- PREDLOG DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK ZA OBDOBJE 1986-1990 - PREDLOG RESOLUCIJE 0 POLITIKI IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK V OBDOBJU 1986-1990 ZA LETO 1986 - DOGOVOR O TEMELJIH DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK ZA OBDOBJE 1986-1990 - INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA V OBDOBJU JANUAR - SEPTEMBER 1985 PREDLOG PREDLAGATELJA Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je predlog družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 obravnaval na 163. seji dne 20/11-1985 in sklenil, da ga posreduje delegatom zborov SO Ljubljana Vič-Rudnik v obravnavo in sprejem. IZVRŠNISVET predlog Na podlagi 76. in 79. člena Statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik ter 47. in 144. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije ter odloku o pripravi družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na podlagi Smernic za pripravo dmžbenega plana vn Dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 na seji dne.....sprejela DRUŽBENI PLAN občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 1. RAZVOJNI CILJI V OBDOBJU 1986-1990 Cilji družbenega plana občlne Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985 niso bili v celoti uresničeni, kot posledica splošnih gospodarskih gibanj v državi, pa tudi nekreativnega pristopa k reševanju problemov na vseh ravneh, pomanjkanje infciative in neambicioznih razvojnih programov. Zato Je temeljna predpostavka družbenega plana in v njem ppredeljenih ciljev in nalog korenita sprememba načina razmi-šljanja na vseh ravneh in nato tudi načina reševanja problemov in s tem uzresničevanja postavljenih ciljev. Uveljavili bomo usmeritve o večji vlogi znanja in vzpodbudili mlade strokovnjake, da prevzemajo najodgovornejše naloge. S tem bodo prenesli v delo znanja, ki so jih pridobili med študi-jem, jih preverili v praksi in dopolnjevali s stalnim izobVaževa-njem doma in v tujini. Uporabili bomo vse možne oblike stimula-clje v odvisnosti od doseženih rezultatov njihovega dela (nagrajevanje, izobraževanje, stanovanjska politika, napredo-vanje itd.). Ob tem bomo ustrezno prerazporedili kader, ki ne bo dosegel postavljenih ciljev. Pri sestavi učnih programov v izo-braževanju bo moralo imeti gospodarstvo večji vpliv. Takojšnje uresničevanje teh usmeritev nam bo osnova za kvalitetni razvoj v prihodnosti in zmanjšanje zaostanka za razvitim svetom. Znanje je namreč osnova in predpogoj nadaljnjega razvoja. Led tako bbmo lahko izboljšali tehnologijo in proizvodni pro-gram ter produktivnost dela. K povečanju produktivnosti bo bistveno pripomogel delež boljše organizacije poslovnih in zla-sti proizvodnih procesov. V večji meri bomo uvajali informatiko in računalništvo v vsakdanje delo, tako kot osnovo za zbiranje in sortiranje infor-macij za poslovno odločanje, kot za lipravljanje proizvodnih procesov. Eno od temeljnih meril uspešnosti poslovanja OZD bo njihova uveljavitev na zunanjem trgu. Taka gibanja bodo omogočala - izhajajoč iz smernic za pripravo družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 in Dogovor o temeljih plana občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 - da zagotovimo hitrejši in skladnejši celovit razvoj občine v primerjavi z ostalimi Ijubljanskimi občinami in usklajen gospodarski, socialni ter prostorski razvoj v občini, zato bomo delovni Ijudje in občani utrjevali razvoj socialističnih samoupravnih odnosov in uresni-čevali razvojne cilje: * 1.1. RAZVOJ SOCIALISTIČNIH SAMOUPRAVNIH ODNOSOV Na področj socialističnih samoupravnih odnosov bomo: - razvijali in krepili samoupravne družbeno ekonomske odnose na vseh področjih družbene reprodukcije, - razvijali in dograjevali delegatski sistem, - krepili družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazume-vanje, - razvijali in krepili sistem družbenega informiranja, ki bo omogočal delovnim Ijudem lažje odločanje o tokovih družbene reprodukcije, - krepili vlogo delavcev v združenem delu, tako da bodo delovni Ijudje sami opredeljevali obveznosti in pravice pri ustvar-janju in delitvi celotrtega prihodka in dohodka, - uveljavljali večjo odgovornost za sprejete poslovne in raz-vojne usmeritve, - nadaljnje razvijali in poglabljali razvoj svobodne menjave dela med delavci v gospodarstvu in delavci v družbenih dejavno-stih. 1.2. CILJI GOSPODARSKEGA RAZVOJA Na področju gospodarskega razvoja bomo: - zagotovili hitrejši in skladnejši razvoj obžine Ljubljana Vič-Rudnik v primerjavi z ostalimi Ijubljanskimi občinami, ki bo teme-Ijil na ustreznem prestrukturiranju gospodarstva, usmerjanju novih investitorjev iz ostalih občin v proste industrijske cone na območju viške občine in smotrno izrabo prostora, - na območju občine bomo v smislu policentričnega razvoja hitreje razvijali lokalne centre, (Velike Lašče, Polhov Gradec, Horjui, Ig, Podpeč-Preserje-Kamnik), - pri izboljševanju stanja in uresničevanju razvojnih ciljev bomo dosledno uresničevali naloge, opredeljene v dolgoročnem prcgramu gospodarske stabilizacije, - uveljavili uspešno vključevanje v konvertibilno menjavo kot osnovni kriterij uspšenosti OZD in vzpodbudo za uvajanje nove tehnologije, - gospodarsko rast bomo dosegli z večjo produktivnostjo na osnovi boljše organizacije poslovnega in proizvodnega pro-cesa in smoternejše izrabe obstoječih zmogijivosti, zlasti z uva-janjem novih izmen, z modernizacijo opreme in avtomatizacijo procesov ter vključevanjem računalniške tehnologije v uprav-Ijanje proizvodnih procesov, z vključevanjem znanstvnorazisko-valnega potenciala in krepitvi inovativne dejavnosti in razvojnih oddelkov v OZD, - pospeševali izvoz izdelkov višje stopnje predeiave ter vklju-čevali v izvoz OZO, ki do sedaj še niso izvažale. OZO bodo za 50 odstotkov povečale udeležbo izvoza v svojem celotnem pri-hodku, - zagotavljali ekonomsko upravičeno in produktivno zaposlo-vanje ter skrbeli za kontinuirano izboljšanje obstoječe kadrovske strukture z zaposlovanjem novih strokovnih kadrov in dodatnim izobraževanjem, - vzpodbujali inovativno dejavnost v OZD, - drobno gospodarstvo bomo tesneje povezovali z industrij-skim OZD, kar bo omogočalo nadomeščanje uvoza. povečanje izvoza in hitrejši prenos znanstverici raziskovalnih spoznanj v prakso, - povečali družbeni proizvod po 3,7 povprečni letni stopnji, - hitrejšo rast kmetijske proizvodnje dosegli z uvajanjem sodobne tehnologije in znanstvenih dosežkov v proizvodnjo ter usposabljanjem slaWuh>kmetijstrih-f?*inl|lšč za intenzivnejšo kmetijsko proizvodnjo. 1.3. CILJI SOCIALNEGA RAZVOJA - Zaradi še vedno omejenih materjalnih možnosti bomo selektlvno razvijali družbene defavhbsti. Prednost bodo imeli: vzgoja in izobraževanje, otroško varstvo, osnovno zdravstvo in raziskovanje. Znotraj dejavnosti bomo prednostno financirali zgotovljeni in dogovorjeni program. - Zaradi omejenih dohodkovnili iqqžWSti uporabnikov bomo uskladili programe z materialnimi možnostmi, izboljšati izkoriš- čenost delovnega časa, organizacijo dela in gospodarnost poslo-vanja v družbenih dejavnostih. - Postopno bo uveljavljen enak družbenoekonomski položaj delavcev v družbenih dejavnostih in gospodarstvu. Zato bomo cene posameznih storitev oblikovali tako, da bodo delavci izvajal-skih organizacij združenega dela ob približno enaki kvaliteti in gospodarnosti dela dosegali enak dohodek, kot ga povprečno dosegajo delavci - uporabniki, zmanjšan za delež, namenjen za povečanje materialne osnove dela. - Zaradi slabega stanja objektov družbenega standarda bomo zagotovili njihovo tekoče vzdrževanje, odpravili bomo pomanjk-Ijivosti na objektih, zgrajenih iz sredstev samoprispevka ter nada-Ijevali investicije, ki jih prenašamo iz preteklega srednjeročnega obdobja. Dokončali bomo gradnjo objektov iz programa samo-prispevka III. Izrazito deficitarna dejavnost je s stališča prostorov srednje usmerjeno izobraževanje, deficltarna območja pa obsto-ječe in nove stanovanjske soseske. V čim večji meri bomo zago-tavljall gradnjo večnamenskih objektov ter s tem omogočili nji-hovo racionalno koriščenje, kar velja tudi za obstoječe objekte. - Z združenimi sredstvi SIS, OZD ter prispevki občanov botno potrebe letovanja otrok redno vzdrževali, obnavljali in rezširjali Mladinsko letovišče Pacug. - S samoupravnim sporazumom se bomo dogovorili o finan-ciranju mejnih dejavnosti. 1.4. CIUI NA PODROČJU UREJANJA PROSTORA IN VARSTVA OKOLJA , - Smotrna namenska raba prostora. - Varovanje najboljših kmetijskih zemljišč, naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja. - Varovanje naravne In kulturne dediščlne. - Zagotovitev enakovrednih življenjskih pogojev prebivalcev, predvsem v lokalnih centrih z razmestitvijo ustreznih bivalnih proizvodnih, oskrbnih, storitvenih in komunalnih dejavnosti, zelenih in druglh površin ter primernitn javnim prevozom. - Zagotavljanje kvalitetne gradnje, zlasti upoštevaje merila za preprečevanje naravnih in drugih nesreč, oziroma za zmanjšanje njihovih posledic. - Zagotovitev pogojev za višjo raven gospodarjenja z vodo ter boljšo porazdelitev te dobrine v prostoru med mestnim In pri-mestnim delom. - Nadaljevanje procesa racionalizacije porabe vseh vrst ener-getskih surovin. - Izboljšanje koordinaclje na področju stanovanjske gradnje: pravočasna stanovanjska gradnja in sočasna gradnja objektov družbenega standarda in drugih spremljajočih objektov. - Varovanje okolja in nadaljevanje saniranja vodonosnih ob-močij. - Sanacija elektroenergetskih razmer z vključitvijo novih transformatorskih postaj v obstoječe orrirežje in rekonstrukcija visokonapetostnih razmer. - Skrbno in odgovorno ravnanje z odpadnimi surovinami. 2. RAZVOJ MATERIALNE OSNOVE ZDRUŽENEGA DELA 2.1. DRUŽBENI PROIZVOD V srednjeročnem obdobju 1986-1990 bomo dosegli najmanj 3,7-odstotno povprečno letno rast družbenega proizvoda z 2-odstotno letno rastjo zaposlovanja in 1,7-odstotno letno rastjo družbene produktivnosti dela. Planirana 3,7-odstotna rast družbenega proizvoda temelji predvsem na večji ambicioznosti OZD, ter rasti kvalitetnih dejavnikov razvoja, zlasti boljši organizaciji poslovanja, boljši izrabi obstoječih zmogljivosti, njihovi avtomatizaciji in moderni-zaciji, večji intenzivnosti gospodarjenja, večjih vlaganjih v razvoj, izvozni usmerjenosti in ustreznejšemu raziskovanju. Hitrejšo rast pa je možno doseči z aktiviranjem investicij OZD s sedežem izven občine Ljubljana Vič-Rudnik (zlasti Seme-narna TOZD Proizvodnja, SOZD Integral DO Tovorni promet TOZD Ljubljana, DO Proizvodno transportno distribucijski cen-ter Kemije, RIKO Ribnica, Podjetje za PTT promet) TABELA 1: Sintezni prikaz dinamike gospodarske rasti OZD s sedežem v občini Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1985 po področjih dejavnosti v obdobju 1986-1990 ... .¦..,*..',- •nij1,H.,,-,;: Kamnikpod 280.000 140.000 42 50 8 1987 1988 40 Krimom142 Koprskaul72 153.000 107.000 45 52 3 1986 1988 25 VelikeLašče 210.000 147.000 45 52 3 1986 1988 25 (VP4)VP6/1 430.000 150.000 25 40 35 1986 1987 30 Plutal Horjul ' 342.000 142.000 40 45 15 _ _ _ _. CestanaBrdo 340.000 102.000 44 44 12 1986 1988 30 49 . Viškac.60 - 160.000 160.000 ' 100 . ¦ 1986 1990 20 Viškac.60 209.000 ' " . ' ' ' ; "; .'¦¦''.¦'. Cestadveh 300.000 300.000 33 33 17 1986 1988 '.5;; \ cesarjev370 .-, ;_ **'¦''L (RP-2)VP1/2 850.000 660.000 60 29 If 1986 1989 .. ':-'-"' Rudnik . -."¦ •-' - ; ~ -. -¦ . ¦ Poklukarjeva 700.000 200.000 28,6 64 ; %,4- ^ 1986 199fl r, ji S6| oc "' ""¦ ?; -¦-. -^ , «• • ¦•' ¦;¦'"• 6 , *• J& " c - '* --' "^ ¦ »' ^-: ~ -° « Q ~ (VP3)VP2/3 - 100 ."--?;- 1986 1990 «r ~ " ja- - Koprska :^ ,¦ :?'L$*»$ (VP4)VP6/1 . 500.000 260.000 - 100 - 1986 1987 13 :/ (VP4)VP6/1 1,000.000 600.000 20 75 5 1988 1990 20 Plutal (VP4)VP6/1 400.000 400.000 65 30 5 1986 1988 20 (RP2)VP1/2 13,000.000 - - - - 1986 ' ;¦ - (RP2)VP1/2 •'•„•'- • - - ¦ _ - . - - - *- investicije bodo zaključene po letu 1990 Tabela 4: Posodobitev in modernizacija obstoječih kapacitet: . - v 000 din v cenah 1984 ' . Predračunska vrednost Tehnična struktura OZD • Investicija "v - - Lokacija . celotna odtega zgradba oprema ostalo Začetek Konec Štev. '.•-..' " '* ' ". ' ' lastna invesi. invest. del. sredstva DO Tobačna tovarna Lj. dopolnitev strojnega parka v proizv.in Tobačna5 1.666.000 1.000.000 8 92 1986 1990 32 TOZD Proizvodnja cigaret vzdrževalnih delov. DO Tobačna tovarna Ljubljana preureditev prostorov za potrebe Tobačna5 20.000 20.000 80 20 - 1986 1990 - konsignacije ter skladišča gotovih izdelkov in trg. blaga OO llirija Vedrog * rekonstrukcija del. enote Tržaška32 240.000 240.000 40 60 1985 1988 10 TOZD Kozmetika DO llirija Vedrog * rekpnstrukcija obstoječe proizvodnje TržaSka32 250.000 150.000 - 30 70 1985 1987 TOZD llirija DO Slovenijales, Žičnlca oprema in orodje Gerbičeva101 114.000 80.160 - 100 - 1986 1990 2 DO Silvaprodukt stroj za dekorodal Ig 6.000 6.000 - 100 - 1989 1990 DO Hoja, TOZD Galanterija zamenjava tehnološke opreme Podpeč 30.310 30.310 .- - 100 - 1986 1990 DO Hoja, TOZD PohiStvo zamenjavatehnološkeopreme . PolhovGradec 97.000 97.000 - 100 - 1986 1990 DO Hoja, TOZD stavbno zamenjava tehnološke opreme (VP-3)VP2/3 60.750 60.000 - 100 - 1986 1990 mizarstvo DOHoia, TOZDTesarstvoin zamenjavatehnološkeopreme (VP-245/1) 100.000 100.000 100 1986 1990 Žaga, Skofljica (rekonstrukcija primarne predelave) Skof Ijica VP 8 DOHoja, TOZDŽagaRob zamenjavatehnološkeopreme RobnaDol. 25 59.000 59.000 - 100 - 1986 1990 DOHojaOSSS enostavna reprodukdja Langusova8 71.000 71.000 - 100 - 1986 1990 00 Agrotehnika Gruda zamenjava opreme Tržaikac. 21.850 21.850 - 100 -1986 1990 TOZDLovec Poleg navedenih investicij se bodo izvajale še druge, ki bodo zadostile družbeno dogovorjenim kriterijem 3.2. DROBNO GOSPODARSTVČ Eden od temeljnih nosilcev razvoja je drobno gospodarstvo, ki bo doseglo 4,4 povprečno realno stopnjo rasti družbenega proiz-voda. Razvojne možnosti drobnega gospodarstva bodo realizirane z ustanavljanjem novih enot v osebnem in združenem delu in .z izboljšanjem izvozne ponudbe, z nadomeščanjem uvoza, s pove-čanjem ponudbe dobrin na domačem trgu ter z dinamičnim zaposlovanjem. Z možnostjo hitrega zagotavljanja deiovnih mest in s tem zaposlitve krajanov, z zmanjšanjem dnevne migracije ter s prev-zemom dela družbenih funkcij, bo drobno gospodarstvo tudi temeljni nosilec razvoja lokalnih centrov. Na osnovi delitve dela, specializacije, kooperacije in drugih oblik dolgoročnega poslovanja sodelovanja bodo večje OZD pre-nesle del svoje proizvodnje v enote drobnega gospodarstva. Izložile bodo stranske dejavnosti in proizvodna sredstva zaintere-siranim enotam drobnega gospodarstva. Na osnovi dorečenega financiranja prenosa poskusne proiz-vodnje, bodo zainteresirane znanstveno raziskovalne organiza-cije prenašale projekte poskusnih modelov zlasti v enote drob-nega gospodarstva, ki imajo možnost hitre prilagoditve tehnolo-gije zahtevam novih projektov. OZD drobnega gospodarstva lesne stroke se bodo pri načrto- . vanju razvoja med seboj tesneje povezovale zaradi boljšega poslovanja, zmanjševanja režijskih stroškov, racionalizacije dela in večjih možnosti za izboljšanje delovnih prostorov. Pri tem bodo ohranile značaj organizacij združenega dela drobnega . gospodarstva s specifično zahtevnejšo proizvodnjo za znanega kupca. Razvoj osebnega dela drobnega gospodarstva bomo zagotav-Ijali s stimulativno davčno politiko in ustvarjanjem prostorskih možnosti za gradnjo novih in razvoj obstoječih delavnic predv-sem tistih proizvodnih dejavnosti, ki bodo dolgoročno povezane z OZD, zaposlovale večje število delavcev, se usmerjale v izvoz in vlagale v izvenmestne krajevne skupnosti. Za gradnjo takih delav-nic imamo na območju občine že zagotovljenih 25.000 m2 zem-Ijišča v conah VP 1/2 (RP 2) in VP 6 (VP 4), zagotovili pa bomo tudi površine v VP 3/2 (VP 6). Z zagotavljanjem najemnih poslovnih prostorov, pridobljenih zlasti s prekvalifikacijo stanovanj 6. in 7. kategorije in z davčnimi olajšavami pa bomo ustvarjali pogoje za razvoj deficitarnih stori-tvenih dejavnosti (storitve dejavnosti za proizvode trajne vredno-sti, za servisiranje industrijskih izdelkov, za dejavnost v zvezi s stanovanjsko gradnjo in stopnjo opremljenosti stanovanj, za potrebe kmetijske mehanizacije ter za osebne obrtne storitve). Na osnovi spremenjene zakonodaje s področja osebnega dela bomo sprejeli občinske predpise in z njimi uredili področja, specifična za našo občino. S tem in pa z večjo prožnostjo pri obravnavi vlog bomo skrajševali postopke za izdajo obrtnih dovo-Ijenj. Hitrejše in širše bomo razvijali zadružništvo v osebnem delu kot pomembnega navezovalca trajnejših odnosov z združenim delom. Poudarek na nadaljnjem razvoju pbrtnih zadrug bo predv-sem v organiziranju proizvodnje, sklepanju kooperantskih odno-sov v združenem delu, povezovanju obrtnikov pri prevzemanju večjih poslov, pri izvozu izdelkov in storitev, ne pa v posredniški in nabavno-prodajni dejavnosti. V občini bomo pospeševali proizvodno in storitveno osebno delo, vključno z nekaterimi Intelektualnimi storitvami, ki jih omogoča spremenjeni in dopolnjeni obrtni zakon, razen gostin-skih dejavnosti bifejskega značaja, avtoprevozništva in storitev gradbene mehanizacije. Prodajo na drobno v zasebnem sek-torju bomo omogočili na območju celotne občine. Nosilci razvoja drobnega gospodarstva v občini so DO Galva-notehnika, DO Elektromontaža in DO Tekstilka ter proizvodno osebno delo. TABELA 5: V SREDNJEROČNEM OBDOBJU BODO INVESTIRALE V RAZŠIRITEV PROIZVODNIH ZMOGLJIVOSTI NASLEDNJE OZD: v 000 din v cenah 1984 predračunska vrednost tehnična struktura OZD investicija lokacija celotna od tega lastna sredstva zgradba oprema ostaio pričetek invest. konec invest. število zaposl. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 31; DO, Elektromontaža DO, Pohištvo Rožna dolina DO Rašica, TOZD Konfekcija DO, DinosTekstilka IUV, TOZD Galanterija RikoRifanica DO, Kovinoservis DO, Zastava Avto Ljubljana DO, Slikopleks Termoplast DO, Mizarstvo Ig 00, Alpina Žiri SGP Grosuplje DO, Galvanotehnika DO Novosf dograditev objekta za kijuč. izgradnja novega proizvodnega objekta izgradnja nove proizv. hale in moder. opreme razširitev proizv. kapacitet povečanje in dograditev proiz. objekta izgradnja proizv. objekta za prenos dela cestne opreme izgradnja proizv. hale in oprema gradnja prodajno servis. objekta gradnja proizv. in skladišč. prost rekonstruk. in moderniz. objekt. na obstoječi lokaciji izgradnja proizvodnega objekta gradnja centra drobn. gospod. postavitev avt. za galvansko niklanje in kromiranje in medinjenje posodobitev starih prostorov in uvedba nove proizv. cinkanje v bobnih izgradnja proizv. poslov. in sklad. prostorov Tržaška126 (VP4) VP 6/1 Horjul 102 Vrbljenje 23 Tržaška108 Velike Lašče Rudnik Tržaška c. VP 2/3 (VP 3/2) ig Šentjošt (VM1) VM2/1 Glinek Giinek VP6/1 (VP-4) 30.000 90.000 50.000 185.000 45.850 300.000 16.000 1,000.000 370.000 100.000 50.000 1,000.000 150.000 85.000 280.000 30.000 40.000 30.000 185.000 45.850 150.000 16.000 600.000 860.000 30.000 50.000 500.000 80.000 64.000 280.000 100 80 60 30 50 65 40 80 70 70 100 75 5 5 75 5 20 50 40 30 60 20 25 30 95 95 20 15 20 20 10 5 5 25 5 1986 1987 1986 1987 1987 1987 1987 1986 1987 1988 1985 1986 1986 1987 1986 1986 1986 1988 1989 1988 1988 1987 1990 1990 1986 1987 1986 1990 1990 k - - 21 32 6 11 80 13 100+ + 75+ + 40 120 8 3 210 + investicija bo zaključena po letu 1990 + + v številu delovnih mest so upoštevana tudi delovna mesta, ki se preselijo zaradi spremembe sedeža OZD Poleg navedenih investicij se bodo izvajale še druge, ki bodo zadostile družbeno dogovorjenim kriterijem. 