) Mass. Na apnenku na Mokrici in Grebenu; potem na krednem apnenku v Strugi in na jura-apnenku na Otelci. Gl. 49. Bacidia De Not. & Anzi. 145. B. rubella (Pers.) Körb. Na listnih drevesih na Vojskem in Čudni Gori. Gl. 146. B. inundata (Hepp.) Körb. Na apnenih skalah v grabnih Kojce poleg Zakojce. Gl. 50. Sagiolechia Mass. 147. S. protuberans (Ach.) Mass. Na konglomeratu na Čudni in Tičji Gori; na apnenku v Mrzli Kupi in Hudem Polju. Gl. Var. mamil-lata Hepp. Na dolomitu na Jelenku. Gl. 51. Pinacisca Mass. 148. P.similis Mass. Na dahštajnskcm dolomitu v Zelenem Kobu. Gl. 52. Pctractis Fr. 149. P. exanthematica (Sni.) Kr. Na konglomeratu in peščcnCU v Dobliškcm Jarku, na apnenku v okolici olšcvški in prcddvorskl; potem na hiporitnem apnenku v Strugi poleg Divjega Jezera in v vrhu Ključ. Gl. 53. Secoliga Mass. 150. S. Lencaspis Krmph. Na osojnih doloinitnih skalah na Jelenku. Gl. 54. Gyalccta Ach. 151. G. cupularis (Ehrh.) Schär. Lieh, marmorcus Scop. Na apnenku na .Šenturški Coli, v okolici olšcvški in preddvorski; potem na apnenku in škrilih v okolici idrijski. Gl. 55. Manzonia G v. 152. M. Cantiana Garov. (sozn. Hymenclia hiascens Hepp.) Na dah-štajnskeni apnenku na Črni Prsti v llohinju. Gl. 56. Hymenelia Krmph. 153. H. melanocarpa Krmph. Na dahštajnskem apnenku v Zelenem Robu in na Črni Prsti v Bohinju. Gl. 154. H. hiascens Mass. var. spermogonifera Hepp. Na apnenku pri Divjem Jezeru. Gl. (Dalje pride.) Mal j zapivski. Cene in mezde v Ljubljani 1. 1524. Dne 26. marca 1511 je razrušil potres deželno hišo (Landhaus) v Ljubljani. Dne 3. maja 1524 je pa nastal požar, ki je vpepelil ves Novi trg in ž njim tudi deželno hišo. Popravo te hiše so izročili po požaru stanovi deželnemu pisarju Volbanku Schwaru, Btanujočemu «im Muesheusl». Zanimiv je njegov račun, iz katerega naj posnamemo, po čem so bile 1. 1524. v Ljubljani stavbene tvarine in po koliko so imeli delavci mezde. Vsa vožnja lesa iz Mestnega Loga (Stadtforst) je stala 40 kr.; gozdarju so dali za pijačo 8 kr.; Slavec in Schrot sta šla na Vrhniko po droge ali late (ladn) za 20 kr.; tesar je zaslužil na dan po 0 kr.; navadni delavec po 5, včasih tudi le po 4 ali 3 kr.; zidarski mojster Anton je podrl 1 obok in zaslužil 30 kr., v Kranju se je kupilo 111 lat po 5 kr., mitnina je od njih v Kranju znesla 6 kr. in 1 vinar, ter vožnja v Ljubljano 1 gld. 23 kr. in 1 vinar, drugod je dobil dež. pisar 499 lat (a 2 šilinga) za 9 gld. 30 kr. 1 šiling, vozniku ki jih jc prepeljal in obelil, je dal 9 kr.; drevesca so bila po 2 do 10 kr., 2 hrasta za vodnjak sta veljala pri Klemenu v Kosarjih 20 kr. in 1.'! debelih drogov za vodnjakovo kolo po 4 kr.; 100 opek v Bistri 1 gld. 20 kr. in prevožnja 26 kr.; 100 žcbljev skodlarjcv (Scharncgl) je stalo 4 kr., 100 bartnovglev (Wartnegl) 6 kr., in 100 la-tovcev (Latnegl) 6 kr., prve vrste se jih je porabilo 800, druge 400 in zadnje 500; Baltazar Sigestorfer v Loki mu jc poslal 1650 skodlic (Scbintl) za 8 gld. 9 kr. (100 = 52 šilingov). Postrojenje dež. hiše jc stalo 63 ren. gld. in 40 kr. I gld. je imel tačas 60 kr. ali 105 šilingov; 