JUB kemična industrija Dol pri Ljubljani V svetu je zaradl ponicmbnosti v gospodar-Btvu čodalje večjl pouclarek na kemični Indu-Htrijl. Zato jl države nudljo potrebno podporo pn njcnrm razvoju v raznih oblikah. Tudl v naših pogojlh Kospodarjenja je kcmična tndu-strlja veja gospodarstva, ki je vrcdna pozorno* sti poscbno Se, ker se kemična lndustrlja ln splon kemija razvljata i nesluleno hltrostjo In takr Je tudl v našl občlnl postala ena perspek-tivnlh vej induslnje. Med gospodarsKr organlztcije, kl lmajo za ta razvnj najvei zaslug, prav gotovo sudl tudl JUB kcmlčiM Industrija Uol pri Ljubljanl. podjetjc, ki Ima ie skoraj stoletno tradlcijo. Obral Vldrm ki Je del današnje tovarne, je namre* žr leta 1877 začcl prolzvajatl zemcljske barve. KasnejSI lastnlk Gallc je združil obrate v Dolu ln Vidmu in s tcm postavil osnovo da-naSnjc tovarnc JLB. Pozneje so se menjavall *¦ ra*ni lastnlki, po prvi »vetovni vojni pa je Obratc kupila »Jugoslovenska lnduatrlja ulja i boja« U Zagrcba, kl je vpeljala kratlco za ime JHB. kl s. Jc ohranllo do dancs — od lets 196) p» je poln nazlv gospodarske organizacije: JUB — kemlčiu Industrija. Dol prl Ljubljani. Prvotna rirma je predHovala le naravne suro. rlne v barve, namenjene gradbenlštvu. Ta os-novni konccpt Izdelovanja prlpomočkov za ftradbenlStvo je tovarna obdrzala vse do danes, Ceprav je molno razSlrjencm ln posodoblje-ncm obsegu. Dclno pa so dejavnost razSirill tudi na ostala področja kofc na priincr avtoko* nnetlka Osnovnl koncept hodo ohranill še na-prej, čeprav so nabavili reaktor in s tem prlčell tudl s pollmertzacijo umctnih smol. Ta del protzvodnje Je poincmben predvsom zaradl osa. mosvojltve surovinske baze za jzdelovanje barv In pocenltve prolzvodnje S postavitvijo reaktor-Ji p> M « podjetju odprle moznosd sodelo-Tania i druglmi krmičnlml firmami. Podjetjr je razdeljeno v tri teritorialno loLe- ne obrate: centrainl obrat Dol pri Ljubljani I upravo in vsemi pomožnimi službami. obrat Zaboršt in obrat Videm. Teritorialm ločenost obratov so rešlll s tem, da v posameznlh obratili deiajo čimbolj zaklju-iene celote: v Dolu clisperzljske izdelke In suhe barve, na Vidmv jubollore in kite, v obratu Zaboršt pa meljejo polnlla. Slcer pa je proizvodni program zelo razno-vrsten in iz leta v leto bolj bogat. Tako so pn\ v zadnjem iasu začeli uvajatl nov prolz-vod na trgu, JUBONIL, tekočo plastiko za «• stene. ki se mu obela lepa prihodnost. Zanlmiv je tudi pregled proizvodnega pro-grama ki zajema izdelavo vsch vrst kemičnih proizvodot za gradbeništvo: — suhe barve fmlneralne. oreanske fasadne IB cementne), — juboflor vodotopne barve; — dispcrzijske barve na bazi PVAC ali akrilatov; — disperzljskc lzravnalne mase- — dlsperzijska lepila; — kulirplast plastična zrnata obloga za stene; — paretol fasadna barva; — pareto PK antiglivičnl premaz; — antlnikotin mat lak za zld; — steklarski polplastičnl klti; — stckiarski plastični kiti- — jubonii poliuretanska tekoLa plastlka za tla In stene; — lazurlo barva za zaščlto ln oplemenitenje lesa. — Jubln vodotopna lnžila. — partlkon sredstvo za odvajanje betonsklh de-lov iz modelov in izdelke za nego avtomobila; — llmusol sredslvo za omaščevanje ln pranje; — lohakon antikorozivnl zaščitni prenuu za podvozjo: — lohakon ML anttkorozlvnl zašLltnl premaz 18 votle dele karoserije. Podjetje se v zadnjih letih zelo hitro razvija in *¦ i 3,8 milijonov din v letu 1962. povečalo reallzacijo na 36 milijonov din v ietu 1972. Ob taki rastl bo rcalizacija leta 1982 pribllžno 240 mlll.lonn\ dln kar bo JUB uvrščalo med sred-nj- velika podjetja V zadnjih letih so veliko Investlrall t razne prolzvodne prostnre, stroje in opremo in sl po-sebnn s proizvodnjo v novem reaktorjii prjdobi-U stalno ln konkurenčno podlogo za nadaljnl razvoj. Poudariti pa velja, da so skoraj ves dosedanjl razvoj krill t lastnlml sredstvl — tako so do leta 1971. zelo veliko vlagall v obrata Vldem ln Zaboršt. Potrebno je bllo namrd! obnovjtl stavbe. modernizirati stroje ter zjtra-dlti novo skladiSče v Vldmu. Lani pa so zaLell ' x gTadnjo Telike proizvodne hale za dlsperv.lj-»kc Izdelkr. lnvestlrall pa so tudl t reaktnr. Polep uspeho> v prolzvodnjj pa se delovna organizaclja JUB — kemitSna liidustrlja Dol pri Ujubtjan' lahko pohvali Se z nekateriml nspelii. Temeljnlh organlzaclj združenega dela po ¦klepu zborot delovnih lj<» izvoli Poleg tepa m n» zbore de« lovnlb enot prenešene nekatere pnstojnosti. kl so blle doslej oentrallzirane S tem se kljub ¦ temu. da nlse nstanoiill TOZD, odločanje * največjj možni merl presene neposredno iui delavce Let(H su se tudi rključUI r Zdrnzenje kemlj-skc Industrije Slovenije. Lani so odpravill noLno delo žensk, kl JUi Je t podjetju približnn tretjhia (54) Nekaterl moSki še delajo v trch Izmenah. vendar se vsi trurilK da bi .)im to delo fimbolj olaišall. Med probleml. kl jlh velja omenlti. pa )e na prvem mestu pomanjkante delavcev ter ome-jite«< osebnih dohodko*- po samoupravnem spo* razumu /Jastl postane tiroblem delavcev akutcn, če upoštevamo predvidenj razvo.) tovarne ln njthov načrte t* uvajanj* nove prolzvodnje; pa na? sl gre zaradi pogodbenega sodelovanja z drugimj partnerjl a]| uvajanja proizvodnje na nodlngl lastnega razvoja. Svoje proizvode JUB poSilja po vsej Jugo-slavijl. Najhol.jšl kupci so Iz Šlovenije, Hrvaške In Srblje Tcžave imajo s surovinaml. saj iih moraio neka.) kupovati v tujini. Kljub vsemu pa volje do dela nlkomur ne zmanjka m tako lma.jo v načrtu še šlrjen.je obrata v Dolu proti Kraščlnl. Nadejajo se še vcčjih delovnib uspehov In ob stoletnici obstoja tovarne kl nl nL daleč. se bodo prav Rotovo s ponosom ozrli na prehnleno pot.