3.3. KMETIJSTVO Nosilci kmetijske proizvodnje v občini bodo zviševali pov-prečno letno skupno kmetijsko proizvodnjo za 3%, tržno proiz-vodnjo pa za 3,5%. Ta cilj bomo dosegli s povečanjem obsega družbeno organizi-rane proizvodnje na osnovi pogodb o skupnem proizvodnenrv sodelovanju, z intenziviranjem rabe kmetijskih zemljišč ter uvaja-njem sodobne tehnologije v rastlinsko in živinorejsko proiz-vodnjo. V družbeno organizirano proizvodnjo se bo vključilo naslednje število kmetov: TABELA 6: Število kmetij vključenih v organizirano proizvodnjo številokmetij Kmetje 1986 1990 vseh kmetij 2.576 2.561 vključeno v družbeno organizirano proizvodnjo 2.104 2.206 ostale aktivne ' 342 250 ostarele kmetije ' 130 105 Glede na bližino Ljubljane, ki kot veliko potrošniško središče omogoča direktno prodajo kmetijskih proizvodov, bomo le pre-cejščnjimi organizacijskimi napori dosegli načrtovani premik v družbeno organizoirani proizvodnji. Pri tem moramo upoštevati tudi dejstvo, da je v občini 65% mešanih kmetij in kmetij, ki jim kmetijska proizvodnja pomeni dopolnilno dejavnsot, kar bo še oteževalo prizadevanja za povečanje obsega družbeno organizi-rane proizvodnje. V skladu z veljavno zakonodajo si bomo še naprej prizadevali za izboljšanje socialne varnosti ostarelih kmetij. Te kmetije imajo TABELA 7: Rastlinska proizvodnja v glavnem slabša kmetijska zemljišča v hribovitih območjih, zato kmetije večinoma zaradi nizkih preživnin niso zainteeesirane za to obliko družbene pomoči, ki je povezana s prodajo zemljišč kmetijskim organizacijam in KZS. .. ^ ,v ; 3.3.1 Rastlinska proizvodnja ' ¦" v ^ . Skladno z ekološkimi in talnimi pogoji je rastlinska proizvodnja usmerjena predvsem v proizvodnjo krme za živino. Zato je večina njiv zasejana s krmnimi rastlinaini, ki so s proizvodnjo sena na travnikih osnovna krma za živino. Glede na prostorsko in naravno omejene možnosti povečeva-nja njivskih površin načrtujemo, da bomo obseg rastlinske proiz-vodnje povečali predvsem z uvajanjem sodobnejših tehnologij, z agro in hidromelioracijami in z rednim vzdrževanjem mreže odvodnih jarkov na Barju ter na ta način dvignili hektarske pridelke. Navedeni cilji postavljajo posploševalnim službam kmetijskih zadrug izredno odgovorne in zahtevne naloge. V veliko večji meri bodo-morale skrbeti za prenos znanja in sodobne tehnologije v proizvodnjo. To pomeni, da bodo več in bolje sodelovale z znan-stveno raziskovalnimi institucijami zlasti pri uvajanju in izboru novih sort, obdelavi tal, pripravi proizvodnih usmeritev posamez-nih kmetij. Obseg rastlinske proizvodnje je močno odvisen od porabe umetnih gnojil, zato bomo regrese za mleko in meso iz sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane dajali predvsem za nabavo umetnih gnojil. Krma s travnikov je osnova za razvoj in pospeševanje živino-reje, zato bomo povečevali pridelke sena z intenzivnejšim gnoje-njem, uporabo kvalitetnega semena travnih mešanic, istočasno pa bomo z uvajanjem čredinske paše skrbeli za kvalitetnejšo in intenzivnejšo rabo travne ruše. pšenica koruza krompir oljna repica vrtnine bob silažna koruza 1986 1990 1986 1990 1986 1990 1986 1990 1986 1990 1986 1990 1986 1990 Skupna površina ha pridelek ha/t skupni pridelek t odkup ton 375 425 820 880 740 740 3,3 3,8 4,9 5,5 17,8 18,7 1265 1610 3995 4830 13160 13850 555 740 - - 200 350 70 70 134 140 4 15 1350 1455 3,9 3,1 18,1 19,0 4 5 30,1 35,1 205 205 2432 2660 20 75 40700 51035 205 217 310 350 travno deteljne krmni dosevki druge poljščine 2 ali večkosni čredinski pašniki enokosni mešanice (strniš. prezim.) (ajda, repa) travniki travniki ¦ 1986 1990 1986 1990 1986 1990 1986 1990 1986 1990 1986 1990 skupna površina ha pridelek ha/t skupaj pridelek ton 910 1020 120 130 165 170 5640 5690 260 430 6765 6240 4,7 5,6 10,5 10,5 8,6 9,2 6,9 7,4 3,9 4,1 3,1 3,5 4.280 5.675 1.255 1.365 1.417 1.570 38.915 42.030 1.020 1.780 20.795 21.985 3.3.2. Živinorejska proizvodnja Živinorejska proizvodnja predstavlja glede na naravne pogoje osnovno proizvodno usmeritev, ki se bo razvijala predvsem na osnovi doma pridelane krme. V tem srednjeročnem obdobju sicer načrtujemo samo okrog 4,5% povečanje števila glav živine, vendar je močno povečati odkup mesa in mleka za okrog 16% predvsem z boljšo organiza-cijo odkupa in zajetjem živine, ki so jo sedaj prodajali mimo zadružnih organizacij. Tudi v bodoče bomo pospeševali kombinirano rejo govedi za meso in mleko, ki prevladuje v občini in sicer ob t. i. mlečnih poteh mlečni tip goveda, v odročnih krajih pa mesni tip. TABELA 8: Zivinorejska proizvodnja kravešt. plemenske govedaza molznostna prirast telic prirast tržnaproizv. plemenske telicešt. pitanješt. gl. I kg/dan pitanc. kg/ nakravolit. kobilešt. dan '~7 1986 . . 6190 1371 3650 3251 0,66 0,80 1285 575 .. 1990 6290_______1516_______3800_______3544________071________0,86 , 1397________625 Odkup pitanci ostalo klavna plemenske mleko prašiči jagnjeta plemenske konji govedo teleta telice kobile kom ton kom ton kom ton kom ton 000 lit kom ton kom ton kom ton kom ton kom ton 1986 2902 1232 217 94 118 12 400 188 800 147 17 22 0,8 60 1,0 40 20 487 217 1990 3285 1400 273 118 130 13 476 224 8790 172 20 30 1,0 100 1,7 60 30 573 258 3.3.3. Investicije Za doseganje navedenih ciljev v rastlinski in živinorejskt proiz-vodnji kmetijske organizacije planirajo naslednje investicije: TABELA 9: Investicije na kmetijah in kmečkih skupnostih v 000 din Leto skupna gospodarski predrač. objekti vrednost stroji in meliorac. skupno oprema pašniki 1986 174.430 92.520 41.800 36.510 3.600 1987 179.760 102.660 42.300 31.200 3.600 1988 . 250.340 98.040 44.900 103.700 3.700 1989 239.140 96.040 50.000 89.500 3.600 1990 225.040 111.840 49.100 60.500' 3.600 Skup. 1,068.710 501.100 228.100 321.410 18.100 Od skupne predračunske vrednosti bo 609,165.000 din lastnih sredstev, 213,742.000 din sredstev HKS, 224,429.000 din kredi-tov ter 21,374.000 din združenih sredstev kmetijsko živilske razvojne skupnosti in IKZ TABELA 10: Investicije v družbenem sektorju vOOOdin leto skupna predračunska vrednost stroji in oprema melioracije 1986 1987 1988 1989 1990 69.100 3.000 65.100 22.300 3.000 18.300 4.300 3.000 30C c-43WlrV<-m';- 3.000 -.-. ¦.-:*» 4.300 3.000 30C Skupaj 99.300 15.000 84.30C Od skupne predračunske vrednosti bo 25,860.000 din lastnir sredstev ter 73,440.000 din sredstev Zveze vodnih skupnost Slovenije in kreditov. Z njihovo realizacijo bomo izboljšali opremljenost kmetij isto-časno pa s hidro in agromelioracijami usposobili slabša kmetij-ska zemljišča za intenzivnejšo proizvodnjo. Tabela 11: INVESTICIJE OZD S PODROČJA KMETIJSKE PROIZVODNJE V RAZŠIRJENO REPRODUKCIJO v 000 din v cenah 1984 Predračunska vred. Tehnična strukt. (v%) OZD . Investicija Lokacija celotna last. sred. Zgradba oprema ostalo Pričetek Konec štev. inv. inv. del. Semenarski dokončanje RM1 150.000 75.000 kombinat izgradnje ^ , semenarna ¦ • \ ' izgrad. II. faze RM1 1.000 35.500 Veterinarski izgr.delov. Vič 15.000 7.500 zavodKrim prost. ''.... . '- . ¦; KZLjubljana sejmišče 50 15 50 70 15 1986 1987 1987 1986 1990 1987 75 10 TABELA 12: Hidro in agromelioracije Nosilec investicije lokacija Povr. v ha leto ižved. Hidromelioracrje: A. SOZD Mercator Kit Horjul C 100 .1986 KZ Ljubljana TZO Vič Brezovica 200 1989 Resnik 200 1988 SOZD Mercator Kit Bevško-Laški k. 480 1989 DO LM TOZD Posestva Gmajnice + 150 1986 B. SOZD Mercator Kit Kozarje 20 1987 DO LM TOZD Posestva Brest 30 1987 Jesenkovo '30 1987 SOZD Mercator Kit Ižica-Prošca 200 1990 KZ Ljubljana TZO Vič Dobravica + 358 1986 Agromelioracije: $ SOZD Mercator Kit Babna gora 50 1986 KZ Ljubljana TZO Vič Črni vrh 20 1987 Polhograjska d. 5Q 1988 KZ Velike Lašče Rob_______________100 1986 A = prva prioriteta Odbora za melioracije ZVS Slovenije B = druga prioriteta Odbora za melioracije ZVS Slovenije X = nadaljevanje melioracije iz leta 1985 Na vseh melioriranih površinah bomo izvajali tudi komasacije. Sredstva za izvajanje melioracij in komasacij bodo zagotavljali Zveza vodnih skupnosti ter investitorji v razmerju 80:20. Z vidika kmetijske proizvodnje je izredno pomembno vzdrževa-nje mreže odvodnih jarkov na Ljubljanskem barju. Zato bo Območna vodna skupnost v tem srednjeročnem obdobju zagoto-vila 4 letni ciklus vzdrževanja jarkov primarne in sekundarne odvodne mreže kar pomeni, da bo leto očiščeno cca 110 km teh jarkov. Lastniki kmetijskih zemljišč na Ljubljanskem barju pa so dolžni, na podlagi Odloka o načinu vzdrževanja in čiščenja jarkov terciarne odvodne mreže na območju občine Ljubljana Vič-Rud-nik, zagotoviti njihovo čiščenje vsaka tri leta. Skladno s programom vzdrževanja jarkov terciarne odvodne mreže Kmetijsko zemljiške skupnosti se bodo v čiščenje jarkov vključevale tudi t. i. proizvodne skupnosti jarkokopačev, ki bodo čistile terciarne odvodne jarke na naslednjih območjih: 1. Proizvodna skupnost »Lavrica-Babna gorica« na območju: KS Pijava gorica, KS Škofljica in KS Lavrica 2. Proizvodna skupnost »Ig« na odmočju: KS Ig in KS Tomišelj. 3. Proizvodna skupnost »Ižanka« na območju KS Barje. 4. Proizvodna skupnost »Podpeč-Preserje« na območju: KS Podpeč, KS Preserje, KS Notranje gorice, KS Vnanje gorice, KS Brezovica, KS Dobrova, KS Polhov Gradec in KS Horjul. 3.3.4. Poleg osnovne dejavnosti t. j. pospeševanje kmetijske proizvodnje bomo v prihodnjem srednjeročnem obdobju pospe-ševali tudi dopolnilne dejavnosti kot sta kmečki turizem in domača obrt. Tako Kmetijska zadruga Ljubljana TZO Vič in Kme-tijska zadruga Velike Lašče planirata, da bosta vložili v kmečki turizem 3,000.000 din in 21,000.000 din v domačo obrt. 3.3.5. Čebelarstvo V občini Ljubljana Vič-Rudnik je evidentiranih 393 čebelarjev s 6823 panji, od katerih jih je organiziranih v čebelarskih društvih 350 s 6639 panji, ki dajejo povprečno po 10-11 kg medu. Med organiziranimi čebelarji je 26 kooperanto Medeksa in 7 koope-rantov Hmezada, Čebelarska zadruge, PE Ljubljana. Glede na navedeno je jasno, da bomo lahko dosegli pozitivne premike na področju čebelarstva le tako, da bomo v organizirano družbeno proizvodnjo vključili večino čebelarjev z območja občine. Nosilci družbeno organizirane proizvodnje - kooperacije so v občini poleg Medeksa in Hmezada. Čebelarska zadruga PE Ljubljana še Kmetijska zadruga Ljubljana TZO Vič in Kmetijska zdruga Velike Lašče. Strokovni nosilec pospeševanja čebelarstva pa je Veterinarski zavod Krim Grosuplje, ki s svojim pospeševal-cem čebelarjem zagotavlja izvajanje osnovnih pospeševalnih nalog s področja zdravstvenega varstva čebel in strokovnega svetovanja pri uvajanju nOvih tehnologij čebelarjenja. V proizvodnj čebeljih proizvodov pa bomo v tem srednjeroč-nem obdobju dosegli naslednje cilje: - med ¦ v . .- ¦ 15kg/panj • '.¦'•" ; - cvetni prah ,,: 0,15kg/panj - matični mleček. ; ;/ 10 gr/panj ' ' - propolis . ¦'.¦¦'.' 15gr/panj - vosek V ¦ ¦'/ • 0,30 kg/panj Večjo prolzvodnjo bomo dosegli z uvajanjem sodobnih oblik čebelarjenja, izobraževanjem čebelarjev ter izboljševanjem zdravstvenega varstva čebel. S ciljem dvigovanja proizvodnje ter povečevanja števila kooperantov bomo čebelarsko koope-racijsko proizvodnjo stimulirali z regresiranjem nabave osnov-nih reprodukcijskih materialov iz sredstev trgovinsko predelo-valnih organizacij ter iz sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občin mesta Ljubljane. V tem srednjeročnem obdobju bodo čebelarska društva tudi izdelala kataster čebeljh pašnikov, ki je strokovna osnova za organizirano in uspešno čebelarjenje. 3.3.6. Zdravstveno varstvo živali Za zdrvstveno varstvo živali, intenziviranje prireja mleka in mesa ter izboljšanje pogojev za proizvodnjo zdrave hrane žival-skega izvoza bo še nadalje skrbela veterinarska služba organi-zirana v Veterinarskem zavodu Krim in veterinarski službi SOZD Mercator KIT DO LM TOZD Posestva. Temeljne naloge veterinarske službe bodo zdravstveno varstvo živali pred kuž-nimi in drugimi boleznimi, primarna preventiva - zdravstveno varstvo Ijudi pred zoonozami, reprodukcija domačih živali, pre-prečevanje zastrupljanja okolja s povzročitelji živalskih kužnih bolezni, preskrba z zdraviii in veterinarskim instrumentarijem, izobraževanje posestnikov živali in strokovnega kadra, razisko-valna dejavnost v veterini in priprave na SLO ter družbeno samozaščito in delovanje v izrednih razmerah. 3.3.7. Izobraževanje kmetijskih proizvajalcev Ker je ustrezna strokovna usposobljenost v kmetijskih orga-nizacijah osnova za kvaiitetno načrtovanje in izvajanje kmetij-ske proizvodnje bomo v srednjeročnem obdobju 1986—1990 izboljšali kadrovsko strukturo zlastj v pospeševalnih službah. V kmetijskih organizacijah bodo nadaljevali z izobraževanjem kmetov z raznimi oblikami izobraževanja. Organizirani bodo tečaji v novem zadružnem izobraževalnem centru na Barju. Še posebna pozornost bo namenjena izobraževanju kmečkih žena in njihovemu večjemu vključevanju v organe kmetijske zadruge in krajevnih skupnosti. S pospeševanjem razvoja izvenmestnih krajevnih skupnostih se bodo izboljšali življenjski pogoji vaškega prebivalstva in tako tudi bolje izrabljal kmetijski pro-stor. 3.3.8. Kmetijsko zemljiška politika Cilj kmetijsko zemljiške politike v srednjeročnem obdobju 1986-1990 je skrb za pravilno rabo kmetijskih zemljišč, ohranja-nje najboljših zemljišč za kmetijsko proizvodnjo ter usposablja-nje kmetijskih zemljišč za intenzifikacijo kmetijske proizvodnje. Tako se bo Kmetijska zemljišča skupnost s svojimi sredstvi vklju-čevala v program hitro in agromelioracij, poleg tega pa bo kot nosilec nalog v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi uredila 50 km poljskih poti in usposobila za sodobno obdelavo 200 ha zemljišč. Ena izmed pomembnih nalog Kmetijske zemljiške skupnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik bo v srednjeročnem obdobju 1986-1990 priprava letnih programov vzdrževanja mreže terciar-nih odvodnih jarkov na Barju. Poleg tega bo KZS sofinancirala vzdrževalna dela z jarkokopači ter v ta namen odvajala del zbra-nih sredstev v skladu z letnimi programi oziroma potrebami, ki izhajajo iz cilja, da je potrebno v tem srednjeročnem obdobju zagotoviti čiščenje terciarnih odvodnih jarkov vsaj vsaka 3 leta. Kmetijsko zemljiška skupnost bo tudi strokovni nosilec izde-lave agrokarte, ki bo strokovna podlaga za ovrednotenje kmetij-skih zemlišč. Agrokarta bo tudi osnova načrtovanja agrotehnič-nih ukrepov s ciljem povečevanja kmetijske proizvodnje v danih razmerah. , ". .¦.'¦¦' - ^ .- ' f~ •¦' ¦ ¦ ¦"'...¦. ¦'..•. 3.4. GOZDARSTVO Z doslednim izvajanjem gozdno gospodarskih načrtov bomo zagotavljali krepitev splošno koristnih funkcij gozdov. Cilj tega srednjeročnega obdobja je uskladiti gozdnogospodar-ska dela in izkoriščanje gozdov ter povečati lesne zaloge, ki v gospodarskih gozdovih dosegajo 165 m3/ha. V blagovni proizvodnji je predvideno prestrukturiranje sorti-menta sečnje in sicer se bo povečala sečnja tanjših sortimentov, dočim bo delež hlodovine enak kot v preteklem obdobju. Taka sortimentacija je pogojena z obstoječo strukturo gozdov, kar še posebej velja za zasebne gozdove. Večjo ekonomičnost in produktivnost bomo v gozdarstvu dose-gli z višjo stopnjo mehaniziranosti ter izboljšanjem delovne teh-nologije pri sečnji in spravilu lesa, ki bo morala biti prilagojena izredno heterogenim terenskim razmeram. Ob upoštevanju tega dejstva se bo stopnja lastnega mehaniziranega spravila v družbe-nem sektorju povečala. Kmetijska zemljišča na Barju in ob vodotokih, ki niso primema za intenzivno kmetijsko proizvodnjo oziroma so v zaraščanju, bomo z vlaganji SOZD Slovenija papir začasno namenili za topolove nasade, zaradi pridobitve lesne mase. Večjo racionalizacijo bomo dosegli tudi z učinkovitim načrtovanjem gozdnogojitvenih del v obliki detaljnega gojitve-nega načrtovanja ter organizacije in vodenja delovnih skupin. TABELA13: Obseg blagovne proizvodnje in gozdnogojitvenih del* Gozdno gospodarstvo Ljubljan. GG Ljubljana: mlekarne Kočevje " TOZD TOK _ TOK TOZD TOZD SKUPAJ Škofljica Ljubljana Škofljica Posestva Gozdarst. ' m3 Lašče iglavci 7.096 14.165 25.528 1.500 8.190 56479 listavci 6.244 14.977 16.895 1.580 3.310 ' 43.006 SKUPAJm3: 13.340 29.142 42.423 3.080 11.500 99.485 obnovana 17,4 18,55 48,90 9,0 12,7 106,55 negagozdaha 97,95 161,15 356,75 55,5 110,5 771,85 Melioracije gozdov ha: - osnovanje nasadov 3,30 43,0 23,85 3,0 - 73,15 - direktna premena 3,30 39,0 18,85 3,0 - 64,15 - indirektna premena - 4,0 5,0 - - 9,00 - vzdržev. nasadov 11,40 184,75 70,80 15,00 - 281,95 Plantažni nasadi ha:" - topolovi nasadi ¦'¦-¦-' - - 10,0 - 10,0 - vzdrževanje nasadov — - -; - 30,0 - 30,0 * gozdno gospodarski načrti so v usklajevanju "niupoštrevanoobvodotokih ¦.