1 krajcar pa 5 četvilakov (Vierer) ali 4 vinarje ali I 75 šilinga. A. K. Kapelica na Kriškovcu. Na Friškovcu, blizu farne cerkve sv. Petra v Ljubljani, si- je zbralo letos na sv. Marka dan zjutraj na stotine ljudij. Procesija je prišla z Valvazorjevega trga, kjer je bila sv. maša, k ondotni kapelici, mesto v cerkev sv. Petra, kamor zaradi potresa ni kazalo iti. Še veličastnejša je bila pa dne 12. maja t. 1. pokorilna in pro-silna procesija, katero je napravila Ljubljana k tej kapelici za odvrnitev potresa. Iz mesta in okolice se jc nateklo pred njo okoli 4. popoludne 10 do 20 tisoč ljudij. Stari ljubljanski grad še nikdar ni gledal toliko ljudstva, zbranega pod milim nebom in na glas pevajočega: -Marija! k tebi uboge reve, mi zapuščeni vpijemo«. — t Na Friškovcu* je staro topOgrafiSko ime za križišče cest, držečih od sv. Petra proti železnici in iz Kravje Doline v Udmat. Še pred kakimi 30. leti je stal tu preprost lesen križ, katerega so premestili na Aurovo posestvo pri železnici, mesto njega pa je zgradil pokojni stavbeni mojster Jakob Zupančič lično sedanjo kapelico, za katero je Volf naslikal podobo oznanjenja Matere božje. Kaj je bilo v prejšnjih časih na Friškovcu? Najbrže je bilo tu morišče za ženske, če nas ne vara o. Marko Pohlin s svojim poročilom v knjigi: «Tu malu Besedishc treh jefikov» (1782), kjer piše: «Frishkovz, Richtplatz f. Weibspersonen, locus supplicii». V «Glossarium Slavicum» (1792) pa po svoje etimološki razlaga: «Frifskovz a gr. tppl£, ein Schauder, horror, qui practcrcuntcs occupat.» Pomen temu kraju se je pač v naših dneh korenito izpremenil. /. r. Stare ljubljanske bratovščine, bratovščina sv. družine se je ustanovila letos v stolni cerkvi v Ljubljani. Podobno bratrino — Jezusa, Marije in sv. Jožefa - - so imeli naši predniki že 1. 1679. Tedaj sta jim jo potrdila papež Inocencij XI. in ljubljanski škof Jožef grof Rabatta. Njen sedež je bil «per Zirqvi S. Jofhefa na velikch zeftah* — v samostanski cerkvi «ordna teh boffch Augushtinarjov (szer Diskalceatov imcnuvaneh)». Rečena bratovščina se je polagoma prelevila v brätrino sv. Jožefa («dan danashnc pak se le vezhdcjl od zirkovnega Palrona llratovshna S. Jofhefa imccnuje» — poroča o nji o. Marko Pohlin v •Peipisanizi ali PredgOVOrui svojemu «Marianskcnui Kempcnsarju> 1. 1769). Jan. Gregor Dolničar (Dolnitschcr) jo omenja 1.1680. v «Discursus Po-liticus» (rkps., hranjen v ljubljanski semeniški knjižnici) med 12. ljubljanskimi bratovščinami na 4. mestu: «Jesus, Maria, Joseph. Novifsima (sc. confraternitas), tempore pestis felix initium sumpsit et eius inter-cefsione prouincia ab eo malo liberata fuit.» Poznejša opomnja nam povd, da jc razsajala kuga tri Uta (1679 - 1681) v sosednih deželah. O Dolničarjevem času so bili' poleg omenjene še te-le bratovščine v Ljubljani: Br. Kristusa trpečega na križu pri sv. Jakobu, ki je štela blizu 15000 udov. Potrdil jo je papež Aleksander VII. 1. 1655; Benedikt XIII. pa jo je 1. 