¦•? •¦¦ Gozdno gospodarske organizacije bodo zgradile skupno 41 km gozdnih cest, s katerimi bodo izboljšale možnosti gospodarskega izkroiščanja gozdov, ki so trenutno težje dostopni. ••- , 3.5. LOVSTVO IN RIBIŠTVO Z lovsko gospodarskimi in ribiško gojitvenimi načrti bodo lovske in ribiške organizacije zagotovile smotrno gospodarjenje in upravljanje z lovišči in vo-dami. Za preprečevanje škod po divjadi in na divjadi bodo lovske organizacije sklenile samoupravni sporazum s krajevnimi skupnostmi, kmetijskimi organiza-cijami ter gozdno gospodarskimi organizacijami združenega dela. S ciljem zaščite vodne flore bodo ribiške in lovske organizacije sodelovale pri usklajeva-nju interesov z drugimi uporabniki prostora ter jih tekoče opozarjale na more-bitne negativne posledice posegov v prostor oziroma na morebitne povzročene škode. • ^ ' , 3.6. TRGOVINA ' * Poleg industrije }e trgovina najmočnejša gospodarska veja po deležu ustvarje-nega družbenega proizvoda v občini (20 %) in bo v naslednjem srednjeročnem obdobju dosegla 2,9% povprečno letno stopnjo rasti družbenega proizvoda. V obdobju 1986-1990 bomo posebno skrb posvetili trgovini na drobno. zlasti trgovini osnovne preskrbe, pri čemer bo cilj približati se mestnemu povprečju neto prodajne površine na prebivalca. Trgovina bo nadaljevala z izgradnjo objektov osnovne preskrbe. Zaradi ome-njenih materialni možnosti, ki ne dopuščajo gradnje malih trgovin osnovne preskrbe, bo v lokalnih centrih program trgovin glede asortimana in specializa-cije, prilagojen širšemu gravitacijskemu območju. Osnovno preskrbo z živili In gospodinjskimi potrebščinami bomo reševali tudi z vključevanjem osebnega dela in sredstev. Glede na deficitarnost prodajnih površin osnovne preskrbe, ki se bo s plani-rano izgradnjo novih stanovanjskih sosesk na območju Galjevice, Lavrice in Brezovice še povečala, bo potrebno na ravni mesta usmerjati investitorje na ta območja. Hkrati z izgradnjo novih trgovin bo potekaia modernizacija in specializacija obstoječih trgovskih objektov, obratovalni čas in ponudba bosta prilagojena potrebam potrošnikov in turizma, kar bo izboljšalo poslovanje in oblikovalo racionalnejše manipuliranje z blagom. Trgovina na debelo bo z dohodkovnim povezovanjem s proizvodnjo razvijala funkcijo organizatorja blagovnega prometa in soustvarjalca v blagovni menjavi. TABELA 14:'INVESTICIJE OZD S PODROČJA TRGOVINE V IZGRADNJO NOVIH ZMOGLJIVOSTI vOOOdin v cenah 1984 Predračunska vrednost tehnična struktura (v %) OZD Investicija Lokacija Celotna Last. sred. Zgradba Oprema Ostalo Pričetek Konec Število inest. invest. zaposle. SOZD Mercator KIT 00 Rožnik izgradnja samopostr. trgovine Kozarje TOZD Dolomiti ¦ ,- *¦•¦' prodajalna železnina ":¦*;¦'¦ samopostrežna trgov. "center osnov. preskrb. SOZD Mercator KIT DO Mercator Rožnik, TOZD Trgovine SOZD Mercator KIT KZ Velike Lašče ABC Pomurka, DO Tabor, TOZD Maloprodaja ABC Pomurka, DO Oelikatesa Agrotehnika Gruda, TOZDTrgovina Avtocommerce, TOZD Volan DO Merkur Kranj • PDCenterkemije DO Kompas, TOZD Magistrat trgovina Barjan prizidek ob trgovini Murgle gradnja in oprema trgovine Golo povečanje prodajnih in sklad. zmoglj. trgov. naTurjaku dokončanje skladišča suhe robe trgovina osnovne preskrbe na Igu Market Škofljica 'trgovlna Pijava gor. , trgov. osnovne preskrbe • izgradnjaservis, Vič izgrad. skladišč. objekta *izgrad. prodaj. centra "izgrad. distrib. cent. Izgrad. skladišča za trgov. dejavnost za oskrbo turizma lastno zemlj. • pri Dolgem - mostu novapovrš. vVel. Laščah nova površ. vHorjulu , lastnozemlj. ' vTrnovem ob motelu na Juž. obvoz. Murgle Golo Turjak Rob lgVS-236-S10/ 1 Škofljica Pi|ava gorica VS3/2 Vič (VS-6) Tržaška133 Brezovica VP1/2(RP-2) VP1/2(RP-2) (VP-3) VP 2/3 Koprska 120.000 120.000 140.000 500.000 80.000 150.000 40.000 60.000 35.000 100.000 80.000 2.000 185.000 600.000 150.000 80.000 7,268.300 200.000 120.000 120.000 140.000 350.000 56.000 150.000 28.000 60.000 18.000 70.000 64.000 2.000 185.000 120.000 150.000 80.000 5,100.000 80.000 45 50 45 45 45 35 45 70 90 70 70 75 60 80 45 70 30 20 30 30 30 50 30 20 10 20 20 60 10 24 20 25 28 25 30 25 25 25 15 25 10 10 10 40 15 6 100 30 2 1987 1986 1986 1966 1988 1986 1986 1986 1985 1988 1987 1986 1985 1986 1987 1986 1986 1987 1990 1988 1987 1989 1990 1988 1987 1987 1986 1989 1988 1986 1986 1988 1989 1990 1990 1989 8 10 8 30 6 3 1 10 3 10 1 20 80 5 85 10 * investicije bodo zaključene po letu 1990 3.7. PROMET IN ZVEZE Na področju prometa in zvez bomo v obdobju 1986-1990 dosegli 2,2-odsfotno povprečno letno stopnjo rasti družbenega proizvoda. Razvoj prometa in zvez bo temeljil na pospešenem uvajanju sodobne transportno manipulativne opreme ter smo- trni organizaciji skladiščnih in manipulativnih prostorov. Na področju PTT prometa bomo izboljšali kvaliteto PTT storitev in povečal število naročniških telefonskih priključkov in telefon-skih govorilnic. ... , . f- r:. TABELA15: Investicije vrazširjeno reprodukcijo ¦ ¦ " vOOOdin v cenah 1984 Predračunska vrednost OZB Investicija i ' Lokacija celotnalastna sredstva 1. PTT Lj. podjetje za PTT promet 2. SOZD Integral DO Tovorni promet ViatorTOZDLJ. 3. PAP-Podjetje za avtomat. prometa 4. DO Cestno podjetje Lj. +izgradnja stavbe za srevisne in vzdrževal. VP 2/4 Koprska (VP dejavnosti 3/3) nadaljevanjeizgrad.il. v VP1/2 Rudnik(RP2) +fazetovor. terminala ..-...- gradnja objekta s posl. sklad. servis. prostori Peruzzijeva izgradnja baze mehanič. obratov, skladišč, VP1/2 Rudnik prost. za vozni in stroj. park in posl. (RP 2) prostorov 1,450.800 850.000 42.000 700.000 425.000 25.200 500.000 Tehnična struktura (v %) zgradba oprema ostalo pričetek invest. konec invest. število delavcev 81 18 1 1986 1990 za10% "' 2. ' _ 70 , 30 - V 1986 , 1990 4 '- 3." ¦: " . . ' ' 60, V- > 2p r 20 ' 1987 ' 1988 50 ____________4. ' ' , 65_________20__________15_____________1986 1990 350++ + investicije bodo zaključene po letu 1990 + + v številu delovnih mest so vključena tudi delovna mesta, ki se preselijo zaradi spremembe sedeža OZD 3.8. VODNO GOSPODARSTVO . • ' ' Področje vodnega gospodarstva bo usmerjeno v varstvo pred visokimi vodami, zagotavljanje potrebnih količin vode, varstvo kakovosti voda, urejanje odvodne tnreže in uravnava- nje odtokov neurnih voda. V vodno gospodarstvo se bodo uvajale nove metode in načini reševanja obstoječe problema-tike, ki bodo zagotavljali sistematično, organizirano in visoko-kakovostno delo. TABELA16: . ¦;, , . .: . ..:¦'::¦.. ¦ . " Investicija vrazširjenoreprodukcijo vOOOdin, vcenah 1984 OZD --.. Investicija Lokacija predračunskavred. tehničnastruk. (v%) pričetek konec število '"¦¦'"¦¦ celotna last. sred. zgradba oprema ostalo invest. inve. del. Vodno razširitev posl. Hajdrihova 72.000 55.000 70 30 - 1987 1988 30 gospodarski prost. % ......... -,•-•¦. .; ¦ - s .„¦.•¦,'¦ inst. ' ¦"¦ '- r"'"' ¦ i: -: ! . "¦ ' V ;' "¦¦ ; ' ' 3.9. GRADBENISTVO Zaradi upadanja investicijskih dejavnosti se področje gradbe- -ništva v srednjeročnem obdobju 1986-1990 ne bo razvijalo s tako intenzivnostjo, kot se je v preteklem obdobju in bo doseglo le 0,6-odstotno povprečno letno stopnje rasti družbenega proiz- voda. OZD s področja gradbeništva se bodo dohodkovno povezale z industrijo gradbenega materiala ter tako zagotavljale k^alitetno in pravočasno izvajanje gradbenih del. Na območju občlne bo prenchaia proizvodnja opeke, zagotovili pa bomo postopno saniranje glinokopov. Z modernizacijo proizvodnih procesov in izvajanjem produktiv-nejših gradbenih tehnologij, bodo gradbene organizacije zago-tavljale funkcionalnejšo in bolj ekonomično izgradnjo stanovanj-skih objektov. Pri izkoriščanju naravnih mineralov bomo izvajali ukrepe za zaščito in.varovanje okolja in vzpostavitev v prejšnje stanje. Razvoj gradbeništva bomo omogočili v IC VP 8 škofljica (VP 245/1 Škofljica). TABELA17:lnvesticijevrazširjenoreprodukcijo • ¦ • vOOOdin . .-..¦:':.. ; \ ni vcenah1984 Predračunska vred. Tehnična strukt. (v%) n>i: ¦ ¦ OZD Investicija Lokacija celotna last. sred. Zgradba oprema ostalo Pričetek Konec štev. inv. inv. del. DOMineral pokritje in podaljš. Predelava 86.540 86.540 30 64 >¦ 6'v 1986 1990 deponijeblokovin granita ' .. -, ¦. obnovastan. Podpeč '¦ .'.;¦', ' . ' . objekta za posl. , '':"¦¦'¦¦¦-. potrebe ' '. • ' , • '¦;, ¦'¦"':'1.'' '' _'_..___________ _.,, .. obnovaobstoječe Peskokop 12.500 12.500 - 68; 40^,(1986 1987 reproduk. in Škofljica ' ; '•••^•"b, ¦.-;"'• ;:¦• participacijaza -¦'' .'. .;'.-. . . ¦.¦..'¦. _..-., f::^t»r-' tDWni;y;--.' . ¦¦ ¦; ..... obnovoceste +SGPPionir izgrad. tesarskega (VP-245/1) 350.000 35.000 65 20 15 1986 1990 45 Novomesto obrata, delavnic za VP-8 - : .--,, . TOZDGradb. vzdrževan. Škofijica ,-..- ; ^ ..-. , •.¦¦--, ¦ • . - sektor mehanizac. in ¦ ' , opreme ter sklad. in ¦ ; ' • = ' • upravnih prostorov +GPGradis betonarnaz (VP-245/1) 210.000 105.000 60 40 - 1986 1990 15 TOZDGol deponijo mineral. VP-8Šk. ^ agregatov DOKIP linija za proizv. Opekarska 33.000 33.000 5 75 20 1986 1986 2 šamot. cevi : +izgradnjaobrata (VP-245/1) 500.000 400.000 30 50 20 1986 1990 .;'•¦'¦' za proizv. visoko VP-8 .-*-.- : aluminatnih ¦ "'¦, ¦",¦¦.•¦ . : , J ' ognjestal. ¦ materialov SCTTOZD preselitevin (VP6)VP-3/2 110.000 110.000 40 45 15 1986 1987 80+ + Tesarska moderni. večjega Brdo dejavnost dela proizv. TOZD . . -,.-.. .,;,,. V.v.. ¦ n TD rekonstrukcija . obstoj. objektov, , novogradnja in ' ' ,• •-.¦:¦¦• ^-. ¦¦¦.¦¦ oprema SCTTOZD rekon. obstoj. Cestana 100.000 100.000 80 10 10 1986 1988 60 Inženiring objektov bivše Brdo . . . . opekarneza '-.::\ '' ' ¦ - ' ' ¦>*".¦»<•*>*¦,¦ central. skladiiče in ¦¦ ' : • ' trgovino gradb. mateViala SCTTOZDnizkeureditevprostorov (VP6)VP-3/2 65.000 65.000 70 15 15 1986 1988 30 gradnje opekarne Indop za Brdo program TOZD DO Ingrad Celje širitev kamnolornav Babnagora 50.000 50.000 30 40 30 1986 1989 10 TOZDPrevozi obm. Rame- Polhov Požarniki-Bela Gradec ! ' ¦ ' DOIngradCelje izgrad. proizv. VP2/3 116.388 116.388 85 12 3 1986 1990 450 TOZD Gradbena objekt. za spremljaj. Koprska (VP-operativa dejav. s preselitvijo 3) . ,:, -..'.,. '• ¦ sedeža TOZD '" .' ' ''""' * SGPGrosuplJe izgradnja obrata VP6/1Plutal 400.000 280.000 65 25 10 198? 1989 betonskih polizdel. (VP4) izgradnja central. VP6/1 Plutal 100.000 100.000 95 - 5 1986 1987 skladišča (VP-4) 3.10. TURIZEM IN GOSTINSTVO Turizem kot gospodarska panoga ima v prostoru občine velike razvojne možnosti. Lega med zahodno in južno vpadnico, bogata območja rekreacije, izjemni klimatski pogoji, številni kulturno zgodovinski spomeniki, zaščita gorskih kmetij in usmerjena kme-tijska proizvodnja omogočajo razvoj različnih vrst turiztna, od specifično mestnega do tipično podeželsko rekreativnega. Največji poudarek v naslednjem srednjeročnemobdobju bomo dali izletniškemu in počitniškemu turizmu. Pri tem bo pomembno vlogo odigralo osebno delo z odpiranjem novih gostinskih in prenočitvenih zmogljivosti ob turističnih poteh in kmetije odprtih vrat kot osnova bodočih počitniških kmetij. . - . Nadaljna pomembna naloga bo očuvati objekte in zagotoviti primerno ponudbo na zanimivih turističnih točkah Kureščku, Iškem vintgarju, Rakitni, Polhovem Gradcu in Turjaku. Turistično ponudbo občine bomo povečali z načrtno prenovo Trnovega. K širjenju turistične miselnosti in urejanju okolja, ki je za turizem izjemnega pomena, bodo v veliki meri pripomogla obstoječa in na novo ustanovljena turistična društva. Razvoj gostinstva v naslednjem obdobju bo temeljil predvsem na izboljšanju kvalitete gostinskih storitev, na povečanju sedež-nih zmogljivosti pridobljenih z dograditvijo ter adaptacijo obsto-ječih objektov in gradnji novih prenočitvenih zmogljivosti. Za gradnjo hotela A kategorije je opredeljena lokacija v Trno--vem ob podaljšku Kardeljeve ceste. TABELA 18: Širitev in modernizacija gostinskih in prenočitvenih objektov • v 000 din v cenah 1984 Predračunska vred. Tehnična struk. OZD Investicija " Lokacija Celotna last. sred. zgrad. opr. ost Priče. Konec Št. Št. inve. inve. del. ležišč Gostinsko podjetje povečanje gost. kapacitet C. naRožnik18 180.000 110.000 62,5 25 12,5 1986 1988 3 -Vič poveč. gost. kapac. nalokaciji .15.000 15.000 70 25 5 1987 1988 4 avtosejma SOZDPetrol + ftgrad. motela objuž. obvoz. 1,200.000 900.000 60 40 - 1987 1990 120 150 Ljubljana SOZDGHI + izgrad. prenočit. Livada .75.000 75.000 70 25 5 1988 1990 20 80 DO Daj-Dam kapacitet in parkirišč na Livadi ••¦"'¦. + investicijebodozaključenepo letu 1990 ¦ ' ,- -'¦'¦": Pri gradnji novih gostinskih zmogljivosti v organizaciji oseb-nega dela pospeševali s kreditno in davčno politiko le tako, ki bodo pomenile povečanje prenočitvenih in prehrambenih zmog-Ijivosti v občini. 3.10. RAZISKOVANJE ; ¦ "' ' ' - Znanstveno-raziskovalne organizacije bodo še poglabljale sodelovanje med seboj in z gospodarskimi ter visokošolskimi organizacijami. Z ustrezno kadrovsko politiko ih z dodatnim izobraževanjem bodo znanstveno-raziskovalne organizacije povečale število razi-skovalnih oziroma strokovno tehničnih kadrov v raziskovalnih oziroma razvojnih oddelkih. Organizacije združenega dela bodo pri razvoju svojih novih proizvodnih programov maksimalno angažirale svoje razvojne službe ter vlagale več sredstev v razvojno raziskovalno dejavnost. Na vseh področjih je pptrebno v večji meri vzpodbujati inova-tivno dejavnost in tudi ustrezno nagrajevati inovatorje. ».. OZD s področja raziskovanja, ki se ukvarjajo s poskusno proiz-vodnjo (Inštitut Jožef Stefan, Kemijski inštitut Boris Kidrič, Inšti-tut za elektroniko in vakuumsko tehniko, Metalurški inštitut) bodo prenesle del poskusne proizvodnje v redno proizvodnjo obstoječih in novih OZD. Raziskovalno razvojna enota za roboti-zacijo pri Posebni raziskovalni skupnosti za elektrokovinsko industrijo bo zagotovila skupen, usklajen in enoten pristop pri raziskavah, razvoju, proizvodnji, prometu in uporabi določenih vrst robotov, podsklopov za robote, robotiziranje proizvodnih linij in znanj s tega področja. Uporabniki in izvajalci bodo tudi združevali delo in sredstva v skladu z neposrednim interesom za delo na konkretnih raziskovalno-razvojnih nalogah in za naloge skupnega pomena na projektu. Gospodarske in znanstveno-raziskovalne organizacije s področja Viča bodo proučile možnosti za vključitev v to enoto kot uporabniki ali kot izvajalci. TABELA 19: Investicije vširitev in modernizacijo v000din,vcenah 1984 predr. vredn. OZD investicija lokacija celotna last. sred. 1. InštitutJožefStefan razvojno-razisk. laboratorij Jamova39 300.000 90.000 2. Kmetijski inštitut Boris Kidrič raziskovalna oprema Hajdrihova19 125.000 94.000 nadzidava-atapcija podstrešja 200.000 100.000 3. Inštitutzaeletroniko in vakuumsko nadgradnja obstoječe stavbe Teslova30 120.000 80.000 tehniko J 4. FAGG inštitutzageodezijoin predprojekt ; Jamova2 74.560 24.560 fotogrametrijo 5. Inštitutzacelulozo in papir• ¦¦.,-..• prizidek k obstoječi zgradbi in prizidava pol. Bogišičeva8 100.000 ind. hale Tehničnastruktura zgradba oprema ostalo začetek I. konec I. štev. delavcev 1. .90 ,10 - 1986 1986 40 2. * " . - 100 - 1986 1986 3. • , 45 • 45 10 1986 1987 4. 40 60 - 1986 1987 30 5. 67 33 - 1986 1988 ____________%________ .100 - - 1986 "' 1990_____________- Večina znanstveno-raziskovalnih organizacij pa bo vlagala svoja sredstva za nakup nove raziskovalne opreme in v obnavljanje ter dopolnjevanje obstoječe opreme . , ;, ¦...¦¦¦.. • ^ 3.11. POSLOVNE.TEHNIČNE IN FINANČNE STORITVE Dejavnost finančnih, tehničnih in drugih poslovnih storitev bo imela v naslednjem obdobju intenzivno dinamiko razvoja s 4,6 odstotno povprečno letno stopnjo rasti in bo leta 1990 ustvarila 5,7 odstotka družbenega proizvoda občine. OZD s področja finančnih, tehničnih in drugih poslovnih storitev bodo z razvija-njem svojih proizvodnih programov in izvajanjem najsodobnejših tehnoloških rešitev omogočile industrijskim OZD hitrejši tehnolo-ški razvoj, preobrazbo in modernizacijo ter približuje razvitemus svetu. ,...'..- - . . . ¦ Nosilec naloge bo IBE v sodelovanju z OZD, ki imajo možnosti za razvoj lastne tehnologije in prodajo le te na mednarodnem trgu (Plutal, Tovil, Avtomontaža TOZD TGN, IGO, IPKO). OZD, ki imajo tako razvito lastno tehnologijo, se bodo v sodelovanju z OZD s področja inženiringa intenzivno vključevale v mednarodno delitev dela in ekonomske odnose s tujino. V povečanje poslovnih prostorov in kadrov bo investiral le IBE z naslednjo investicijo: TABELA 20: Investicija v razšritev poslovnihprostorov v cenah 1984 v 000 din ' ' Predračunska vred. Tehnična strukt. (v%) OZD ' Investicija Lokacija celotna last. sred. Zgradba oprema ostalo Pričetek Konec štev. inv. inv. del. IB razširitevposl. (VS104) 420.000 350.000 92 8 '-,1986 1988 v5. letih Elektroprojekt prostorov V52/4 . 200 Organizacije združenega dela bodo uvajale v poslovanje infor-macijske sisteme. Pri uvajanju novih in posodabljanju obstoječih informacijskih sistemov bodo zagotavljale kompatibilnost siste-mov in medsebojno sodelovanje strokovnjakov. S takim pftslova-njem se bo zmanjšalo podvajanje zmogljivosti, kar bo pripomo-glo k hitrejšemu, kvalitetnejšemu, ažurnejšemu in učinkovitej- TABELA 21: Investicije v računalniško opremo šemu delu in izvajanju informacijskih storitev. Namen investicij v informacijsko tehnologijo je zagotovitev pravočasnih jn kvali-tetnih informacij kot podlaga za odločanje in vodenje poslovne politike ter upravljanje proizvodnih procesov. V informacijske sisteme bodo usmerjene naslednje investicije: "'¦-•;.-: .-.-.¦¦¦ ':¦¦¦'¦¦' , .....V V 000 din ¦''¦¦'-'¦'¦¦¦'¦¦¦¦-¦ >¦¦¦¦¦'>.•>¦ ¦¦•¦¦¦ ¦ ¦-' . vcenah1984 Predračunska vred. Tehnična strukt. (v%) '' , V OZD Investicija Lokacija celotna last. sred. Zgradba oprema ostalo Pričetek Konec štev. inv. inv. del. RRC računalnikza - 800.000 300.000 - 100 - 1986 1990 12 računalniške perifemo in progr. . . storitve opremo : ¦'¦-•:• : • : , DO novračunal.sistem Koprska 1,100.000 700.000 ' -- 90-10 1986 1988 15 Mehanografski center DOIIirijaVedrog računalnik Tržaška32 120.000 70.000 10 80 10 1985 1987 5 DSSS . , DOTobačna investic. v opremo Tobačna5 20.000 11.000 - 100 .' v~ 1986 .1990 • tovarna . . . ; . ' ¦ , <¦• : ¦, IB nakup rač. sistema Hajdrihova 92.700 65.000 - 100 - 1986 1987 Elektroprojekt____________________________________________________________________________________________________ 4. SOCIALNI RAZVOJ 4.1. SOCIALNO VARSTVO Samoupravne interesne skupnosti na področju zaposlovanja, otroškega varstva, socialnega skrbstva, stanovanjskega gospo-darstva, pokojninsko-irjvalidskega zavarovanja ter druge samo-upravne interesne skupnosti, ki tudi deloma uresničujejo social-novarstvene pravice, bodo zagotavljale dogovorjeni in usklajeni razvoj socialnega varstva v občini. Občinska skupnost social-nega varstva bo uveljavljala uresničevanje take samoupravno dogovorjene socialne politike v občini, ki bo omogočala dose-ganje najustreznejše socialne varnosti delovnih Ijudi in ob-čanov. Za doseganje tako zastavljenih ciljev bo občinska skupnost socialnega varstva: - podpirala ustanavljanje mreže rehabilitacijskih invalidskih delavnic za zaposlovanje Ijudi, ki jih ni moč vključevati v redno zaposlitev pod normalnimi delovnimi pogoji, - podpirala zagotavljanje socialne varnosti vsem kategorijam upokojencev s sprotnim usklajevanjem vseh vrst pokojnin z rastjo življenjskih stroškov in urejanjem stanovanjskih vprašanj upokojencev, - spremljala in skrbela za dosledno izvajanje določil samou-pravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstevenih pravic na vseh področjih na podlagi enotne skupne evidence prejemni-kov socialnovarstvenih pomoči v okviru mesta Ljubtjane, - podpirala ta*ko organiziranost strokovnih služb, ki bodo celovito obvladovale strokovno delo s področja socialnega var-stva ter usklajeno in ažurno izvajale dogovorjene naloge s tega področja. vooi^s^v - . .. :,. 4.2. ZAPOSLOVANJE ..,,'' ¦'% " ¦.>'¦> '¦¦• ... ¦ ¦. 6. Mestni log 7. Kozarje 8. Dobrova "'"¦ ¦ -. 