1729. pridružil veliki rimski bratovščini od «dobre smrti». O tej bratovščini in o njenih duhovnih dobrotah nam obširno poroča knjižica: «P(»MUZII Shivim, Umircjczhim, inu Mertvim ALI BUKVIZF BRATOTJ i SIIINF i Britkiga Smertnig» Terplen ja Chriftufoviga na S. KRISIIU i II' l.ublani u' Zcrkvi Sveti ga Jacoba tiga Tovar-shtva JKStI foviga gori poftaulenc, od Ale xandra tiga Imena Sedmiga Rim i fkiga Papcsha u' Le j tu 1655. poter jene, inu od Benedikta tiga Imena i Trinajftiga, tej vcilki Rimski od Dobre Smcrti imenovani Bratov i fhini perdrushene u' Le j tu 1720. (I.abaci Typ. Adami Frid. Reihhard. Itnpenfis Joan. Bapt. Volufij, i Incl. Prov. Carn, Bibl. 1740. 12° nepag.» Nepopoln izvod v muzejski knjižnici.) Dalje se omenjajo v istem času: bratovščina Telesa Kristusovega, najglasovilejša in najpleinc- nitcjša; vanjo je bilo vpisanih mnogo vladarjev, vladaric, kardinalov; hi". Odrešen i k a sveta, vstanovili so jo laški trgovci, vsako leto je dajala doto dekletom in štipendije mladeničem; hr. blažene Device brez madeža spočete (Germanica vulgo Congrcgatio); br. blažene Device v nebo vzete vulgo Latina major); br. rojstva blažene Device M. (vulgo Latina minor); br. presv. rožnega venca; br. vednih molitev za umrle brate; br. blažene Device Karmcljske; sv. Frančiška Seraf. zveza (fasciculus); br. sv. Antona Padovan-skega. /. y. Gozdarska prisega iz 1. 1769. Josip Anton Codelli baron Fahnen-(cldski, lastnik Thurna pod Ljubljano, je vzprejel 8. junija 1769 za gozdarja v svojih besniških gozdih pri Štangi Marka Žagarja, doma iz Rodovlja pri Besnici, kateri je pri nastopu svoje službe tako-le prisegel: •Jest Marko Schagar, koker od moje gnadlue gruntne goifspoifskc tega vifsoko rojenica Gofspoda Gofspoda Joshepha Antona Codella Frajcrja od Fahnncnfeklt, koker sedainiga Gofspoda te Stange, jenoi Wöfsenze gorre vsete, jenoi postaullcne Worshtar, tzefs lette Vshtange, jenoi V Wefsenske Schuppanie Lesheotshe Worshte, hribe, jenoi gmaine. Per-seshem ena zifsta pcrfscga Bogu Otshetto, Sino, jenoi Suettemo Ducho, koker te nareshlotshenc Suettc Troyzc, Matere Boshie Maric Divize, Vfsem lubem Suctnikam, jenoi Angcllam Boshiem, de jest lette moje nafsc vselte Worshtarske Schlushbc aufrichtig, Spodobno jenoi Suestu otshem napre Statte, jenoi nigdar obenimo, durkolle taiste wode, is lettech popre iinmcnuanich meni v moja Mirkcnga alle Achtenga Sa-uplenech Worshto, Hribo, jenoi gmain, ne lefsa, hofste, alle Refsauza, is moje I.estne volle, alle Schafftekaste netshem iskasat, taisto minie pofsekat, porcsat, alle Szer na ena Druga naperpushena Visha odneste, alle otpellate pustite, tude obenech Faso, alle Novin prefs derlaubnoste moje gnadlue (iofspoifske, ne poshigat, alle gore kappat perpUStite, na obena Visha fse postoppite, Anipek vfse LettU, na popreishne na me alle Sbefscda, alle Splfsanem Sturjenem Povellam, dapemeste, jenoi Sturite otschem. V lettcm odkasvainc tega, toku dobru Spredajo, koker tude szer tem frajerskem kmettam Sastoin ke-danem Lefsoujo, Toku Dobru Sa Derva hzimpre, jenoi Szer druge Sorte Lefs, hofsta, jenoi Refsauz, koker tude per otkasuvainio, jenoi gorre Staulcinio tech Novin, alle l.aso, koker lüde per Staullainio alle Safsckvainio