9. Škofljica 10. Brezovica pri Ljubljani, Vnanje GOrice, Notranje Gorice 11. Gumnišče (del KS Škofljica) 12. Pijava gorlca 33. Karlovica (KS Velike Lašče) /v ,-- 34. Brezja (KS Dobrova) 35. Horjul (KS Horjul) 36. Ko.eno (KS Horjul) ,, v „,] 37. Vrzdenec (KS Horjul) , ,o >v 38. Žažar (KS Horjul) 'c,(,, 39. Hruševo (KS Dobrova, KS Polhov Gradec) 40. Dvor (KS Polhov Gradec, KS Dobrova) ¦ 41. Polhov Gradec (KS Polhov Gradec) 42. Setnik (KS Polhov Gradec) , , 43. Črni vrh (KS Črni vrh, KS Polhov Gradec) , 44. Butajnova (KS Horjul) 45. Šentjošt (KS Horjul) V naslednjih planskih prostorskih celotah urejamo območja z 5.1.3.1. Prostorskimi izvedbenimi načrti 5.1.3.1.1. Z zazidalnimi načrti: Planska Obmoije urejanja s PIA Zazfdalni otoki po prostorskacelota________________^_________ GUP-UP_________ 1 2 3 1. Rudnlk VS1/3Rudnik RS-1 VS1/4Galjevica RS-2 VS1/5llovica J RS-4 VS1/6London ; . RS-102(del) VS1/7Vinterca >',; ^-.:.;'. RS-103 VP1/2Rudnik RP-2/1, RP-2/2 VM1/1ObDolen|sklces« RM-1 VM1/2 0bDolenjskicesti RM-1 VM1/3ObDolenjskicesti- VI-6 parkiranje ' 2. Tmovo VI2/7Tehnifcnaknjižnica VI-6 VS2/4delLangusova VS-104/1 VS2/8delobTržaškicesti VS-3del ¦ ¦ VS2/9Rakovajelša ¦ VS-102/2(del) VS2/10Sibirija ; ^, VS-103/2del \ VP2/3Koperska *.' VP3 VP2/4Koper»ka VP-3/3 VI2/9 Muzej revolucije VM(del) VI2/4Objužnlvpadnicivzhod VS-102/2del VI2/5 Južna vpadnica zahod VI2/6 Cesta dveh cesarjev VM 2/3 Parkirišče - servis VM2/4Motel : VM2/5Agraria-vrtnari|a j;,s VR2/1ŠRCMesarica 3. VHS VS3/1Rožnadolina VS-5 VS3/2VIČ VS^ VP3/1Brdo VP-5 VP3/2Brdo . .' VP^6 4. Lavrica VS 4/4 Lavrica RS-5 , VS4/5Lavrica . RS-110 VP4/1 Debelihrib - ¦ VP4/3Lavrica RP-3/1 VM4RTPLavrica 6. Mestnllog VP6/1Plutal VP-4 VP6/2Dolgimost VO6Južnavpadnica-jug ° : VM6/1Motel 7. Kozarje VS7/5Bokalce ' VM 7/1 Kosovo pol|e (gasilska VM-2 brigada) 8. Dobrova VS8/2Dobrova ,: VS-201/5 9. Škofljica VS9/10Škottjica . VS-245/7 VP9Škofljica , VP-245/1 VO9Škofljica , v i > 10. Brezovica VS10/3Brezovica- VS-220/4-a del pri Ljubljani Mala vas - del : Vnanje gorice Notranje gorice 12. Pijava VS12/5Smrjene VS-250/2 gorica ' -< vcfv. (KSPijava. VS12/6Kopenk(del) VS-250/3 gorica.KS VS12/7Kopenk(del) VS-250/4 Turjak- VS12/11 Vrh nad Želimljami VS-250/8 del KSŽelimlje VS12/12 Želimlje VS-251/1 13. Ig VS13/4lg VS-236del (KSIg.KS VP13/1 Ig VS-236/P1 Tomišelj- VP13/3lg VS-236/P3 del) VP13/4lg , VS-236/P4 t 20. Podpeč VS20/2Jezero ^r VS-222 (KS Preserje) ¦- ¦ VW20/1Jezero VW-202 VS20/4Vnanjegorice 21. Preserje VS 21/2 Kamnik (KSPreserje) VS 21/4 Preserje VS-229 VS 21/5 Kamnik pod Krimom VS-225/1 22. Prevalje VP22/2Laze (KSPreserje) 29. V.Lašče VS 29/1 Velike Lašče '' VS-261 del (KSVelike VS 29/2 Male Lašče - VS-259del Lašfte) VS29/3Trojica VS-260 VS 29/7 Velike Lašče pri kolodvoru VS 29/8 Velike Lašče pri kolodvoru VP 29/1 Velike Lašče pri kolodvoru 35. Horjul VS35/2Horjul VS-213/2a (KSHorjul) VP35/1Horjul VP-213 VP35/2Horjul 40. Dvor VS40/5Babnagora VS-203/2 (KSPolhov VS40/6Srednjavas VS-206 Gradec VP 40/1 Srednja vas KSDobrova) 41. PolhovGradecVO41/1PoHiovGradec VO-208 (KSPolhov VS41/1PolhovGradec VS-208/2 Gradec) VP 41/1 Polhov Gradec VP-201 5.1.3.1.2. Z ureditvenimi načrti Planska Območje urejanja s PIA Zazidalni otoki po prostorska celota GUP-UP 1 2 3 ' 1. Rudnik VR1/2 Ob Ljubljanici ' 2. Trnovo VS2/1Krakovo VS101 . VP2/1Tobačna VPl V( 2/2 Vič VI2 . VO 2 Ob Bobenčkovi VS106 * VM2/1ObTržaškicesti VM1 VM2/2Slovenijaavto VS4-del VR2/2ŠRCSvoboda VR 2/4 Slovenija avto . 3. Vič VI3/2 Biocenter VI5(+nove VM 3 Pokopališče ViČ površine) VR 3/4 Turistično rekreacijskl center Bokalce 6. Mestnilog VM 6/3 Sanitarna deponija VM3/1 VR 6/Uužni park VR 6/2 ŠRC Uestni log 7. Kozarje VS 7/1 Kosovo polje VS8/1 , ,- VM 7/2 Smodinec VP7 VE 7 Smodinovec VM7 ' VR 7 Turistično rekreacijski center Bokalce 12. Pijava VS12/15 (KS Pijava gorica, KS gorica Turjak - del KS Želimlje - del) 16. Strahomer VP16/1 Vrbljene - Tekstilka VS 238 del (KSTomišelj) 20. Podpeč(KS VP20/1Podpeč VP202 Preserje) VE 20/1 Podpei VP203 VS20/1Podpefi VS223 21. Preserje (KS VP 21/1 Podpeč - IPKO VP 205 Preserje) 22. Prevalje(KS VP 22/1 Stari lazi VP206 Preserje) 25. Turiak(KS VS25/4Turjak VS255/1.2 Turjak) ; 29. Velike VS 29/1 Velike Lašče VS261/del Lašče(KS VS 29/1 Male Lašče VS259dei VelikeLašče) 35. Horjul(KS VS35/1Hor|ul VS 213/1,2,3 Horjul) 39. Hruševo(KS VE 39/1 Hrastnice Dobrova.KS . ' ., Polhov : Gradec) 4.1 Polhov VS41/1PolhovGradecdel VS 208/2 del Gradec (KSPolhov Gradec) ^ t A. 3. Z Lokacijskimi načrti - Tržaška cesta f - Žirovnikova cesta - industrijska cesta Vič-Brdo - Kardeljeva cesta - Podaljšek ceste v Mestni log do VP-4 Plutal (z nadvozom preko južne obvoznice) - Peruzzijeva cesta in cesta XVIII. divizije - (hitra železnica za Rožnikom) Legenda po GUP-UP Območja: V Vlč R Rudnik Namembnosti: S površine za stanovanja spremljajoče in ostale javne dejav- nosti W površine za počitnlške objekte P proizvodne, servisne in skladiščne površine 0 centralne površine 1 površine za šolstvo, inštitute in zdravstvo M površine za mestne javne službe in naprave Legenda po Ljubljana 2000 ..>¦¦: V območje občine Ljubljana Vič-Rudnik 0 površine za srednje mestne dejavnosti S površine za stanovanja in spremljajoče dejavnostl P površine za proizvodne dejavnosti, skladišča za terminale M površine za komunalne dejavnosti (mestne javne siužbe, servisi, obrti, pokopališča, odlagališča odpadkov idr...) . 1 površine za šolstvo, inštitute in zdravstvo W površine za počitniške objekte E območja črpanja naravnih surovin (gramoznice, pesko- kopi, glinokopi) R parkirne, športne in rekreacijske površine 5.1.3.2. S prostorsko ureditvenimi pogoji S prostorsko ureditvenimi pogoji bomo urejali vsa prostorsko in funkcionalno zaokrožena območja v občini (posamezna območja v naseljih in območja izven njih), kjer ni predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov. Sem so vključena: a) manjša naselja brez večjih razvodnih potreb in območja razpršene poselitve b) območja naselij oziroma njenega dela, kjer razvojne potrebe ne narekujejo prostorskih izvedbenih načrtov ali pa so ti že realizirani c) območja, za katera bodo v skladu s planskimi odločitvami kasneje izdelani izvedbeni načrti Prostorski ureditveni pogoji bodo podali za območja, citirana v točki a poleg prostorskih pogojev za graditev objektov za bivanje v naseljih tudi pogoje urejanja prostora oz. poSegov za posa-mezne dejavnosti izven območij naselij. Pri območjih, citiranih v točki b, bo dan poudarek vzdrževanju, obnavljanju in dopolnjeva- nju obstoječe gradbene strukture ter izboljšanju komunalne opremljenosti naselja. V območjih, citiranih v točki c, naj bi bila ' zapolnitev vrzeli za gradnjo v obstoječi gradbeni strukturi. S takimi omejitvenimi posegi bomo omogočili uresničitev že spre-jetih planskih odločitev oz. kasnejšo pripravo prostorskih izved-benih načrtov. S prostorsko ureditvenimi pogoji bodo določena območja in predpisani pogoji za dejavnost vrtičkarstva. 5.1.4. Strokovne podlage ' ' ' V obravnavanem srednjeročnem obdobju bomo izdelali neka-tere posebne strokovne podlage, da bi se v dogovoru o temeljih planov za naslednje srednjeročno obdobje lahko uskladile stvarne potrebe in obveznosti posameznih nosilcev. Kvalitetne in poglobljene strokovne podlage oziroma rešitve morajo nuditi možnost, da se skozi javno verifikacijo ponujenih rešitev po poti samoupravnega odločanja izbere najoptimalnejša rešitev. Izde-lati bo potrebno strokovne podlage za opredelitev urbanističnih zasnov naselij jnestnega značaja Polhov Gradec, Horjul in Velike Lašče (Ig, Preserje - Kamnik - Podpeč) in strokovne podlage za opredelitev krajinskih zasnov Polhograjskih Dolomitov, Barja in Iškega Vintgarja. Vsebinska razdelava potrebnih strokovnih podlag bo izhajala iz kartografskega gradiva v merilu 1:5000. Neskladnosti se bodo reševale v skladu z usmeritvami, vezanimi na razvoj poselitve in urejanja prostora. TAB 22: DINAMIKA GRADITVE STANOVANJ PO LETIH - VEČDRUŽINSKA GBRADNJA - OBČINA LJ. VIČ-RUDNIK Soseska, naselje Zmogljivost Plan. štev. dokonč. stanovanj po letih zazidalni otok > Objekti Štev. 86-90 1986 1987 1988 1989 1990 Opombe stan. v. I. Prioriteta 1. VS3Žičnica , A1 160 160 160 v.~ ¦ A2 160 160 , - - 160 , - '"¦. 2. VS 6 Stari Vič . :* B 14 71 71 71 - - - ¦ ' r 3. VS 236 S 5/1 Ig C 22 22 22 . ¦;"¦¦ v D 22 22 22 - - - - ¦ V :; ¦;¦ E 22 22 - 22 - -- - '¦ ' '-: "' ";v'.¦¦-" "¦'¦¦:..¦""'-'' F 22 22 - 22 -' - ¦ - ' 4. VS6/3Grba 4« ^V ^ ^'intaa« v Jil&o * 184 " 92 92 " ~ ¦• 5. VS I Trnovo - ¦ Družbeni center 30 30 _____-_______ 30______--_______-___________'- Skupaj: . 693 693 115 296 122 160 II. Prioriteta / 6. RS 4 Uovica . 588 200 - - - 200 200 (388) - prenos 7. VS106 Bobenčkova ¦¦¦ ' '"¦'¦¦ 50 50 - - - 50 - ' , 8. Velike Lašče - Center -v ; 24 24 - 24 - - *W ^tr- ¦' 9. Horjul - Center : 48 48 - - - 24 ^"¦'^^ 10. Polhov Gradec - Center 25 25 - - 25 - - ' 'lV"' Skupaj: 735 347 . - 24 25 274 200(388) - prenos III. Prioriteta . . • 11. RS 5 Lavrica J 220 - ' - - - -,;.:-' 220 - prenos 12. VS 104/1 Langusova ¦ . 86 - -. _ . - . - .:.,..- 86 - prenos 13. VS 245/7 Škofljica______________"•" -'¦'ISg _______-_______- _______ - 155 - prenos Skupaj: 461 - - - - - 461 -prenos Skupaj večdružinska gradnja vobdobju 1986-1990: 1889 1040 115 320 147 184 274 (861) - prenos Tab 23. DINAMIKA GRADITVE STANOVANJ PO LETIH - ENODRUŽINSKA GRADNJA - OBČINA LJ. VIČ-RUDNIK Soseska, naselja ' "¦ ' Zazidalni otok :2&r'' v in Zmogljivost Objekti št. st. Plan. štev. doKonč. stanovanj po letih 85=90 1986 198/ 1988 T9B9 T990 Opombe I. PRIORITETA 1. RS 1, 2. jurčkova pot* 2. VS 103 Murgle IV. faza 3. VS 7 Brdo - Vrhovci 4. VS 109 Dolgi most" 5. VS 202/2, 3 Selo* 6. VS 102/2 Rakova jelša*, 7. VS 225/1 Kamnik/Kr. 8. VS 6/3 Grba 9. VS 4 Bonifacija - jug Hiše 648 648 Hiše 78 78 Hfte 18 18 hh* 70 ;¦¦-'.-¦» HiSe 57 57 H«e 150 50 Htt* 39 19 W$e 12 • 12 Hiše 12 12 113 20 6 130 15 6 130 130 145 (V, A) 78 - - (V, A) 18 v - (P, D, V) -20 '20 10 (P, D) 20 prenos 22 •.-*-:* - (p,D) - - 50 (P,D,V)100pren• ¦ 10 (P, D) 40-prenos 10 (P, D, V) 80-prencB - (V, A) 20-prenos Skupaj: 304 80 20 60 224-prenos NEORGANIZIRANA ENOORUŽINSKA GRADNJA - VS102Trnovo Hito 30 - VS1 Trnbvo l Mi8e - 29' ' - VS 250/2, 3, 4 Smrjene Hiše 50 - VS236lg(S9, S 10, S11)in - Ostala razpršena ind. gradnja izvenmestnih naseljih po sprejetih •A~ l**t!: 30 29 50 6 ..;¦:.6 10 10 6 5 10 8' 8 10 14 10 10 ZN oz, PUP_____________________Hiše 200 100 20 20 20 20 20 100-prenos_______ Skupaj Hiše 309 209 36 56 41_______46 50 100-prenos_______ SKUPAJ ENODRUŽINSKA GRADNJA V OBDOBJU 1986-1990:__________________1883 1306 175 197 313 259 362 577-prenos Opombe: P, D, prostostoječe, dvojčki V, A vrstne, verižne, atrijske »Prenos« - stanovanjska gradnja pričeta v srednjeročnem obdobju 1986-1990 - dokončana po 1990 letu. TABELA24: DINAMIKA GRADITVE PO LETIH ZA SREDNJEROČNO OBDOBJE 1986-1990 Zmogljivosti sosesk plan dokončnih stanovanj Vič-Rudnik PR II. PR PR Skupaj Skupaj 1986 1987 1988 1989 1990 opombe Več družinska gradnja 693 735 461 Enodružinska org. gradnja 1084 186 304 Enodružinska neor. gradnja 112 127 70 Vsa skupaj 1889 1048 835 1889 1040 115 320 147 184 274 849 prenos 1574 1097 139 161 272 213 312 477 prenos 309 209 36 36 41 46 50 100 prenos 3772 2346 290 571 460 443 636 1426 prenos Skladno s planirano stanovanjsko gradnjo bo teklo pridobivanje, priprava in opremljanje stavbnih zemljišč. Cilj bo pravočasno uredtti vsa potrebna stavbna zemljišča za nemoten potek gradnje, predvsem največjo pozornost nameniti soseskam kjer se pričakuje, da bi se za pridobitev zemljišča morali voditi dolgotrajni upravni postopki. Za potrebe stanovanjske gradnje se bodo pridobivala in urejala zemljišča v soseskah oziroma zazidanih otokih: RS-4 llovica, VS-7 Vrhovci, VS-109 Dolgi most, VS-102/2 Rakova jelša, VS 102 Trnovo, VS-103/2 Vinterca, RS-5 Lavrica, VS-213 Horjul, VS-201 Polhov Gradec, VS-106 Bobenčkova ul., VS-104/1 Langusova ul., VS-225/1 Kamnik pod Krimom, VS-206 Srednja vas, VS-250 Velike Lašče, VS-245/7 Škofljica, VS-220/2 Brezovica-Radna in VS-251 Želimlje. 5.2.1. GOSPODARJENJE S STANOVANJt : ' IN STANOVANJSKIMI HIŠAMI . Osnove usmeritve pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanj-'kimi hišami v družbeni lastnini v srednjeročnem obdobju 1986-1990 bodo: - urejanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, - izvajanja takega vzdrževanja, da bodo izpotnjeni tehnični in drugi normativi ter standardi za vzdrževanje stanovanj in stano-vanjskih hiš ter poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, kakor tudi standardi in merila za zamenjavo in obnovo dotrajanih konstrukcij, instalacij in naprav ter upravljanje stanovanj in stanovanjskih hiš v skladu s prehodom na stanarino, ki bo zagotavljala uporabno vrednost stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini, - odlikovanje takšne rasti stanarin, ki bo omogočala eno-stavno repruducijo družbenega stanovanjskega sklada. Za oblikovanje stanarin bomo upoštevali enotno metodoligijo 2a določanje in evidentiranje stanarin v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št 25/81) in doseženo stopnjo v odnosu na programirano stanarino. Najpomembnejša opredelitev na tem področju je pre-hod do leta 1990 na takšno stopnjo stanarine, s katero bi zagoto-vtli enostavno reprodukcijo družbenega stanovanjskega sklada in s tem uveljavili ekonomske zakonitosti tudi na tem področju. Pri gospodarjenju s skladom poslovnih prostorov v stanovanj-skih hišah v družbenem upravljanju bomo v obdobju do 1990 zagotovili razširjeno reprodukci|o tega sklada, kar bomo dosegli z uskladitvijo najemnin tako, da bo dosezena poprečna stopnja 6,5% od revalorizirane vrednosti. Amortizacijo posiovnih prosto-rov bomo namenili v skladu z zveznim zakonom o amortizaciji poprečno 2,14% od revalorizirane vrednosti. Načelo vzajemnega gospodarjenja bomo uveljavili z usklajeva-njem planov skupnosti stanovalcev po enotnem programu vza-jemnega vzdrževanja v mestu ob upoštevanju prioritete vzdrže-valnih del za realizacijo velikih popravil bomo namenili sredstva stanarin v višini 1,10% od revalorizirane vrednosti družbenega stanovanjskega sklada, za realizacijo malih oporavil pa v višini 0,18% od revalorizirane vrednosti. Za vzajemno združevanje sred-stev starvarine za nujna popravila nepredvidenih poškodb bomo namenili sredstva v višini 0,06% od revalorizirane vrednosti druž-benih stanovanj. Dodatrta sredstva za vzdrževanje bomo pridobivali s krediti. vendar le iz neporabljenih sredstev hišnih svetov, če se bodo hišni sveti medsebojno dogovorili, vendar le v skladu s sprejetim planom skupnosti stanovalcev. Za stroške upravljanja stanovanjskih hiš v skupnosti stanoval-cev in samoupravni stanovanjski skupnosti bomo določili v poprečni višini 0,22% od revalorizirane vrednosti stanovanjskega sklada. Za funkcionalne stroške in stroške nakupa ir» vzdrževanje opreme civilne zaščite bomo namenili 0,17% od revalorizirane vretinosti stanovanjskega sklada. 5^2. ZDRUŽENA AMORTIZACUA V sredMJroenwn obdobju 1986-1990 predvktovamo raat •mortizac^skih sradstev s poprečno totno stopn|o 1,51% od revalorizian« vradnosH stanovanf. V sfctedu z ¦ • > • - Družbene dejavnosti . , - Stanovanjsko gospodarstvo - Cestna infrastruktura - Komunalno gospodarstvo - Oskrba s toplotno energijo in elektriko , Sestavni del družbenega plana so tudi prostorske sestavine družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 , I. STROKOVNE OSNOVE za prostorske sestavine in za PIA merilo 1:5.000 VSEBINA: T-'.-^ *¦¦'¦ ,-'¦:..¦¦ ¦¦¦ - ¦".-. - ¦¦ . / 1. Elementi naravne krajine: naravne lastnosti in ogroženo-sti, režimi varovanja primarne proizvodnje in naravne dediščine. 2. Tipologija kulturne krajine: razvoj naselitev in poselitev. 3. Elementi kulturrie krajine: obstoječa namenska raba povr-šin in varstvo kulturne dediščine. 4. Prostorska evidenca predlogov za spremembo namemb-nosti. 5. Dolgoročna raba prostora: Možnost realizacije v obdobju 1986-1990 II. KARTOGRAFSKI PRIKAZI (2 karti) v merilu 1:25.000 1. Gospodarske.dejavnosti 2. Družbene in druge dejavnosti , .-....¦ TABELA 1: Bilanca pridobivanja in razporejanja družbenega proizvoda občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 - v 000 din - ocene leta 1985 * 1985 % 1986 1987 1988 1989 1990 % 1986-1990 0 letne stop. rast. I. Pridobivanje družbenega proizvoda 1. Industrija 14,047.650 41,7 14,703.675 15,392.336 16,108.066 16,851.359 17,647.954 43,7 80,703.390 4,7 2. Kmetijstvo in ribištvo 2,122.307 6,3 2,189.223 2,251.555 2,319.102 2,388.675 2,451.264 6,1 11,599.819 3,0 3. Gozdarstvo ¦ . 606.373 1,8 609.950 613.549 617.169 620.810 624.564 1,6 3,066.042 0,6 4. Vodno gospodarstvo , 202.124 0,6 209.603 217.358 225.400 233.740 242.388 0,6 1,128.489 3,7 5. Gradbeništvo 1,549.621 4,6 1,530.871 1,512.347 1,494.048 1,475.970 1,460.096 3,6 7.473.332 -1,2 6. Promet in zveze 1,179.059 3,5 1,204.998 1,231.508 1,258.601 1,286.291 1,314.586 3,2 6,295.984 2,2 7. Trgovina : . . 7,377.543 21,9 7.591.492 7,811.465 8,038.183 8,271.290 8,511.157 21,2 40,223.767 2,9 8. Gostinstvo in turizem ' 437.936 1,3 448.009 458.313 468.854 479.638 490.669 1,2 2,345.483 2,3 9. Obrt 3,739.303 11,1 3,902.710 4,073.558 4,250.260 4,437.040 4,621.779 11,5 21,285.347 4,4 10. Stanovanjsko-komunalnadejavnost 505.311 1,5 521.986 539.212 557.006 575.387 594.375 1,5 2,787.966 3,3 H.Finančneindr. poslovne storitve ' 1,852.807 5,5 1,937.142 2,025.864 2,118.029 2,213.887 2,308.597 5,7 10,603.519 4,6 12. Drugo gospodarstvo - 67.375 0,2 69.868 72.453 75.134 77.914 80.797 0,2 376.166 3,7 II. Pridobljeni družbeni proizvod " 33,687.409 100,0 34.919.527 36,199.698 37,529.852 38,912.001 40,348.226 100,0 187,909.304 3,7 III. Razporejeni družbeni proizvod 1. Amortizacija 2,728.681 8,1 2,848.070 2,974.329 3,107.809 3,248.883 3,397.924 8,4 15.577,015 4,6 2. Narodni dohodek ' 30,958.728 91,9 32,071.457 33,225.369 34,422.043 35,663.118 36,950.302 91,6 172,332.289 3,6 3. Čisti osebni dohodki . 10,982.095 32,6 11,344.504 11,718.873 12,105.596 12,505.080 12,917.748 32,1 60,591.801" 3,3 4. Davki in prispevki za skupne in splošne potrebe in druge namene 13,272.839 39,4 13,710.843 14,163.300 14,630.689 15,113.502 15,612.248 38,7 73,230.582 3,3 - za skupne potrebe ' 4,177.239 12,4 4,306.733 4,440.242 4,577.890 4,719.804 4,866.118 12,1 22,910.787 3,1 - za splošne potrebe 5,221.548 15,5 5,375.096 5,532.883 5,695.018 5,861.605 6,032.753 14,9 28,497.355 2,9 - za dmge namene - 3,874.052 11,5 4,029.014 4.190.175 4,357.781 4,532.093 4,713.377 11,7 21.822.440 4,0 5. Izločanje za skupne potrebe delavcev 1,010.622 3,0 1,043.973 1,078.424 1,114.012 1,150.774 1,188.750 2,9 5.575.933 3,3 6lzločanja za zboljševanje . in razširjanje materialne osnove dela 5,693.172 16,9 5,972.137 6,264.772 6,571.746 6,893.762 7,231.556 17,9 32,933.973 4,9 IV. Razporejeni družbeni proizvod____________________33,687.409 100,0 34,919.527 36,199.698 37,529.852 38,912.001 40.348.226 100,0 187,909.304 3,7 Vir: Zavod za družbeno planiranje Ljubljana BILANCA 06LIK0VANJA IN NAMENA SREDSTEV ZA INVESTICIJE OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK ZA OBDOBJE 1986-1990 TABELA2: .' " v 000 din cene leta 1985 1985 % 1986 1987 1988 1989 1990 % 1986-1990 0 letne st. rast. I. Oblikovanje sredstev za reprodukcijo 1. Amortizacija 2. Izločanja za zboljš. in razš. materialne osnove dela 3. Dolgoročna sredstva iz kreditnega potenciala bank 4. Druga domača sredstva 5. Inozemska sredstva '' ; ' . II. Skupaj oblikovana sredstva za reprodukcijo v materialni proizvodnji III. Razporejanje sredstev za reprodukcijo 1. Dolgotočni plasmaji OZD v tujino 2. Dolgoročni plasmani OZD v druge SR in SAP 3. Prirast dolgor. potrošn. posojil OZD 4. Posojilo za kreditiranje hitrejšega gospod. razvoja manj razvitih SR in SAP 5. Prirasti zalog 6. Ostalo (rezerve, finančna sanacija) 7. Razpoložljiva sredstva za vlaganja . v osnovna sredstva gospodarstva - gospodarska infrastruktura - industrija . ' - kmetijstvo - gozdarstvo "..¦>¦ ., - gradbeništvo ' ... - trgovina . ...... ' - gostinstvo in turizem - obrt - finančne in druge posl. storitve - drugo gospodarstvo IV. Skupaj namenjena sredstva za reprodukcijo v materialni proizvodnji 2.728.681 26,1 2.848.070 2.974.329 3.107.809 3.248.883 3.397.924 27,7 15.577.015 4,5 5.693.172 54,5 5.972.137 6.264.772 6.571.746 6.893.762 7.231.556 59,0 32.933.973 4.9 945.096 9,1 968.723 992.941 1.017.765 1.043.209 1.069.289 8,7 5.091.927 - 2,5 525.053 5,0 544.480 564.626 585.517 607.181 629.647 5,1 2.931.451 3,7 558.989 5,3 441.641 333.918 206.814 83.133 -61.335 -0,5 1.004.171 ^ - 10.450.991 100,0 10.775.051 11.130.586 11.489.651 11.876.168 12.267.981 100,0 57.538.537 3,3 135.863 1,3 141.298 146.949 152.827 158.940 165.298 1,3 765.312 /4.0 595.706 5,7 619.534 466.316 670.088 696.892 V 724.767 5,9 3.355.597 ~ 4.0 -52.255 -0,5 -43.100 -27.826 -11.490 1.188 12.267 0,1 -68.961 491.197 4,7 507.898 525.166 543.022 561.485 580.575 4,7 2.718.146 3,4 5.225.496 50,0 4.862.843 4.989.692 5.111.252 5.255.884 5.398.178 44,0 25.617.849 0,6 505.311 4,8 1.012.666 1.049.791 1.088.366 1.128.448 1.170.098 9,5 5.449.369 18,2 3.549.673 34,0 3.673.912 3.802.489 3.935.586 4.073.331 4.215.898 34,5 19.701.225 ' 3,5 773.829 7,4 837.652 904.796 976.026 1.050.919 1.129.860 9,2 4.899.253 7,9 1.830.140 17,4 1.903.858 1.979.580 2.057.327 2.137.114 2.215.876 18,1 10.293.755 . , 3,9 299.024 2,8 305.522 309.219 315.832 319.512 323.139 2,6 1.573.234 1,6 58.144 0,6 59.407 60.888 59.033 60.285 61.552 0,5 -300.965 \... 1,2 121.825 1,2 101.841 83.807 64.937 45.214 18.466 0,2 314.265 - 322.251 3,2 319.667 - 306.329 292.217 277.312 264.674 2,2 1.460.199 -4,4 16.612 0,2 16.973 14.449 14.758 12.957 12.310 0,1 70.547 -5,6 71.987 0,7 73.552 78.027 79.696 84.399 89.251 0,7 404.925 ; 4,4 38.762 0,4 48.092 57.798 67.889 78.372 92.328 0,8 344.479 .18,9 7.099 0,1 ¦ 7.348 7.805 7.871 8.147 8.432 0,1 39.603 . ) i 3,5- 10.450.991 100,0 10.775.051 11.130.586 11.489.651 11.876.168 12.267.981 100,0 57.538.537 3,3 Vir: Zavod za družbeno planiranje Ljubljana TABELA 3: A. Rastlinska proizvodnja 1. Pšenica KZ Ljubljana TZO Vič KZ Velike Lašče LM TOZD Posestva • 1986 1990 1986 1990 1986 1990 a) skupna površina v ha - pridelek na ha ton - proizvodnja v t 250 300 3,0 3,5 750 1.050 50 60 3,5 4,0 5 15 75 4,5 340 65 4,8 320 b) družbeno organiz. proizvodnja v ha - pridelek v družb. org. 200 270 50 60 75 102 - detelje \ ¦¦;•.. (lucerna, črna itd.) - skupna površ. v ha 60 65 40 100 - pridelek dt/ha 120 130 100 100 - skupni pridelek t 720 845 400 1.000 65 proizv. v dt/ha 30 35 35 40 4,5 4,8 - proizvodnja v t___________600 945 5 15 340 320 2. Koruza a) skupna površina v ha 650 670 60 100 110 110 - pridelek dt/ha 45 50 50 60 70 80 - proizvodnja v t 2.925 3.350 300 600 770 880 b) družb. org. proiz. v ha 600 610 60 100 110 100 - pridelek dt/ha 48 55 50 60 70 80 - proizvodnja v t 2.880 3.355 300 600 770 880 3. Krompir a) skupna površina v ha 550 500 190 190 - pridelek dt/ha 200 220 140 150 - proizvodnja v t 10.500 11.000 2.660 2.850 b) družbeno organiz. proizv.vha 500 470 190 190 - pridelek v dt/ha 210 230 140 150 - proizvodnja v t 10.500 10.810 2.660 2.850 4. Oljnice a) skupna površina v ha 10 10 60 60 - pridelek dt/ha 25 25 . ; 3,0 3,2 - proizvodnja v t 25 25 180 192 6. Vrtnine - zelenjava a) skupna površina v ha 130 140 4 - pridelek dt/ha 180 190 23 - proizvodnja v t 2.340 2.660 92 5. Bob a) skupna površina v ha ., 4 15 - pridelek dt/ha 4 5 - proizvodnja v t 20 75 6. Krma na njivah 101 - silažna koruza - skupne površine 1.250 1.300 60 100 40 55 - pridelek dt/ha 300 350 300 350 350 370 - skupni pridelek t 37.500 45.500 1.800 3.500 1.400 2.035 103 - travne detel. meš. - skupna površ. v ha 700 710 200 300 10 10 - pridelek dt/ha 40 45 70 80 80 80 - skupni pridelek t (vmrvi) 2.800 3.195 1400 2400 80 80 KZ Ljubljana KZ Velike LM - TOZD TZO Vič Lašče Posestva '________ ' 1986 1990 1986 1990 1986 1990 104 - krmski dosevki (strnišč., prezimni) - skupajha 110 110 10 20 - pridelek dt/ha 110 115 45 50 - skupni pred. ton 1.210 1.265 45 100 105 - druge poljščine' (ajda, proso, repa) (ajda) - skupaj ha 120 120 15 20 30 30 - pridelek dt/ha 110 120 45 50 1 1 - skupni pridelek t 1.320 1.440 67 100 30 30 - tržna proizv. t 30 30 7. Travinje 110 - travniki skupaj ha 10.295 10.000 2100 2100 270 260 od tega - a) 2ali več kosni ' '" '" travnikiha 3.930 3.88C 1600 1700 110 110 - pridelek mrve dt/ha 55 60 60 65 70 70 - skupni pridelek v ton 21.615 23.280 9600 11.050 770 770 b) - čredin. pašn. ha 100 170 100 200 60 60 - prideleki dt/ha 36 40 36 40 50 50 - skupni pridelek t 360 40 360 800 300 300 c) - enokosni travniki senožeti v ha 6.265 5.950 400 200 100 90 - pridelek mrve dt/ha 25 30 40 40 40 40 - skupen pridelek v t 18.795 20.825 1600 800 400 360 a+b+c=110 111 - skup. pašni. vha 54 124 50 350 - pašniki skupnosti št. 13 3 7 - površinavha 54 124 50 350 - krmski dnevi število 163 163 163 163 TABELA 4: B. Živinoreja KZ Ljubljana KZ Velike LM - TOZD TZOVič Lašče Posestva 1986 1990 1986 1990 1986 1990 1. štev. stanje: glav - kraveštev. 4.760 4.800 840 920 300 300 - plem. telice št. 995 1.100 320 360 56 56 - govedo za pit. št. 2.850 2.950 800 850 2. cilj intenziviranja - možn. na glavo 1 3.100 3.400 3.200 3.500 5.800 6.000 - prirast telic kg/dan 0,70 0,75 0,55 0,60 0,55 0,55 - prir. pitancev kg/dan 0,80 0,85 0,80 0,90 . tržna prireja mleka: -naikravolit 1.034 1.148 1.547 1.608 5.800 6.000 3. plan odkupa: - pitanci -kom 2.506 2.815 396 470 -ton 1.022 1.150 210 250 - ostalogovedo - kom 104 136 83 107 30 30 - ton 46 60 35 45 13 13 - plem. telice - kom 67 72 255 320 56 56 -ton 30 32 120 150 28 28 - plem. teleta - kom 48 60 70 70 -ton 5 6 7 7 - prašiči - kom 147 172 - ton 17,6 20,6 - mlekoOOOIit 4.920 5.510 1.300 1.480 1.740 1.800 - ovce - kom 22 30 - ton 0,8 1 - jagnjeta - kom 60 100 -ton 1 1,7 - plem. kobile - kotn 40 60 - ton 20 30 - konji - kom 420 440 67 133 - ton 187 198 30 60 PLAN OSEMENJEVANJA 1. KmeUjska zadruga Ljubljana, TZO Vič ZE OOBROVA: Na območju Zadružne eftote Oobrova rejci redijo v glavnem simentalsko pasmo s poudarkom na večjo proizvodnjo mleka. Ta enota obsega območje Dobrove, Polhovega Gradca in Horjulske doline. V celotnem območju se foo semenilo z biki lisaste pasme, ki imajo večje sposobnosti za proizvodnjo mleka in sicer z oznako (ML). ZEPOOPEČ: '¦¦ \~ '-'•. : > :/ * :;: ' ¦- ' : ¦" ¦ Proizvajalci redijo na tem območju lisasto in rjavo pasmo. Lisasto pasmo redijo na območju Brezovice, Vnanjih Goric, Notranjih Goric, Podpeči, Jezera, Kamnika in Plešivice. Tu naj bi semenili biki lisaste pasme s poudarkom na večjo proizvodnjo mleka (ML). Na območju Preserja, Gornje Brezovice, Oolnje Brezovice, Rakitne, Prevalja in Goričice pa redijo rjavo pasmo. Tu bodo semenili biki rjave pasme, ki imajo večji delež ameriške rjave pasme, s tem pa večji poudarek na mleko, razen Rakitne, kjer bodo semenili z biki rjave pasme, ki imajo kombinirane lastnosti se pravi meso - mleko. zeig: . , ;.;•';¦.'¦ . • ¦ : ¦" ' ¦ Na tem območju prevtaduje lisasta pasma in sicer: območje Ižanske ceste, Črne vasi, Lip, Rudnika, Iga, Iške Loke, Matene, Bresta, Tomišlja, Vrbljenja, Strahomerja, Iška vas, Staje, Lavrica, Sela, Srednja vas, Orle, Škofljica, Pleše, Podreber, Oule, Lanišče, Zalog, Gumnišče, Zg. Blato, Pijava gorica. V tem dolinskem predelu bodo semenili biki lisaste pasme z večjim poudarkom na mlečnost. Poleg tega predela pa redijo rjavo pasmo in sicer: Smerjenje, Gradišče, Vrh, Klada, Sarsko, Golo, Škrilje, Zapotok in Zg. Ig. Tu bodo semenili biki rjave pasme, ki imajo kombinirane lastnosti na proizvodnji mesa in mleka ter biki mesnih pasem to je charolais in limousine. 2. Kmetiiskazadniga Velike Laiče V tem območju sta dva rajona in sicer rajon mleCne proizvod-nje in kombinirane reje govedi. Tržna mlečna proizvodnja je v sledečih vaseh: Velike Lašče, . Srobotnik, Retje, Dvorska vas, Mala Slevica, Velika Slevica, Jaki-čevo, Male Lašče. Karlovica, Lužarji, Logarji, Marinčki, Rob, Rašica, Turjak, Laporje, Gradež, Mali in Veliki Osolnik. Na tem območju bodo semenili biki z večjim poudarkom na mlečnost in sicer biki rjave pasme z več AR krvi. Na območju kombinirane reje to so vasi: Rute, Krvava peč, Škamevc, Osredek, Centi, Četež in Javorje pa bodo semenili biki rjave pasme kombiniranih lastnosti in biki mesnih pasem. Na vsem območju bo semenilo 25% bikov III. kategorije, to so testirani biki, 25% delno testiranih to je II. kategorija in mladi biki 40% to je I. kategorija. Poleg teh pa bo semenilo še 10% mesnih pasem IV. kategorija, to je charolais in limousine. Razdelitev semena se napravi vsako leto ob priliki rednega letnega pregleda bikov (licenciranje) na Osemenjevalnem centru v Preski. TABELA 6: STOPNJA PRIPRAVUENOSTI SOSESK ZA GRADNJO OBČINA VIČ - VEČDRUŽINSKA GRADNJA Soseka Št. stan. urbanizem odkupzemljišča pripravazemljišča invest. priprave komunalna oprema opombe primar sekundar 1.PRIORITETA VS-3 160 potrjen deloma izveden vteku opravljene zgrajen sledi izgradnji potrebnaše ŽičnicaA-1 " . objekta dopolnitev , zazidalnega načrta ' • ¦' , •-.¦*..•• za parkirišča, zaradi poteka tramv. proge VS-3 Žičnica A-2 160 potrjen niopravljen niopravljen deloma izvedene zgrajen bosledil izgradnji objekta VS-6Stari VičB-14 71 potrjen opravljen opravtjena vteku izveden izveden - samo priklj. VS - 236 S-5/1 Ig CDEF 88 potrjen opravljen izvedena opravljene zgraditi čist. sebogradil '.'¦'¦'¦ . ¦. ¦ ¦ . napravo vzporedno gradnjoobj. VS-6/3Grba 184 potrjen deloma opravljen vteku vteku potrebnaše potrebno zgraditi izgradnja komp. sekundar plinovoda VS-1 Trnovo-družbeni 30 potrjen opravljen vteku še nis'6 opravljene zgrajen zgrajen vezaho je na ostale center * . investitorje DS II. PRIORITETA RS-4llovica 588 zaz. načrtv niopravljen niopravljena niso opravljene zgrajendo nizgrajen izdelavi soseske RS-106 Bobenčkova 50 vizdelavi niopravljen niopravljena idejni projekti v zgrajen pretežno zgrajen zapolnitev soseske, pripravi ki je že zgrajena Velike Lašče - Center 24 zazidalni načrt ni problematičen niopravljena niso opravljene lokalne ureditve lokalne ureditve izdelan Horjul-center - 48 zaz. načrt izdelan ni problematičen niopravljena niso opravljene lokalneureditve lokalne ureditve Polhov Gradec - Center 25 zaz. načrti izdelani ni problematičen ni opravljena niso opravljene niso opravljene lokalne ureditve lokalne ureditve III. prioriteta , , RS-5 220 zaz. načrtv niopravljen ni opravljena niso izvedene kompletnaizgr. potrebno zgraditi predlagamo lokalno Lavrica postopku primarja potrebna kompleten skupno kotlovnico sprejemanja ... • . jetudivplanu sekundar zaogrevanje -'..-¦•". razen plinovoda, ki ni vplanuzato : ',' ¦•'-- 3 ^ i^ 3 obdobje - -^ ¦:*> f o % VS-104/1 86 zaz. naCrtje ni opravljen njopravljena nisoizvedene obstaja sebozgradil vezano na gradnjo Langusova izdelan, potrebne ^ f ' _. , « - vzporednosstan. poslovnega dela. bodoše -':•> ^ • . . objekti stan. objekti .;.- minirrialne ::¦<:. "¦¦'-/. - -. '" "- ¦ . ' ¦ . ¦ . soseske dopolnitve ' " - VS-245/7 155 zaz. načrtjev ni opravljen ni opravljena nisoizvedene obstaja, razen za delomazgrajen vezavazalokalno Škofliica izdelavi ogrevanje kotlarno OBČINAVIČ - ENODRUŽINSKA GRADNJA Soseska št. stan. Urbanizem Odkup zemljišča Priprava zemljisča Invest-prlprave Komunalna oprema Opombe pritnar sekundar ______ RS-12 646 zaz. načrt, potrjen postopno vzporednoz sprejet globalni vizvajanju vzporednoz števllo stanovanj se Jurčkovapot . prldobivanje odkupom invest. program za gradnjo bodeloma a-,",-,' sosesko spreminjalo, zaradi V dopolnitev zaz. - ' ';"L*.'<¦ - -:'¦-, : ¦¦¦..¦ ¦ ¦ načrta . ~ L < VS-103 78 zaz. načrt potrjen delno prldobljeno vteku ^5 ' ' niso opravljene potrebnaše potrebna ..... . . 3 -«.3." Murgle IV. faza ' , kanalizacija kompletna c".- i ^ 2< šf ... - - izgradnja sek. -¦' < ¦ \» cvZ, ?r V8-7 18 zaz. načrt potrjen last gradlteljev - zgrajen delomazgrajen -•-';-;. . . m.mtORITETA V8-201/6 40 zaz. načrt polrjen v iMtl ZMebnikov niopravljena nitofzveden« iokaln« uredltve lokaln« uredltve gradbnjabo Oobrova potekala v skladu z . ¦/,.¦.,; * možnostml občanov V8-245/7 ' 56 zaz. načrtjev nlopravljen niopravljena nitolzvedene obstaja razan za delotna zgrajen škofljlca • Izdelavl ogrevanje VS-220/2 -¦ 46 zaz. nairtle nl opravljcn - v nlopravljena nlto opra>ljene lokalne ureditve lokalne uredltve ' '; ^___ Občina Vič - enodružinska gradnja Soseska št. stan. Urbanizem Odkup zemljlšfia PripravazemljlSča Invest. prlprave Komunalna oprema Opomb« primar sekundar Radna izdelan lastiobčanov vodovodse potreben ' - i :¦:¦ y ;*•¦•*¦vi ; VS-251 ,f\ ' 50 zaž. načrtj« ; nlopravljen-v nlopravljena nisoizvedene lokalneureditve lokalne ureditve ' ŽelimlJ« > i-* Izdelan lastiobčanov > •¦ RS-5 (''< 90 zaz. načrtv niopravljen . niopravljena nisoizvedene potreben celoten Lavrica -i . postopku ' primar potreben |e ¦' . n .. '¦> sprejemanj« celoten sekundar RS-4 ¦ ;>4i'¦¦¦.'¦[¦ ^Vi zaz.naertv ; niopravljen niopravljena niso opravljeno zgrajendo nlzgrajen načrtovanoza Hovica : Izdelavi soseske nadomestne _________________________________________________________________________________________________________________________________gradnje__________ - Neorganizlrana enodružlnska gradnja bo potekala v mestnih in izven mestnih naseljih po sprejetih zazldalnih načrtih, oziroma PUP: VS-102 Trnovo, VS-Trnovo, VS-250/2,3,4 Smrjene, VS236lg(S9,10,11)inostali , 5.2. STANOVANJSKO GOSPOOARSTVO Poleg odpiranja novih gradbišč za stanovanjsko gradnjo bodo v srednjeročnem planskem obdobju zaključene ze pričete sose-ske in objekti na družbeno organiziranih usmerjenih gradbiščih sosesk: VS 2/8 (VS-3) Žičnica, VS 3/2 (VS-6) Vič. VS 3/2 (VS-6/3) Vič-Grba, VS 2/7 (VS-103) Murgle, VS 3/3 (VS-7) Brdo, VS1/3 - VS1/4 (RS-1. RS-2) Jurčkova pot in VS 13/4 (VS-236, S-5/1) Ig. Na območja občine - naselja Ljubljane - bo gradnja potekala še v naslednjih novih soseskah: VS 3/3 (VS-7) Vrhovci, VS 6 (VS-109) Oolgi most, VS 2/9 (VS-102/2) Rakova jelša, VS 2/6 (VS-102) Trnovo, VS 1/7 (VS-103/2) Vinterca in VS1/5 (RS-4) llovica, v ostalih naseljih pa v soseskah: VS 4/4 (RS-5) Lavrica, VS 35/2 (VS-213) Horjul, VS 41/1 (VS-208) Polhov Gradec, VO 2 (VS-106) Bobenčkova, VS 2/4 (VS-1041) Langusova, VS 21/5 (VS-225/1) Kamnik pod Krimom, VS 8/6 (VS-202/3) Selo, VS 40/6 (VS-206) Srednja vas, VS 29/3 (VS-250) Velike Lašče, VS 9/10 (VS-245/7) Škofljica, VS 10/1 (VS-220/2) Radna in VS 12/12 (VS-251) Želimlje. Skupaj bo zgrajenih 2346 stanovanj v usmerjeni stanovanjski gradnji. Poleg tega pa bo še dopolnilna gradnja v vrzelih naselij izven naselja Ljubljane. Hkrati pa se pripravlja potrebna doku-mentacija za nadaljevanje stanovanjske gradnje po letu 1990. POROČILO O PRIPRAVI PREDLOGA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK 2A OBOOBJE 1986-1990 Vsi trije zbori občinske skupščine so v mesecu juniju obravna-vali osnutek družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za Obdobje 1986-1990, oblikovali pripombe na osnutek in ga dali v javno obravnavo. Grafični prikazi so bili javno razgrnjeni v avli SO Ljubljana Vič-Rudnik do 25. julija 1985. V času javne razprave je občinski komite za družbeno planiranje in gospodarstvo prejel 35 pripomb na osnutek družbenega plana. Izvršni svet se je v septembru opredelil glede posredovanih pripomb na osnutek družbenega plana. Od 35 obravnavanih pripomb je bilo 13 ustreznih in so smiselno vključene v predlog družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990. Na pripombe, ki niso bile upoštevane, so v nadaljevanju podana pojasnila, zakaj jih ni bilo možno upoštevati. 1. PRIPOMBA: (KS Vič) Poleg predvidene izgradnje trgovine DO Delikatesa, naj se v planu predvidi širitev trgovskih kapacitet osnovne preskrbe (kio-ski, adaptacije obstoječih lokalov). ODGOVOR Ponudba v kioskih je zgolj dopolnilnega značaja. zato je pose-bej ne bomo opredeljevali. Programa adaptacije za petletno obdobje nimamo; pomembnejše adaptacije, s katerimi se bo izboljšala ponudba, povečala prodajna površina itd. bomo opre-deljevali v resolucijah. 2. PRIPOMBA: (KS Horjul) V družbeni plan občine je potrebno vnesti trgovino na Vrz-dencu. ODGOVOR Možno je predvideti ureditev trgovine v zasebnem sektorju. 3. PRIPOMBA: (Občinska zdravniška skupnost Lj. Vič-Rudnik) V poglavju za zdravstvo v predzadnji alinei - »prostorska preureditev in oprema prostorov lekarne na Rudniku« je potrebno preveriti pogodbo v smislu, če so v ceni nakupa prosto-rov vsebovana tudi sredstva za preureditev prostorov. ODGOVOR: Preveritev pogodbe v smislu, kot jo predlaga občinska zdrav-stvena skupnost Lj. Vič-Rudnik ni predmet družbenega plana, ampak dolžnost občinske zdravniške skupnosti. 4. PRIPOMBA: (OŠ Marjan Novak-Jovo) V predlog družbenega plana je potrebno vnesti gradnjo pri-zidka v šoli na Tržaški 74, ki bo namenjen za razdelilno kuhinjo, jedilnico, garderobo in nadomestne prostore in izgradnjo pri-zidka 4 učilnic v novi osnovni šoli na Nanoški 2. ODGOVOR Razširitev objekta na Tržaški 74 je predvidena v osnutku druž-benega plana skladno s finančnimi možnostmi, prizidek k osnovni šoli na Nanoški 2 pa ni predviden. Prednost ima izgrad-nja OŠ v Rožnj dolini, za katero bomo pričeli pripravljati doku-mentacijo 5. PRIPOMBA (KS Horjul) V poglavju telesna kultufa.j 1986 - 1990 PREDLOG STANOVANJSKO GOSPODARSTVO večdružinska gradnja enodružinska gradnja vir: programi oz. elementi za sklepanje SaS nosilcev planiranja izdelal: zavod za družbeno planiranje ljubljana, sektor za prostorsko planiranje, v sodelovanju z upravnimi organi občine ljubljana vič-rudnik topografsko osnovo izrisal GZS ljubliana, november 1985 merilo DRU2BENI PLAN OBCINE UUBLJANA iS VlC-RUDNIK 1986 - 1990 PREOLOG , KOMUNALNO GOSPODARSTVO vodovod vodarna ..