tech Confino, jenoi Szer Vfseeh drugich inojech Worshtarskeh Oppravillech fsc notshem dcrgatshc Sadcrshatte, ampak tikama potemo od moje gnadlue Goifspoifskc, jenoi niech poslaullenga Verwaltarja mene daniga povella Taystem Vrbarfskcm podloshnem, kältere Sa fse Sa pobicrainic tech Vei, Shcshyz, jenoi kar vetter podere, vta Vrbar Sapifsalle, taistem netshem is moje Samavolle obeno Sdravo Darvo, ne VVukou, tude ne druge Sorte lefsa, hoste, alle Refsauza, Stein melnic ta mlade I.efs dollc fsckat alle rcsat, Stein minie taisto is letech pred imenuanech hribu, Worshto, jenoi gmain prefs goifspoifskenga perpusheinia ven pelate, alle nofsite pufstite. Tu Schkodlivo Smojenie alle poshigainie tega lefsa, jenoi druge na])erpushene Mitteine, alle Fortcllne, kattere fse Vfsachneinio tega lessa Shpogaja, koker hittro jest taiste Schkodc bodem Samirkau, jenoi taistega, kattire je ta Schkoda dapemefsou, bodem Suedou, otshem taistiga Sdai moje gnadlue goifspoifske osnanet, jenoi lettu Savolle nobeniga Daru, alle Schenkenge netshem Samoutshat, alle pokrittc, lettc Partie, alle Ludi, katterem bodem jest ta lefs, hofsta, Refsauz, alle lase otkasuvau, alle Meinike Stau, alle Safsekouau, netshem Savolle mojga Worshnarskiga Iona taiste zefs Stara navada prefsillct. Tude vtaifstem Fallo, kader bode en Ogein v tech Hribech, Worshtech, alle Vgmainach ven pershou, otshem po moje Magotshnaste flifsattc Sse taistega pogafsitte, jenoi Vfsa Schkoda odvernitte trachtate. Sraven tega otshem tudi moi Hifs perloshite, de is Rodoulfskega pothoka ot kmetto obene Sorte lefs na bode fsekan, minie ven pellan, jenoi Szer Vfsech vishach Suesto, aufrichteg, jenoi flifsek fsc Sadershat, koker fse enimo Sucstemo Schlushabniko, jenoi Worshtarjo ispodobe, jenoi Sraima. Toku guishno jenoi Rcshnitshno, koker menc Ruch, jenoi ta luba preis vfsega Madcsha Spotshetta Diviza Maria, Vfse lubc Suettnike Boshie, ta Suettc Fvangclium, alle Boshia Wcfscila, na moi pofsledne zafs, kader fse bode moja Dushiza od moiga Tcllcfsa lotshilla, na pomagaitte. Amen. (Iz arhiva v gradu Turnu pod Ljubljano.) Rodoljubje za francoske okupacije. Kako se je slovenska mladina navduševala za svojo domovino, svedoči moj izvod Vodnikove «Pifme-nofti». Na notranji strani gorenje platnice jc podpisan prvi posestnik te knjige tako-lc: Carl Grum I fholar v'pervi krainfki fholi. 11811. Pod letnico stoje nastopne vrstici-: Od Drave da Podve (rede: Budne) lllirzi pojo Nafh Gouverneur pofdravlen nej bo. Illirz je na morju mozhen bil, K' fe je Rimz barke tefat vzhil. Prva dva granesa se glasita do malega tako, kakor Vodnikov epigram, ki se jc dne 15. vel. srpana 1810 o razsvetljavi na čast Napoleonu leski tal kot transparenlni napis na deželni hiši v Ljubljani (gl. «Lj. Zvon», 1888, str. 268). Ostala dva sta varijanta osme kitice tllirie Oahivlene», Pod njima se je rodoljubni učenec iznova podpisal s črnejšim črnilom: Ch&rl Grum, ; fholar v' drugi i krainfki fholi. I 1812. /. V. I/tl.ijr in rnlnyii «Muzrjsko tlruAlvn ta Kranjftko». Titkulii Iii. pl. Klrininiiyr in Ketl. Itutnhcru v l.jul.lj.uii