¦•¦¦ vodohran kanalizacija čistilna naprava sanacija stanovanjske cone (kanalizacija) sanacija lokalnih vodovodov prečrpovalnice za II. cono vodovoda HIDROMELIORACIJE agromelioracije hidromelioracije vir: programi oz. elementi za sklepanje SaS nosilcev planiranja Izdelal: zavod za družbeno planiranje ljubljana, sektor za prostorsko planiranje, v sodelovanju z upravnimi organi občine ljubljana vič-rudnik topografsko osnovo izrisak GZS ljubljana, november 1985 merilo DRU2BENI PLAN OBClNE LXJBUANA^: VL-RUDNIK U 1986-1990 i:rrt PREDLOG OSKRBA S TOPLOTNO ENERGIJO IN ELEKTRIKO primarno plinovodno omrežje primarno vročevodno omrežje regulatorska postaja RTP (rekonstrukcija) transformatorska postaja daljnovodno omrežje vir: programi oz. elementi za sklepanje SaS nosilcev planiranja izdelal: zavod za družbeno planiranje ljubljana, sektor za prostorsko planiranje, v sodelovanju z upravnimi organi občine ljubljana vič-rudnik topografsko osnovo izrisal GZS ljubljana, november 1985 merilo . ' DRU2BENI PLAN OBČINE LJUBLJANA^ VIC-RUDNIK 1986 - 1990 » • PREDLOG CESTNA INFRASTRUKTURA ¦ mestne in obvozne ceste , regionalne in lokalne ceste . kolesarske poti . oestni objekt ¦ parkirišče tovornjakov vir: programi oz. elementi za sklepanje SaS nosilcev planiranja izdelal: zavod za družbeno planiranje ljubljana, sektor za prostorsko planiranje, v sodelovanju z upravnimi organi občine ljubljana vič-rudnik topografsko osnovo izrisal GZS ljubljana, november 1985 merilo DRUŽBENI PLAN OBClNE LJUBLJANA . VIC-RUDNIK 1986 - 1990 PREOLOG DRUŽBENE DEJAVNOSTI vzgoja in izobraževanje otrok osnovno šolstvo usmerjeno izobraževanje fakultete in inštituti kultura telesna kultura , zdravstveno varstvo socialno varstvo vir: programi oz. elementi za sklepanje SaS nosilcev planiranja izdelal: zavod za družbeno planiranje • ljubljana, sektor za prostorsko planiranje, v sodelovanju z upravnimi organi občine ljubljana vič-rudnik topografsko osnovo izrisal GZS ljubljana, november 19B5 merilo druZbeni plan obCine ljubuana VlC-RUDNlK - 1986 - 1990 PREDLOG . Z.BIRNI PRIKAZ POMEMBNEJŠIH INVESTICIJ stanovanjska graditev proizvodne cone, lokacije novih I proizvodnih investicij posamezne proizvodne investicije i primarne mestne in obvozne ceste parkirišče tovornjakov terminal cestno blagovnega prometa trgovina ¦¦ , poslovni center PTT enota • ; f .. konteinerska ATC telefonska centrala vir: programi oz. elementi za sklepanje SaS nosilcev planiranja izdelal: zavod za družbeno planiranje ljubljana, sektor za prostorsko planiranje, v sodelovanju z upravnimi organi občine Ijubljana vič-rudnik topoqrafsko osnovo izrisal GZS ljubljana, november 1985 merilo 2.2. ZAPOSLOVANJE IN IZBOLJŠANJE KAOROVSKE STRUK-TURE V letu 1986 se bo število zaposlenih v združenem delu občine povečalo za 1,4 odstotka. Zaposlovanje v letu 1986 bo ekonom-sko upravičeno in produktivno. Dodatno bodo zaposlovale orga-nizacije, ki bodo aktivirale nove investicije in organizacije, ki bodo povečale svoj fizični obseg proizvodnje ter zagotavljale visok dohodek na delavca. V prihodnjem obdobju bodo morale OZD, ki so nosilke razvoja v občini več storiti za izboljšanje kadrovske strukture. Predv-sem so to OZD: KIG v pridobivanju visoko strokovnih kadrov kovinske stroke, Avtomontaža TOZD Utensilia v zmanjševanju števila nekvalificiranih in kvalificiranih delavcev in povečanju števila inženirjev in dipl. inženirjev, SOZO Emona 00 Emona IPKO v povečanju števila dipl. strojnih inženirjev, 00 ISKRA Merilna elektronika Horjul v pridobivanju kadra predvsem za področje intenzifikacije razvoja, 00 Hoja predvsem v pridobiva-nju kadra za področje razvoja in tehnologije. Za uresničitev srednjeročnih planskih usmeritev bodo morale izboljšati kadrovsko strukturo predvsem naslednje OZD: 00 KPL, TOZD Remont, DO Obrtno podjetje Podpeč, 00 IUV, TOZD Galanterija, DO Mehanografski center, DO Kemofarmacija, KZ Velike Lašče, DO Elektromontaža, SOZO Mercator KIT DO LM, TOZD Strojni obrat Kozarje, 00 Agrotehnika Gruda, TOZD Lovec, SOZD Mercator KIT DO Mercator Rožnik, TOZO Dolomiti, DO Uvar, TOZD LBK, DO Partizanska knjiga, TOZD Grafična dejavnost, DO Gozdno gospodarstvo Ljubljana, TOK Gozdar-stvo Ljubljana, TOK Gozdni obrat Škofljica in TOK Gozdarstvo Škofljica, DO Gradbeno obrtno podjetje Trnovo, DO PTT, TOZD PTT Ljubljana, DO IEZE, TOZD SEM, 00 Varnost, TOZD Varova-nje premoženja, DO Gostinsko podjetje Vič, 00 Pohištvo, 00 Rašica, TOZD Konfekcija in DO Tekstilka. V družbenih dejavnostih, razen v primerih, ko bomo odprli nove zmogljivosti, dodatno zaposlovanje ne bo možno. Na področju osebnega dela drobnega gospodarstva bo rast zaposlovanja večja kot v družbenem sektorju, predvsem zaradi odpjranja in polnjenja novih obrtnih con VP 1/2 Rudnik (RP 2) in VP 6/1 Plutal (VP 4) za proizvodne dejavnosti, katerih tehnologija zahteva večje število zaposlenih. Prav tako pa bo na rast zaposle-nih v osebnem delu vplival sprejem obrtnega zakona, ki dovoljuje večje število zaposlenih pri zasebnikih in uvaja možnost opravlja-nja poklicnih gospodarskih dejavnosti, tako imenovanih inteiek-tualnih storitev. V letu 1986 bomo z doslednim uresničevanjem družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju Ijubljanskih občin in samoupravnega sporazuma o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja: - ustvarili pogoje za izpopolnitev kadrovsko-izobraževalnih potreb v skladu z srednjeročnimi in dolgoročnimi razvojnimi usmeritvami TOZD, kar bo omogočalo, preko izobraževanja ob delu in \z dela, osebni in strokovni razvoj že zaposlenih ter v skladu z razvojnimi potrebami zaposlovanje ustreznih strokov-njakov, - ob krepitvi kadrovsko izobraževalne dejavnosti v OZD bomo spremljali strokovno rast zaposlenih delavcev in jih glede na kadrovske potrebe in interese preko programov za pridobitev izobrazbe, usposabljanja aii izpopolnjevanja vračali v vzgojno izobraževalni proces s ciljem, da bodo prevzemali bolj zahtevna dela in naloge; pri tem pa se povezovali s sorodnimi organizaci-jami združehega dela, - razširili možnosti za zaposlovanje mladih tako, da bomo zaposlovali pripravnike za nedoločen čas, - pregledali razvide de! in nalog in objektivno ocenili zahteve glede delovnih izkušenj kot razpisni pogoj, znižali zahteve ih sicer za dela in naloge za visoko strokovno izobrazbo na tri leta, za višjo in srednjo od enega do dveh let, ter dosledno uresniče-vali določbo zakona o delovnih razmerjih o prenehanju delov-nega razmerja delavcem, ki izpolnijo pogoje za upokojitev. - povečali število kadrovskih štipendij predvsem za visoko strokovno izobrazbo zlasti na deficitarnih področjih za pridobi-tev višje strokovne izobrazbe pa vzpodbujali zlasti izobraževa-nje ob delu, - OZO bodo analizirale ustreznost zasedenosti posameznih del in nalog (dejanska - zahtevana izobrazba) in pripravili programe za prerazporeditev delavcev na dlla in naloge, M . ustrezajo njihovi izobrazbi. - začeli z aktivnostmi za zvišanje strokovne izobrazbe vseh zaposlenih za eno stopnjo, - v okviru prizadevanj za razvoj lastnih kadrov usmerili aktiv-nosti za širše usposabljanje mladih strokovnih delavcev, ki kažejo sposobnosti in pripravljenost prevzemati odgovorne družbene funkcije v družbenopolitčni skupnosti in družbenopolitičnih or-ganizacijah, - z namenom kvalitetnejšega in učinkovitejšega uveljavljanja in izvajanja strokovne kadrovske funkcije, usposabljanja kadrov-skih delavcev, boljšega povezovanja med organizacijami združe-nega dela, izmenjavi delovnih izkušenj, se bodo kadrovski delavci organizacij združenega dela organizirali v društvo kadrovskih delavcev in okrepili aktivnosti na tem področju. . - 2.3. MEDNAROONA MENJAVA OZD bodo obstoječe in nove programe prilagodile zahtevam svetovnega trga. Vključevanje v izvoz bodo OZD sprejele kot trajno poslovno usmeritev zaradi širitve trga in povratnega vpliva na hitrejši razvoj. Med OZD, ki morajo preveriti svoje programe zradi izvozne usmeritve, sodijo zlasti KIG, Tobačna tovarna Ljub-Ijana, Kolinska TOZD Vinocet in 00 Iskra merilna elektronika Horjul. Zaradi večje učinkovitosti pri izvozu se bodo OZO med-sebojno povezovale. OZO se bodo povezovale z znanstveno raziskovalnimi organizaci-jami ter tako v okviru proizvodno tehničnih zboljšav zagotavljale predvsem izvoz proizvodov višje stopnje predelave. OZD, ki v letu 1985 niso dosegle z resolucijo opredeljenih ciljev, niti ne vrednosti konvertibilnega izvoza doseženega v letu 1984, bodo morale v letu 1986 doseči tako stopnjo rasti konverti-bilnega izvoza, da bodo dosegle vrednost izvoza v letu 1984 povečanega z opredeljeno stopnjo rasti konvertibilnega izvoza za leto 1986. OZD bodo morale v letu 1986 doseči naslednje stopnje rasti: * DO Hoja 57%, 00 Surovina Maribor TOZD Surovina Ljubljana 49%, DO Plutal 14%, DO Zmaga 31%, DO Tovil 30%. OZD, ki v letu 1985 niso izvažale, bodo morale v letu 1986 doseči vrednost izvoza doseženega v letu 1984 povečanega s predvideno stopnjo rasti izvoza za leto 1986. Te organizacije so: SOZD Emona DO Emona IPKO, SOZD Mercator KIT DO Ljubljan-ske mlekame TOZD Posestva, DO Kovinoservis ter 00 ISKRA Commerce TOZD Servis in DO Tiskarna, ki sta v letošnjem letu dosegli le minimalen konvertlbilni jzvoz. * stopnje so izračunane na osnovi devetmesečnfh podatkov Narodne banke Slovenije o blagovni menjavi s tujino. Izvrini svet bo ob spr*ml|a-nju Izvajanja resolucl|e za leto 1986 upošteval podatke o Magovni men|avi s tujino za ceto leto 1985. 2.4. INVESTICIJE Z investicijami v infrastrukiuro v industrijskih conah bomo ustvarili primerne pogoje za gradnjo objektov za proizvodne obrate s tržno zanimivimi programi, ki so substitucija uvoza in izvozno usmerjeni. S tem bomo dosegli bistveni premik pri vlaga-njih napram preteklemu obdobju in zagotovili primerno produk-tivna nova delovna mesta, ki bodo ustrezno opremljena. Tre-nutno sicer neugodna tehnična struktura investicij, bo že v naslednjih letih izkazala svojo umestnost pri nadaljnjih novih naložbah v proizvodni sferi. Tako bo razvojna naložbena strate-gija v letu 1986 predvsem v skrbi za usposabljanje industrijskih con v najširšem smislu, pri čemer bodo imele prednost cone VP 1/2 Rudnik (RP-2 Rudnik), kjer bomo morali zagotoviti sredstva za izgradnjo primarnih komunalnih vodov do cone (plin, elek-trika, voda), pripravo barjanskega zemljišča za gradnjo in zagoto-viti polnitev cone z investitorji, ki bodo sodelovali pri financiranju komunalne opreme cone; cona VP-4 Plutal), kjer bomo zemljišča oddali zainteresiranim investitorjem in cone VP 3/2 Brdo (VP-7 Brdo), katere prosta površina je odvisna od poteka hitre želez-nice. V letu 1986 bomo vztrajali na izenačitvi stroškov komunalnega opremljanja con v Ljubljani. V letu 1986 bomo pridobivali, zagotavljali in komunalno oprem-Ijali zemljišča in sicer: - v coni VP 6/1 Plutal (VP-4) za naložbe naslednjih investitor-jev, ki so opredeljene v družbenem planu občine za obdobje 1986-1990: DO IEZE TOZD SEM, SOZD IMP DO IZPH TOZD TEHNOMONT, DO NOVOST, SGP Grosuplje, DO SUROVINA Maribor, TOZD Surovina Ljubljana in DO Plutal. - v coni VP1/2 Rudnik (RP-2) za naložbe naslednjih investitor-jev: DO ILIRIJA-VEDROG, SOZD MERCATOR KIT DO LJUBLJAN-SKE MLEKARNE, SOZD IMP DO LIVAR, 00 CESTNO PODJETJE UUBUANA, DO MERKUR KRANJ in nadaljevali z investicijama: - INTEGRAL DO TOVORNI PROMET VIATOR LJUBLJANA TOZD LJUBLJANA - nadaljevanje izgradnje II. faze tovornega terminala - PROIZVODNO DISTRIBUCIJSKI CENTER KEMIJE - gradnja proizvodno skladiščnih zmogljivosti - v coni VP-9 Škofljica (VP-245/1) pa za naložbe gradbenih organizacij SGP PIONIR Novo mesto TOZD Gradbeni sektor Ljubljana in GP GRADIS TOZD GOL, DO KIP in DO HOJA TOZD Tesarstvo in Žaga Škofljica. Dokončali, izvajali in phpravili bomo še naslednje investicije: - DO AVTOMONTAŽA TOZD TOVARNA GRELNIH NAPRAV -začetek gradnje II. faze tovarne - DO AVTOMONTAŽA TOZD UTENSILIA - začetek širitve pro-izvodnje za izdelavo tekstilnih statev SACM - DO HOJA TOZD GALANTERIJA PODPEČ - začetek gradnje I. faze tovarne za proizvodnjo pohištva iz masivnega lesa s potrebno infrastrukturo v coni VP 20/1 Podpeč (VP-202) - DO HOJA TOZD POHIŠTVO - povečanje skladiščnih pro-storov in uvedba lupljenja hlodovine v Polhovem Gradcu - DO TOVIL - začetek razširjanja proizvodnje na obstoječi lokaciji - DOIGO - širitev proizvodnih zmogljivosti na Koprski ulici in v Velikih laščah - HP KOLINSKA TOZD VINOCET - začetek širitve proizvodnih zmogljivosti v oddelku žvečilnega gumija in kisarne - 00 TOBAČNA TOVARNA UUBLJANA - dopolnitev stroj-nega parka v proizvodnih in vzdrževalnih delavnicah v TOZD Proizvodnja in preureditev prostorov za konsignacijo in skla-dlšča (začetek) DO ELEKTROMONTAŽA - gradnja objekta za ključavničarsko dejavnost na obstoječi lokaciji - DO RAŠICA TOZD KONFEKCIJA HORJUL - izgradn|a nove proizvodne hale in modernizacija opreme - DO ZASTAVA AVTO LJUBUANA - začetek gradnje pro-dajno servisnega objekta ob Tržaški cesti ' " ' - DO GALVANOTEHNIKA - dokončanje postavitve avtomat-ske linije za galvanskp niklanje, kromiranje in medeninjenje ter trafo postajo - DO ALPINA ŽIRI - dokončanje proizvodnega obrata na šentjoštu - SGP GROSUPLJE - gradnja centra drobnega gospodar-stva v coni VM 2/1 ob Tržaški cesti (VM-1) - DO ARGOTEHNIKA GRUDA TOZD TRGOVINA - izgradnja servisnega centra v coni VM 2/1 ob Tržaški cesti (VM-1) za servisiranje kmetijske mehanizacije - DO VARNOST - dokončanje adaptacije proizvodno poslov-nega objekta - DO VARNOST - dokončanje adaptacije proizvodno poslov-nega objekta - DO SEMENARNA - dokončanje I. faze izgradnje proizvdono oskrbnega centra v coni VM 1/2 ob Dolenjski cesti (RM-1) in začetek proizvodnje - INGRAD CELJE TOZD GRADBENA OPERATIVA - začetek gradnje proizvodnih objektov za spremljajoče dejavnosti - INGRAO CELJE TOZD PREVOZI - širitev kamnoloma v območju Ravne-Požarniki-Bela (začetek) - SCT TOZD TESARSKA DEJAVNOST, TOZD INŽENIRING in TOZD NIZKE GRADNJE bo v coni VP-3/2 na lokaciji Brdo uredil žagalnico v obstoječih prostorih, preuredil prostore opekarne v prostore za trgovino gradbenega materiala in skladišča, v obratu Indop, v preurejenih prostorih opekarne pa pričel s proizvdonjo finanlnih del TOZD nizke gradnje - PTT UUBUANA PODJETJE ZA PTT PROMET - začetek gradnje objektov za servisne in vzdrževalne dejavnosti na Koprski ulici ¦ - DO MINERAL - vlaganja v obrat Predelava granita Pod-peč in začetek obnove obstoječe separacije na Škofljici - SOZD MERCATOR KIT KZ VELIKE LAŠČE - povečanje prodajnih zmogljivosti trgovine osnovne preskrbe na Turjaku - dokončanje gradnje skladišča suhe robe na Robu - ABC POMURKA DO DELIKATESA - dokončanje SP trgo-vine osnovne preskrbe s 600 m2 prodajne površine v soseski VS 3/ 2 Vlč (VS-6) - ABC POMURKA DO TABOR GROSUPLJE - ureditev trgo-vine na Pijavi gorici - SOZD MERCATOR KIT DO ROŽNIK TOZO DOLOMITI -začetek gradnje prodajalne železnine v Velikih LašCah - priprava dokumentacije za gradnjo trgovinskega centra v Tmovskem pristanu - SP Trgovina Horjul (pridobitev zemljiša in tehnična doku- f mentacija) - SOZD MERCATOR KIT DO MERCATOR ROŽNIK TOZD TRGOVINE - izgradnja prizidka ob trgovini Murgle - začetek gradnje trgovine Golo - DO GOSTINSKO PODJETJE VIČ - povečanje kapacitet obrata pod Rožnikom - DO INŠTITUT JOŽEF ŠTEFAN - gradnja razvojno razisko-valnega laboratorija - DO KEMIJSKIINŠTITUT BORIS KIDRIČ - začetek nadzidave in adpatacije ter nabava raziskovalne opreme - DO INŠTITUT ZA ELEKTRONIKO IN VAKUUMSKO TEHNIKO - začetek nadzidave - DO INŠTITUT ZA CELULOZO IN PAPIR - gradnja prizidka in prizidava polindustrijske hale za nove poslovne prostore (začetek in dokončanje) - DO IB ELEKTROPROJEKT - začetek širitve poslovnih pro-storov ob Hajdrihovi ulici V letu 1986 bodo v modernizacijo obstoječih zmogljivosti vlagale naslednje OZD: DO SLOVENIJALES ŽIČNICA, DO ILIRIJA-VEDROG TOZO KOZ-METIKA in TOZD ILIRIJA, DO HOJA TOZD GALANTERIJA, TOZD POHIŠTVO, TOZD STAVBNO MIZARSTVO, TOZD TESARSTVO IN ŽAGA ŠKOFUICA in TOZD ŽAGA ROB, DO AGROTEHNIKA GRUDA TOZD LOVEC, DO KIP DO MEHANOGRAFSKI CENTER, DO ILIRIJA-VEDROG, DO IB ELEKTROPROJEKT, DO RRC in DO TOBAČNA TOVARNA LJUB-LJANA pa bodo za posodobitev poslovanja uvajale informacij-ske sisteme. 3. GOSPODARSKI RAZVOJ 3.1.INDUSTRIJA Industrlja bo v letu 1986 dosegla 6 odstotno rast količinskega obsega proizvodnje. Razvoj industrije bo temeljil na boljšem izkoriščanju obstoječih zmogljivosti in njihovi modernizaciji, boljši organizaciji dela, tes-nejšem povezovanju s proizvajalci surovin in polizdelkov ter trgovino, na dinamičnejši rasti konvertibilnega izvoza in na Izgradnji novih zmogljivosti. Industrijske OZD, ki v letu 1985 količinsko ne bodo dosegle industrijske proizvodnje iz leta 1984, bodo moraie ta izpad nado-knadlti v letu 1986 in doseči z resolucijo za leto 1986 načrtovano stopnjo rasti količinskega obsega industrijske proizvodnje. Tako bodo v letu 1986 omenjene organizacije morale doseči naslednje stopnje rašti količinskega obsega industrijske proiz-vodnje: DO KIG, 6,8%, DO Tiskarna 10%, DO Tovil 10%, DO Tobačna tovarna TOZD Proizvodnja 18%, DO Plutal 41%. Nadpčovprečno rast količinskega obsega industrijske proiz-vodnje (8%) bodo v letu 1986 dosegle OZD, ki bodo v tem letu poslovale po investiciji v opremo in povečanje prostorskih zmog-Ijivosti (DO Plutal, DO Avtomontaža TOZD Tovarna grelnih naprav in DO Galvanotehnika). Pri spremljanju rasti količinskega obsega industrijske proizvod-nje bodo OZD prikazale spremembe v strukturi proizvodnje. 3.2. DROBNO GOSPODARSTVO Po sprejemu sprememb in dopolnitev obrtnega zakona, bomo v letu 1986 ustvarjali pogoje za njegovo uveljavitev in z občin-skim odlokom konkretizirali nekatera določila zakona. Še nsprej bomo vzpodbujali zaposlotfanje in investiranje v zaseb-nem sektorju. Ob Tržažki cesti bomo zgradili poslovni center drobnega gospodarstva, v katerem bodo imele posiovne prostore obrtne zadruge, občani, ki bodo opravljaii inteiektualno dejavnost skladno s spremenjenim in dopolnjenim obrtnim zakonom (eko-nomsko svetovanje, AOP, projektiranje itd.) svoje poslovne sedeže pa bodo lahko imeH v centru tudi ostali obrtniki. V industrijskih conah VP1« Rudnik (RP 2) in VP 6/1 Plutal (VP 4) bomo pridobiii in pričeli komunalno oprernljati zemljišča, namenjena za drobno gospodarstvo. Investitorji bodo zbirali dokumentacijo in pričeli priprave na gradnjo. Proste poslovne prostore bomo oddajali na osnovl potreb krajevnih skupnosti, opredeljenih v njihovih srednjeročnih pla-nih. Za drobno gospodarstvo bomo namenili tudi izpraznjena stanovanja 6. in 7. kategorije in preučili možnosti za usposobitev objekta Švabičeva 1, za dejavnosti drobnega gospodarstva V družbenem sektorju bo drobno gospodarstvo odpiralo nova delovna mesta v izvenmestnem območju (dokončanje obrata Alpine - Šentjošt, oddaja prostih prostorov na Rakitni in na Turjaku) . . 3.3. KMETIJSTVO Skladno z usmeritvami družbenega plana občine načrtujemo, da bodo nosilci kmetijske proizvodnje v občini v letu 1986 pove-čali obseg skupne in tržne kmetijske proizvodnje za 3%. + stopnje so izračunane na osnovi devetmesečnih podatkov OZO o indeksu rasti količinskega obsega industrijske proizvodnje. Izvršni svet bo ob spremljanju izvajanja resolucijc za leto 1986 upoiteval podalke o rasti industrijske proizvodnje la celo leto 1385. Ob upoštevanju naravnih pogojev bo živinoreja osnova kmetij-ske proizvodnje v občini. V zaostrenih družbenoekonomskih raz-merah v živinorejski proizvodnji pričakujemo. da bodo kmetijske organizacije z območja občine odkupile 80.000 hl mleka t. j. 1% več kot je bilo planirano v letu 1985,1338 ton govedi in telet, kar predstavlja 4,5% več ter 487 kom. konj za zakol v skupni teži 217 ton. Od skupnih tržnih količin živinorejskih proizvodov bomo v družbenem sektorju proizvedli 17.400 hl mleka oziroma 21% ter 13 ton govejega mesa oziroma 1% več. V poljedelski proizvodnji je najpomembnejša naloga pridelava pšenice ki jo bomo sprejeli na cca 310 ha ter odkupili 555 ton od tega 255 ton v zasebnem sektorju (250 ton Kmetijska zadruga Ljubljana, 5 ton Kmetijska zadruga Velike Lašče). V letu 1986 načrtujemo strukturo sprememb v planu odkupa pšenice tako, cla bomo v zasebnem sektorju povečali odkupljene količine za cca 20% t. j. na 255 ton, v družbenem pa zmanjšali plan odkupa na račun večje pridelave oljnic, ki jih bomo proiz-vedli cca 184 ton oziroma 23% več. Poleg tega bomo odkupili 200 ton krompirja ter 310 ton vrtnin kar predstavlja 21% povečanje odkupa. Na področju čebelarstva bomo, s sklenitvijo dogovora med trgovinsko predelovalnimi organizacijami, združenimi organiza-cijami ter Veterinarskim zavodom Krim, obtikovali enotno pospe-ševalno službo ter zagotovili organizirano vključevanje čebelar-jev v družbono organizirano proizvodnjo. Na ta način bomo povečali odkup medu in drugih čebeljih proizvodov za 5%. Za uresničitev zastavljenih ciljev bomo: - usposabljali kmetijska zemljišča z agro in hidromelioraci-jami v Horjulski dolini - 100 ha, Želimeljski dolini - 315 ha, na Gmajnicafi nadaljevali hidromelioracijo na 150 ha, ter uvajali pašnokošni sistem rabe travinja na Babni gori - 50 ha in Lužarjih 25 ha. Sredstva za ta namen zagotavljajo: Zveza vodnih skupnosti Slovenije, Kmetijsko zemljiška skupnost ter lastniki zemljišč, - s ciljem intenzifikacije proizvodnje in melioracijskih območ-jih izvedli komasacije ter določili obvezne proizvodne programe, - družbena zemljišča dajali v zakup samo tistim kmetom, ki bodo vse tržne viške prodajali preko zadružnih organizacij, - pospeševali akcijo za odvzem vzorcev tal za analize kot sredstvo za smotrno uporabo umetnih gnojil. - s sredstvi Kmetijsko zemljiške skupnosti in Sklada za inter-vencije v kmetijstvu in porabi hrane občin mesta Ljubljane uspo-sabljali zaraščajoča in neobdelana kmetijska zemljišča za inten-zivnejšo kmetijsko proizvodnjo na 340 ha, ter urejali manjše pašnike v hribovitih območjih, - vzdrzevali odvodne jarke na Barju, - gradili in urejali zbiralnice za mleko ter na ta način povečali odkup in kvaliteto mleka. Na območju Kmetijske zadruge Velike Lašče bodo zgrajene in opremijene 3 nove zbirainice mleka -Male Lašče, Turjak in Rašica, na območju KZ Ljubljana TZO VK pa na Brezovici, v Črni vasi na Pijavi gorici in v Podsmreki ter pripravljena dokumentacija za ureditev sejmišča - Veterinar-ski zavod Krim bo zgradil poslovne prostore za postovno enolo Vtt, - osemenjevanje govedi izvajali skladno s programom reje mesnih, mlečnih oziroma kombiniranih tipov govedi, - povečali število zavarovane živine za 10%, - izvajali program preventivnega varstva živali pred kužnimi boleznimi, - z vključevanjem strokovnjakov v programe izobraževanja kmetov ter izdelavo proizvodnih programov pospešili uvajanje sodobne tehnologije v proizvodnjo, - z nabavo kvalitetnega semena povečali pridelke poljščin, - povečali število kmetov vključenih v družbeno organizirano proizvodnjo za 5%, - povečali število čebelarjev kooperantov za 10% ter za nabavo čebelarskega repromateriala zagotavljali sredstva v skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občin mesta Ljubljana, - zagotavljati sredstva iz občinskega proračuna za pospeše-vanje kmetijstva v občini. . . 3.4. GOZDARSTVO ' V gozdarski proizvodnji načrtujemo blagovno proizvodnjo v višini 99.485 m3 oziroma 1% manj kot v planu za leto 1985. Od tega bo znašala blagovna proizvodnja v družbenem sektorju 27.920 m3, kar je toiiko kot v planu za leto 1985 in v zasebnem sektorju 71 565 m3 kar predstavlja 2% manj glede na plan 1985.* Obnovili bomo 106 ha gozdov, v nego bo vključenih 772 ha gozdov, meiioracije gozdov bodo opravljene na 428 ha (osnova-nje nasadov na 73 ha, direktna premena na 64 ha, indirektna premena na 9 ha in vzdrzevanje nasadov na 282 ha), s soinve-stiranjem SOZD Slovenija papir bo zasejanih 10 ha plantažnih nasadov topola ter opravljena vzdrževalna dela na 30 ha topo-lovih plantažnih nasadov. Gozdno gospodarske organizacije bodo zgradile skupno 8 km gozdnih cest. Načrtovane cilje bomo dosegli z višjo stopnjo mehaniziranosti ter izboljšanjem delovne tehnologije pri sečnji in z združevanjem sredstev porabnikov lesa. 3.5. TRGOVINA Trgovske OZL> bodo zagotovile redno tekoče in investicijsko vzdrževanje svojih trgovin in s primernim higienskim režimom omogočile nemoteno poslovanje. Trgovine bodo ponudbe v lokalnih centrih prilagajale potre-bam širšega gravitacijskega območja. Nadaljevali bomo z zagotavljanjem dodatne ponudbe sadja in zelenjave v kioskih skladno z interesi KS. Zlasti na izvenmestnem območju bomo vzpodbujali zasebno iniciativo (Vrzdenec, Brezovica, Lavrica) in za to nudili tudi proste prostore v družbeni lasti. 3.6 TURIZEM IN GOSTINSTVO Ohranili bomo doseženo raven turističnih in gostinskih aktiv-nosti na Rakitni. Izboljšali bomo gostinsko ponudbo na Kureščku in v Polhovem Gradcu. Začeli bomo priprave za obnovo turistič-nega ojbekta v Iškem Vintgarju. Novo turistično točko bomo uredili v Raščici, kjer bo v Temko-vem mlinu muzej s prikazom časa in ustvarjalnosti Primoža Trubarja, zagotovljena pa bo tudi gostinska ponudba. V sklopu graščinskega kompleksa v Polhovem Gradcu bo ure-jena prodajna galerija z gostinsko ponudbo (zasebni sektor). Po opredelitvi Ljubljane za lokacijo hotela A kategorije ob podaljšku Kardeljeve ceste v Trnovem in za ureditev Turistično informativnega centra na območju Boklac bomo zbrali investi-torje in skladno z njihovimi opredelitvami delovali za uresničitev načrtov. "opomba: Gozdnogospodarski načrti so v usklajevanju na Repubtiikem komiteju t» kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Izboljšali bomo skrb za čisto in urejeno okolje ter turistično privlačnost krajev in nadaljevali s tekmovanjem med krajevnimi skupnostmi. Organizirali in vzpodbudili botno deiavnost »kmetij odprtih vrat«, ki jih bo do konca leta 10. Zagotovili bomo boljšo informiranost o turistični ponudbi občine (brošura, informacije v sklopu LTZ). Predlagali bomo, da del turistično folklorne prireditve (kmečka ohcet) poteka v občini (vetikolaško območje) Povsod tam, kjer so dani pogoji za izletniški in ostali turizem, bomo ustanovili turistična društva. 3.7. RAZISKOVANJE Znanstvenoraziskovatne organizacije bodo še nadalje razvijate sodelovanje med seboj in z gospodarskimi in visokošolskimi organizacijami. Organizacije združenega dela bodo vlagale več sredslev in deta v razvoj novih proizvodnih programov in vzpodbujale skupaj z ostalimi dejavniki inovacijsko dejavnost. V začetku leta 1986 bo začela nemoteno teči proizvodnja v novi delovni organtzaciji TIRPO, ki jo je ustnaovil Inštitut za elektro-' niko in vakuumsko tehniko ir» vanjo prenesel iz svoje programske usmeritve proizvodnjo tipk in tastatur. Proizvodnja bo začasno organizirana v najemnih posiovnih prostorih TTL. UresnfcHi bomo stali&a in sklepe skupštine občine Ljubtjana Vtt-Rudnik in občinske izobraževalne skupnosti. sprejete ob obravnavi informacije o nekaterih družbeno-ekonomskih vidi-Mh uvajanja informacijske tehnologije In ustreznih sistemov. 4. DRUŽBENE DEJAVNOSTI Sredstva za financiranje programov družbenih dejavnosti bodo phlagojena rasti dohodka v gospodarstvu. V zoženih materialnih okvirih bomo oblikovali selektiven pristop pri financiranju pro-gramov družbenih dejavnosti in sicer tako, da bomo prednostno zagotavljali sredstva za prednostne dejavnosti in prednostne programe znotraj dejavnosti. Prednostne dejavnosti so oprede-Ijene v dogovoru o temetjih družbenega plana občine za obdobje 1986-1990, znotraj dejavnosti pa bodo imeli prednost z zakonom zagotovljeni programi, nato dogovorjeni programi; ostali pro-gratni pa se bodo izvajali v okviru možnosti. Pri razporejanju sredstev bomo upoštevali različne pogoje gospodarjenja v izva-jalskih organizacijah. V čimvečji meri bomo uveljavili financiranje izvajalskih organi-zacij po njihovih programih in odpravili neutemeljne razlike med njimi v pridobivanju sredstev z dodelavo sprejetih kriterijev in meril. Obstoječih programov ne bomo širili, v kolikor ne bodo zagotovljena sredstva za njihovo izvajanje. V skladu z že sprejetimi usmeritvamt bomo izvajaii selektiven pristop pri obtikovanju osebmh dohodkov zaposlemh. Cilj bo zagotoviti postopno izenačitev osebnih dohodkov med izvajal-skimi organizacijami znotraj ter med dejavnostmi. Nadaljevali bomo s politiko hitrejše rasti osebnih dohodkov v negospodar-skih organizacijah, tako da jih bomo ob pogoju izvajanja planskih nalog postopno izenačili z nivojem doseženem v gospodarskih organizacijah. Izboljševali bomo organizacijo in kvaliteto dela ter racionalizk rali poslovanje Posebno pozomost bomo posvetili izboljševanju izobrazbene strukture zaposlenih Z ustreznimi aktivnostmi bomo dosegli polno izkoriščenost vseh zmogljivosti negospodar-skih organizacij. Na področju investicij v objekte družbenega standarda bomo gradili objekte iz programa samoprispevka III, ki so: OŠ Kolezija (16 oddelkov). WO Lavrica (80 mest). ZP Škofljica in MZK Rakitna. Poleg tega bomo izvajali tudi investicije, ki se bodo financirale po posebnem samoupravnem sporazumu. Nadaljeva-nje sanacije kompleksa srednjih šol na Aškerčevi, preureditev prostorov lekame na Rudniku ter pričetek obnove ŠRC Svoboda. tz sredstev amortizacije bomo dokončali prizidek pri starem objektu OŠ Marjan Novak Jovo na Tržaški cesti, pričeli z gradnjo dveh učilnic OŠ I. bataljona Dolcmitskega odreda Horjul in dokončali prenovo zdravstvene enote Rudnik. Iz sredstev samou-pravnih interesnih skupnosti pa bomo prednostno zagotavljali sredstva za vzdrževanje, adaptacijo in opremljanje že zgrajenih objektov družbenega standarda. Zaradi sanitarno neustreznih pogojev bomo adaptiraii ZP Ig. Za gradnjo bomo pripravljali še naslednje objekte, ki se bodo financirali iz drugih virov: Mladinski dom Malči EJelič, Študentski blok, Centralno tehnično knjižnico in Muzej Ijudske revolucije. Iz združenih sredstev (OZD. SIS, občanov) bomo obnavljali in dograjevali Mladinsko letovišče Pacug. V okviru skupnosti socialnega varstva bomo podpirali in se aktivno vključevaii v izvajanje take socialne polittke, ki bo zagotavljaia socialno varnost delavcev in občanov. Za najsirse uveljjavljanje družbeno sprejemljive socialne vamosti bomo uresničevati doiočila samcupravnega sporazuma o uresntča-vanju socialnovaretvenih pravic. Vzpostavili bocno skupno enotno evidenco prejemnikov družbenodenamih pomoči. Na področju otroškega varstva bomo zagotavljali varstvo materinstva, otroka in družine. Posebno pozornost bomo name-nili izboljsanjii kakovosti in vsebini predšoiskih programov in odprtost WO. Program priprave otrok na vstop v osnovno ioio, ki niso vktfučeni v WO, bo kvalitetnejSi in bo obsegal 180 ur. Poleg obstoječega 8O-ornega programa bomo uvedli tudi nove vzgojne programe. Dosegli bomo čimbolj popolno izkoriičenost WO zmoglfivosti tako, da bomo praste proslorske zmogljivosH začasno namenili drugim uporabnikom (šola, KS, knjižnice...). Na podro^u socialnega skrbstva bomo izvajali dogovorjeno raven socialne varnosti materialno ogroženim posameznikom in družinam. Prednostno bomo usposabljati obstojete prosto-voljne delavce in vključevati nove za delo v KS, Lzvajali preven-tivno deio ter iskali ustrezne oMike pomoči starejšim občanom nadomu. Adaptacija III. faze Doma na Bokaicah bo zaključena pradvi-doma v dnigi poiovici leta 1986. Sredstva je zagotovila skup-nost pokojninsko-invalidskega zavarovanja. Na področju zaposlovanja bomo nadaljevali z ugotavljartjem in zadovotjevanjOOOpotreb po delavcih v OZD ter nuditi stro-kovno pomoč zagotavljanju zapostitve vsem iskalcem zaposli-tve z območja občine. Ob tem bomo ie zagotavljali sredstva za pokritje pravte iz zavarovanja za primer brezposelnostS in orga-nizlrali usposabijaRJe invalidnih oseb. Posebno pozomost bomo namenlli poklkmemu usmerianju mladine in prekvalifika-ciji ekonomskih tn tehnoioških presezkov delavc«v. Na podroL}u zdravstva bomo zagotavlfali doslej doseženo raven zdravstvenega varstva vsega prebivalstva. Kot pred-nostno bomo razširjall ustrezne oMike pfeventivne dejavnosti ziastl v okviru mecticine dela. Ker ne moremo računati na rast realne vrednosti sredste« namenjenih za zdravstveno varstvo, ni mogoče natrtovati itej*nia pravtc kt zmog^ivosti. Na področju osnovrag« toMv« bomo v tolu 1986 uresničiK program postopnegs uvajanja obveznega predmetnika in učnega nairta od 1. do 8. razreda osnome sole. V sUadu s tem bomo uveljavili tudi nova merila tinancirania vzgojnoizobraze-valnega programa. Podaljsano bivanje bomo izvajali v takom obsegu, da homo zadostili potrebam starSev in otrok. V ta program pa bomo ugrajevali elemente celodnevne šole. S prKetkom dejavnosti OŠ Kolezija se bo standard osnov-nega solstva na tem obmoeju občine bistveno izbotjsal. Na področju kulture bomo pospeševali in spodbujali nadalh njo kvalitetno rast programov. Zagotavliali bomo redno delova-nje in podpirali razvijanje novth dejavnos« v kutturnoumetni-šldh dnistvih. Na področju knjižničarstva bomo postopno povečall knjižno zalogo ter pospešeno nadalievali z aktivnostmi v zvezi z reie-vanjem prostofske problematike matične Knjižnice ^Prežiho* Voranc«. U sradstev za investtdjsko vzdrževanje pri UuMjanski kul-turni skupnosti bomo v mejah materialnih moinosti in v koRkor bodo krajevn« skupnosti pripravtjene vložiti svoj delež, zagoto-vili sredstva za adaptaci|o, obnovo in posodobrtev prostorov za kutturo v krajevnih skupnostih. Nadaljevali bomo z razglašanjem kultumih spomenikov in naravnih znamsnitosti v skladu s srednj«ročnim programom. Na obiekHh naravne in kultume dediščine bomo s posegi pred-nostno nadaljevali že začete akcije. Dokončali pa bomo preura-dKev Trubarjevega mlina in Strttarjeve kaiče v spomenik ter z obsežiMJsim programom obelezili 400-letnico smrti Primoža Trubarja in 150-letnico rojstva Joslpa Stritarja. V telesni kulturi bomo dali na področju vrhunskega športa večjl poudarek na že obstoječe panoge, povečanju kvalitete dela in izenačevanju pogojev v procesu izvajanja vrhunskega športa. Podpirali in razvijali bomo širjenje organizirane rekre-acijske dejavnosti, ustanavljanje novih športnih društev ter vključevanje mladine v proces mladinskega telesnokulturnega športa. Na področju predšolske vzgoje in šolskih športnih dru-štev bomo izboljšali programe v športni znački ter povečali število zajetih otrok. Na področju raziskovanja bo občinska raziskovaina skupnost v okviru lastnega programa pospeševala inovacijsko dejavnost ter raziskovalno delo, zlasti med mladimi. 5. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 5.1. PROSTORSKO PLANIRANJE V skladu s pogoji družbenoekonomskega razvoja, izhajajoč iz usmeritev dolgoročnega plana, družbenega plana občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik za obdobje 1986—1990 bomo v prostoru Izobli-kovali in izvajall strategijo poselitve, ki bo omogočala na eni strani učinkovito in ekonomsko upravičeno omrežje naselij, humanejše pogoje življenja v mestnih naseljih in na podeželju, nemoten razvoj In smotrno organizacljo dejavnosti v prostoru, na drugi strani pa racionalno izrabo neobnovljivih naravnjh virov, izboljšanje in varovanje okolja naravnih in ustvarjenih vrednot. Pri načrtovanju bomo upoštevali nove tehnološke reši-tve, upoštevali še naravovarstveni vidik in v največji meri varo-vali kmetijska zemljišča, ki so temelj pridelave hrane ter pri gospodarjenju z gozdovi težili k varovanju gozdnih sestojev. Zbiranje in odlaganje odpadkov bomo organizirali tako, da bomo v čim večji meri reciklirali odpadke in odpravili številna divja odlagalisča. Usposobili bomo centralno odlagališče komunalnih odpadkov Barje in zagotovili, da bodo vplivi na okolje čim manjši. Sedanja odlagališča bomo sanirall in povr-šine namenili primarni rabi. Rekreacijska območja bomo urejali na način, ki ne bo rušil naravnega ravnotežja v pokrajini. V skladu z dinamiko stanovanjske graditve, s prioriteto razvoja drobnega gospodarstva bomo pristopili k izdelavi prostorskih izvedbenih načrtov. Tako bomo v letu 1985 sprejeli naslednje zazidalne načrte: VS 4/4 Lavirca (RS 5) VS 9/10 Škofljica(VS 245/7) . VP 6/1 Plutal (VP 4) VS 1/5 llovica (RS 4) VS 1/6 London (RS 102-del) VS 1/7 Vinterca (RS 103) VI 2/8 Muzej revolucije (V11) in lokacijski načrt za Kardeljevo cesto. Ureditveni načrt za VM 6/3 sanitarna deponija (VM 3/1) ter prostorske ureditvene pogoje za VM 6/2 sanitarna deponija (VM 3/2) ter za Krajevno skupnost Velike Lašče. Ker bodo s sprejetjem dolgoročnega plana prenehala veljati določila urbanističnega programa in načrta mesta Ljubljane bomo morale vse občine v okviru mesta pristopiti k izdelavi prostorsko ureditvenih pogojev za vsa območja, za katera ni predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, ter za območja, za katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, pa ti še ne bodo sprejeti v tem planskem obdobju. Isti akt bomo morali sprejeti tudi za območja z dejavnostjo vrtičkarstva. Za območje z vsebinsko in oblikovno zahtevnejšimi posegi bomo z javnim natečaji zagotavljali čim boljše strokovne rešitve. Nadaljevali bomo z izvajanjem akcijskih programov, ki izhajajo iz novo sprejete zakonodaje o urejanju prostora. 5. 2. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO V letu 1986 bomo dogradili 290 stanovanj v soseskah: VS 3/2 Vič (VS 6 Vič) - 71, VS 13 - 4 Ig - del (VS-236 S 5-1 Ig) - 44, VS 1/3, VS 1/4 Galjevica (RS-1,2 - Jurčkova pot) - 113, VS 2/11 Bonifacija (VS-4 Bonifacija jug) - 6, VS 2/6 Trnovo (VS-102 Trnovo) - 6, VS 8/6 Selo (VS 202 - 2,3 Selo) - 20, VS 12/5 Smrjene, VS 12/6 Kopenk del, VS 12/7 Kopenk del (VS 250 - 2,3,4 Smrjene) — 10 in 20 stanovanj - hiš v raznih soseskah po sprejetih ZN in PUP. V letu 1986 bo v gradnji še 523 stanovanj in sicer v soseskah: VS 2/7 Murgle (VS-103 Murgle IV. faza) - 78, VS 3/3 Brdo, Vrhovci (VS-7 Brdo, Vrhovci) - 18, VS 6 Oolgi most (VS-109 Dolgl most) - 20, VS 3/2 Vič (VS 6-3 Grba) - 12, VS 2/11 Bonifacija (VS-4 Bonlfacija jug) - 6, VS 1/3, VS 1/4 Galjevica (RS-1, 2 Jurčkova pot) - 260, VS 2/6 Trnovo (VS-102 Trnovo) - 12, VS 21/ 5 Kamnik pod Krimom (VS-225 - 1 Kamnik pod Krimom) - 10, VS 8/6 Selo (VS-202/2,3 Selo) - 37, VS 40/6 Srednja vas (VS-206 Srednja vas) - 20, VS 12/5 Smrjene, VS 12/6 Kopenk del, VS 12/7 Kopenk del (VS 250/2,3,4 Smrjene) - 10 in 40 hiš v raznih soseskah po sprejetih ZN in PUP. Za kontinuirano stanovanjsko gradnjo bo potrebno v letu 1986 zagotoviti pogoje za pravočasen pričetek gradnje in usklajeno sodelovanje vseh udeležencev v stanovanjski gradnji. Za zagoto-vitev realizacije stanovanjske gradnje bomo poleg soinvestitor-skega principa uvajali tudi gradnjo po proizvodnem principu. Prenova se bo v letu 1986 nadaljevala na objektih v Eipprovi ulici in to predvsem družbenih objektov in stanovanj, katerih prenovo financira stanovanjska skupnost. Na področju soiidarnosti bomo nadaljevali z dodeljevanjem stanovanj po prednostni listi »januar 1985«, družinam z njižjimi dohodki, upokojencem, invalidom in upravičencem do stalne Oružbene pomoči, udeležencem NOV, odobravanjem posojil delavcem, zaposlenim pri zasebnih delodajalcih, subvencij za stanarine, vključevanjem sredstev SPIZ za gradnjo stanovanj in dodeljevanjem posojil za popravilo stanovanj upokojencev in invalidov. Na področju gospodarjenja se bo v novozgrajenih stanovanj-skih objektih nadaljevalo ustanavljanje hišne samouprave, izde-lava letnih planov vzdrževanja in popravil, izterjava stanarin in prispevkov etažnih lastnikov za vzdrževanje ter nadaljevanje pre-hoda na ekonomsko stanarino. V letu 1986 bomo odkupili, pripravili in opremljali zemljišča za: - stanovanjsko gradnjo v 30 soseskah in sicer: VS 2/2 Trnovo (VS-1 Trnovo), VS 2/8 ob Triaški cesti (VS-3 Tržaška cesta), VS 2/11 Bonifacija (VS-4 Bonifacija), VS 3/2 Vič(VS-6/3 Grba), VS 3/3 Brdo, Vrhovcl (VS-7 Brdo, Vrhovci), VS 2/9 Rakova jelša (VS-102/2 Rakova jelša), VS 2/6 Trnovo (VS-102 Trnovo), VS 2/7 Murgle (VS-103 Murgle), VS 2/10 Sibirija (VS-103/ 2 Sibirija), VS 2/4 Langusova (VS-104/1 Langusova), VO 2 Bobenčkova (VS-106 Bobenčkova), VS 6 Oolgi most (VS-109 Podvozna pot), VS 8/2 Dobrova (VS-201/5 Dobrova), VS 40/6 Srednja vas (VS-206 Srednja vas), VS 10/1 Radna (VS-220/1 Radna), VS 10/3 Mala vas (VS-220/4a Brezovica), VS 21/6 (VS-225/5 Jezero), VS 21/5 Kamnik pod Krimom (VS-225/1 Kamnik pod Krimom), VS 21/1 (VS-227 Škrlevec), VS 13/4 Ig (VS-236/S 9-12, S 10-11 Ig), VS 9/10 Škofljica (VS-245/7 Škofljica), VS 12/5 Smrjene, VS 12/6 Kopenk del, VS 12/7 Kopenk del (VS-250/2-3-4 Smrjene), VS 12/12 Želimlje (VS-250 Želimlje), VS 29/3 Trojica (VS-260 Velike Lašče), VS 1/3, VS 1/4 Galjevica (RS-1,2 Jurčkova pot), VS 1/5 llovica (RS-4 llovica), VS 4/4 Lavirca (RS-5 Lavrica), VS 1/7 Vinterca (RS-103/2 Vinterca), VS 4/5 Lavirca (RS-110 Lavrica). - za indujstrijsko servisno gradnjo v 8 soseskah in sicer: VP 6/1 Plutal (VP-4 industrijska cona Plutal), VP 3/2 Brdo (VP 6/ 1 industrijska cona Brdo), VM 2/1 ob Tržaški cesti (VM-1 obrtno servisna cona ob Tržaški), VM 1/1 in VM 1/2 ob Dolenjski cestl (RM Rudnik), VP 1/2 Rudnik (RP-2/1, RP-2/2 Rudnik), VP 9 Škof-Ijica (VP-245/1-2 Škofljica), VP 3/2 Brdo (VP-6 Brdo). - za ceste in parkirišča: Parkirišče Dolgi most, - za obrtno servisno graditev: VI 2/7 Tehnična knjižnica (VI-6 - CTK) VM 7/1 Kosovo polje (VM-2 Kozarje), - za poslovno graditev: VS 2/4 Langusova del (VS-104/1 Lan-gusova). 5.3. KOMUNALNO GOSPODARSTVO V letu 1986 bomo s sredstvi nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča, ki se združujejo pri občinskem stavbno-zemljiškem skladu, ter s solidarnostnim prelivanjem sredstev v komunalni skupnosti in energetski skupnosti zagotovili uresničitev nasled-njih investicij, ki so opredeljene v srednjeročnem programu: 5.3.1. Individualna komunalna raba: a) Kanalizacija primar: nadaljevanje gradnje kanalizacije v VS1/3 (RS-1 Jurčkova pot) in VS 2/9 (VS-102/2) Rakova jelša - kanalizacija I. in II. varstvene cone vodarne Brest, začetek gradnje ČN Ig in začetek gradnje kanala Ig-Staje-Kot-lška vas - gradnja kanalizacije ob južni obvoznici in 3v cono VP 6/1 Plutal (VP 4 Mutal) b) Kanalizacija sekundar: - izgradnja sekundarnih naprav za VS 2/8 ob Trzaški cesti (VS-3 Zičnica), VS 13/4 Ig (VS-236 S-5/1 Ig), VS 1/3 (RS-1,2 Jurčkova pot), VP-1-/2 Rudnik (RP-2), VS 2/11 Bonifacija (VS-4 Bonifacija), VS-3/2 VK (VS-6/3 Grba) bo usklajena s stanovanjsko in drugo gradnjo - nadaljevanje gradnje v KS Kozarje in KS Brdo. c) Vodovod - primar: - pričetek gradnje vodovoda v KS Turjak :, • - nadaljevanje gradnje vodovoda Rakitna dopolnitev raziskav na Iškem Vršaju za povečanje zmogljivosti - nadaljevanje v soseski VS 1/3, VS 1/4 Galjevica (RS-1,2 Jurčkova pot) - dokončanje vodovoda ob cesti v Mestni log - nadaljevanje gradnje prečrpalice Škofljica - sanacija vodarne Brest - gradnja vodovoda v conah VP-6/1 Plutal (VP-4 Plutal) d) Vodovod - sekundar bo usklajen s stanovanjsko, industrij-sko in drugo gradnjo v VS-3/3 (VS-7) Brdo Vrhovci, VS1/3, VS1/4 Galjevica (RS-1,2 Jurčkova pot), VP 1/2 Rudnik (RP-2), VP 3/2 Brdo (VP-6), VS 3/2 VK (VS-6/3 Grba), VS-2/8 ob Tržaški c. (VS-3 Žičnica) in VS-2/11 (VS-4) Bonifacija. V izvenmestnih in primest-nih KS (Želimlje, Horjul, Preserje, Brezovica, Barje, Kozaije) bomo nadaljevali z gradnjo že pričetih vodovodnih sistemov. e) Plin - primar: - južna zanka primamega plinovoda za zemeljski plin čez Kozarje do odcepa za RP Murgle - razdelilno omrežje Murgle s priključnim plinovodom - plinovod po Koprski cesti od RP Murgle do VP 2/3 Koprska (VP-3) - plinovod po Poktjukarjevi cestf od RP PoMjukarjeva do Puht*f»ve ulice - RP VS-6 (VS 109) dolgi most s priMjučnim plinom f) Plin - sekundar: - gradnja bo usklajena s stanovanjsko in drugo gradnjo po programu Energetske skupnosti Ljubljana in sicer v VS-1/3, VS-1/ 4 Galjevica (RS-1,2 Jurčkova pot), VS 3/2 Vič (VS-6 Vič), VS 2/8 ob Triaski c (VS-3 Žičnica), VS-3/3 Brdo Vrhovci (VS-7 Brdo Vrhovci), VS 2/11 bonifadja (VS-4 Bonifacija) in VS 2/7 Murgle (VS 103 Murgle) - nadaljevali bomo sanacijo plinskega omrežja v Rožni dolini. 5.3.2. Kolektivna komunalna raba: a) Vzdrževanje objektov in naprav kolektivne komunalne rabe Vzdrževanje cest in objektov, zimska služba, javna razsvetljava, semaforji, cestno-prometna signalizacija, zelenice, parkovni gozdovi, PST, pokopališča bomo izvajali v skladu z izvedbenim letnim programom vzdrževanja in obnavljanja, po dogovorjenih normativih in standardih v Komu-nalni in cestni skupnosti Ljubljana. Vzdrževanje kolektivnih komunalnih naprav, ki so v pristojnosti krajevnih skupnosti, bo potekalo po programih na podlagi SaS o financiranju teh storitev med KS in komunalno skupnostjo. b) Gradnja cestne infrastrukture V letu 1986 bosta skupnost za ceste Ljubljana in Republiška skupnost za ceste nadaljevati z gradnjo cestne infrastrukture po sprejetih usmeritvah in programu izgradnje cest v Ljubljani. Po programu republiške skupnosti za ceste bomo: - nadaljevali z gradnjo južne obvoznice od Dolgega mostu do Dolenjske ceste - nadaljevali s pripravami za izgradnjo južne vpadnice - Kar-deljeve ceste. Po programu skupnosti za ceste Ljubljana bomo: - zagotovili I. fazo prometno varnostne ureditve križišč Dolenjska cesta-Oriova cesta in Dolenjska cesta-Peruzzijeva cesta, - nadaljevali z gradnjo - rekonstrukcijo ceste Ig-Golo, - nadaljevali z rekonstrukcijo ceste Vnanje Ggorice-Notra-nje Gorice, - nadaljevali z obnovo objektov na cesti Črna vas-Podpeč in Želimlje-Turjak, - pričeli z rekonstrukcijo odseka ceste Dobrova-Stranska vas in Ig-lška vas, - nadaljevali z rekonstrukcijo ceste Pijava goricOOŽelimlje. 5.4. ELEKTRO GOSPODARSTVO i; '" ' ' Na področju elektrogospodarstva se bodo gradile primarne razdelllne postaje z ustreznimi vodi za saniranje elektro-energet-skega in zlasti napetostnega omrežja. DO DES, TOZD Elektro Ljubljana mesto bo na območju občine zgradil: - transformatorske postaje Ižanska II 3, Cesta dveh cesarjev, VS-1/4 Galjevica (RS-2 Jurčkova), Dolomitskega odreda DO DES, TOZD UUBLJANA OKOLCIA bo v letu 1986 vlagal v izgradnjo transformatorskih postaj z 10 KV - VN in NN omrežjem in sicer TP Dolenja vas v KS Polhov Gradec, TP Odome v KS Dobrova ter izgradnjo jamborske TP Plešivica-Bluše v KS Notranje Gorice. DO DES ELEKTRO UUBUANA. TOZD Elektro Kočevje bo vlagal v izgradnjo TP Podhojni hrib in Knej z 20 KV DV in NN omrežjem ter NN omrežje Tomažini in Velike Lašče. 5.5. PROMET IN ZVEZE 5.5.1. Na področju mestnega in obmestnega potniškega pro-meta bomo zagotavljali primernejši prevoz delavcev na delo in iz dela ter urejevali avtobusna postajališča. Prizadevali si bomo za podaljšanje avtobusne proge do cone VP 6/1 Plutal (VP-4 Plutal) zlasti ob konicah. 5.5.2. Na področju železniškega prometa bomo pričeli obnovo železniških postaj Brezovica in Rakovnik. 5.5.3. Na področju PTT prometa predvidevajo usmeritve le nadaljevanje in zaključek investricijskih objektov, pričeti v prejš-njih letih. Območna SIS za PTT promet bo v sodelovanju s KS zagotovila tudi izgradnjo drugega krajevnega kabelskega omrežja. Dinamika gradenj se bo določala letno na podlagi SaS med KS in Območno SIS za PTT. Predvidena so naslednja dela: - dokončanje veznega kabla med centralo Cankarjev dom in Rakovnikom in s tem povezava z IC VP 1/2 (RP-2 Rud) ter priključitev na že zgrajeno sekundarno mrežo na tem področju, - zaključek del in aktiviranje KKO na območju KS Dobrova (Podsmreka, Komanija, Brezje), - postavitev kontejnerja Skofljica z izgradnjo KKO, - izgradnja KKO na Lavrici, - pričeli z ureditvijo prostorov za pošto v Polhovem Gradcu in Horjulu. 6. RAZVOJ KRAJEVNIH SKUPNOSTI Da bodo krajevne skupnosti uresničevale naloge, ki izhajajo iz družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 ter drugih dokumentov bomo v letu 1986 posebno pozornost posvetili: - nadaljevanju akcije za dograjevanje statutov in drugih dokumentov krajevnih skupnosti, M jih narekuje statut občine in jih tako približali življenjskim potrebam in interesom delovnih Ijudi in občanov, - utrjevanju oblik dela delegacij, zlasti za SIS materialne pro-izvodnje in ostalih samoupravnih organov v KS, tako v delegat-skem sistemu kot v razvijanju krajevne samouprave, - aktivnejšemu delovanju potrošniških svetov ter drugih sub-jektov v krajevni skupnosti za zagotovitev nemotene preskrbe in realizacije tistih pobud delovnih Ijudi in občanov, ki so krajevno objektivno sprejemljive, - zagotavljanju sredstev v okviru občinskega proračuna za nemoteno funkcionalno dejavnost krajevne skupnosti ter dele-gatskega sistema, - združevanju sredstev amortizacije med krajevnimi skup-nostmi na osnovi samoupravnega sporazuma za ohranjanje druž-benega premoženja v upravljanju KS ter zagotavljanje narnenskih sredstev, - nadaljevanju aktivnosti za ustanovitev delovne skupnosti delavcev KS skladneo z namenom ustanovitve in načina organi-zacije dela, - organiziranemu pristopu k uresničevanju procesa svobodne menjave dela, samoupravnega povezovanja krajevnih skupnosti z OZD ter SIS za uresničevanje programov dela v KS, - k spodbujanju krajevnih skupnosti za združevanje lastnih sredstev pri izvajanju programov obnove in izgradnje komunal-nih objektov in naprav, - vključevanju krajevnih skupnosti v sistem sočasnega plani-ranja, - informiranosti delovnih Ijudi in krajanov zaradi vsklajenega obravnavanja njihovih interesov. 7. SPLOŠNA PORABA Sredstva splošne porabe bo občinska skupščina oblikovala skladno z zakonom, odloki in družbenimi dogovori. V letu 1986 bomo zagotovili tako višino prihodkov, ki bo potrebna za pokritje ugotovljenih potreb po dogovoru o oblikova-nju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana. Zaradi zmanjšanja zaostajanja osebnih dohodkov delavcev v upravnih organih družbenopolitične skupnosti bo rast splošne porabe v primerjavi z rastjo družbenega proizvoda v letu 1986 sorazmerno višja kot v nadaljnjih letih. V primeru višje rasti OD kot smo jo ocenili v rebalansu proračuna za leto 1985 bo treba uveljaviti razliko pri sprejemanju dogovora oziroma prora-čuna za leto 1986, saj ni sprejemljivo, da še naprej povečujemo zaostajanje OD v upravnih, pravosodnih in drugih organih. Zaradi splošnega zaostajanja sredstev splošne porabe v zadnjih letih pa bo ob tem potrebno \z proračuna še nadalje izločiti posamezne odhodke, ki ne sodijo v splošno porabo. \z občinskega proračuna bomo zagotovili sredstva za raci-onalno in kvalitetno delo upravnih organov in temeljnih pravo-sodnih organov, izvajanje programov dela Ijudske obrambe in družbene samozaščite, teritorialne obrambe, delegatskega sistema in krajevne samouprave v krajevnih skupnostih, družbe-nopolitičnih organizacij in drugih organov; organizacij in skup-nosti, ki se financirajo iz splošne porabe občine. Uporabniki proračuna morajo uporabljati proračunska sred-stva bolj ekonomično in racionalno. Nadaljevali bomo z moderni-zacijo opreme upravnih organov predvsem na področju avtomat-ske obdelave podatkov. Dogradili in izpopolnili bomo računalni-ško podprt informacijski sistem, ki bo pripomogel k realizaciji sprejetih nalog, zlasti pa k njihovi boljši kakovosti. Občina Ljubljana Vič-Rudnik bo izvajala stimulativno in dosledno davčno politiko. Tako bodo zavezanci davka iz kmetij-ske dejavnosti deležni vrste davčnih olajšav: - za vlaganja sredstev v družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva in v preureditev stanovanjskih in gospodarskih poslopij v turistične namene, - če oddajajo tržne viške živine, mleka, sira, krompirja, vrtnine in sena, - če na zemljiščih zasadijo nove sadovnjake in druge dolgo-letne nasade, - če proizvodno združujejo svoje delo in zemljišča z organiza-cijo združenih kmetov oziroma v organizacijo združenega dela, - če preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju v usmerjenem izobraževanju ali imajo učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi, - če dajo zemljišče v zakup za dobo do sedmih let. Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti se bodo prizna- vale naslednje olajšave: - deficitarnim dejavnostim z odstotnim znižanjem davka, - začetnikom za prvo leto 100%, za drugo leto 50% in za tretje leto 25% olajšavo, - za modernizacijo osnovnih sredstev in poslovnih prostorov od 35% do 45% znižanje davčne osnove, - za izvoz na konvertibilno področje, - za gradnjo novih hidroelektrarn, - za zaposlitev novih delavcev. 8. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Pri načrtovanju razvoja obrambnih priprav bomo izhajali iz dosedanje stopnje razvoja podružbljanja splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite. Predstavljale bodo integralni del razvoja in tekoče politike organizacij združenega dela ter krajevnih skupnosti. Na področju splošne Ijudske obrambe bodo organizacije zdru-ženega dela gospodarskih in družbenih dejavnosti: - izvedle predpripravo za morebitni prehod na proizvodnjo v vojnih razmerah, - zagotavljale kadrovske, materialne in organizacijske pogoje za funkcioniranje družbenih dejavnosti v vojni (zdravstva, social-nega varstva in šolstva). Obrambne priprave organov družbenopolitične skupnosti bodo zajemale organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe iz mirnodobnega v vojno stanje ter delovanje v vojni. Na področju civilne zaščite bomo: - kadrovsko krepili enote in štabe civilne zaščite v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela in hišnih svetih, - opremljali in strokovno usposabljali specializirane enote civilne zaščite oziroma združeni odred civilne zaščite, - nadaljevali bomo s strokovnim in praktičnim usposablja-njem načelnikov, namestnikov m pomočnikov načelnikov narodne zaščite v krajevnih skupnostihin organizacijah združe-nega dela, - opravljali strokovni nadzor nad izdelanostjo obrambnih in varnostnih načrtov vseh nosilcev obrambnih priprav na območju občine in nudili neposredno strokovno pomoč pri obrambnem načrtovanju v organizacijah združenega dela, posebno pa v kra-jevnih skupnostih, - ažurirali kurirski sistem za izvajanje mobilizacije za enote JLA in TO na ravni občine ter krajevnih skupnosti in izvajali poskusne mobilizacije vojaških enot, enot teritorialne obrambe, civilne zaščite in ostalih struktur splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite. 9. POŽARNA VARNOST SIS za požarno varnost in občinska gasilska zveza bosta v letu 1986 nadaljevali z ustvarjanjem pogojev za. izboljšanje požarno varnostnih razmer v občini. Izvajali bosta strokovno vzgojo članov gasilskih društev in enot civilne zaščite v KS in OZD. Posebnb skrb bosta posvetili preventivni dejavnosti s pregle-dom hidrantov in hidrantnega omrežja ter popisom vodnih virov, 8 pregledom požarno varstvenih razmer v vzgojno varstvenih organizacijah in s prikazom uporabe ročnih gasilskih aparatov, z izvajanjem preventivnih pregledov stanovanjskih in gospodar-skih zgradb ter malih delavnic in nudenjem strokovne pomoči pri izdelavi požarno varnostnih načrtov. Izvajali bosta tekmovanja za pionirje, mladince in člane. V okviru finančnih možnostih bosta sofinancirali gradnjo in adaptacijo gasilskih domov, vodnih virov (bazenov), enotnega alarmnega sistema, nabavo avtocistern in orodnih vozil, tehnične in zaščitne opreme, tehnične opreme UKW zvez in vzdrževanje tehnične opreme in orodja. 10. PREGLED SPLOŠNIH AKTOV, Kl JIH BO V LETU 1986 SPRE-JELA SKUPŠČINA OBČINE Za izvajanje resolucijskih nalog je v letu 1986 predviden spre-jem naslednjih odlokov iz različnih upravnih področij: 10.1. DRUŽBENO PLANIRANJE IN GOSPODARSTVO Zaradi prilagoditve spremenjeni zakonodaji je predvfden sprejem odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrt-nega zakona. . , ¦¦•.;• 10.2. KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO - Odlok o uvedbi melioracijskega postopka za območje Res-nika in Horjula C. - Odločba o uvedbi komasacijskega postopka za območje Horjul A in B ter Dobravica. 10.3. DRUŽBENE DEJAVNOSTI - Odlok o razvrstivi Drage za naravni spomenik - Odlok o razglasitvi Krakovega in Eipprove ulice za kulturni spomenik. 10.4. VARSTVO OKOLJA - odlok o prenehanju lastninske pravice v skladu z zakonom o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS št. 14/84 na predlog sklada stavbnih zemljišč, pogojeno s programom urejanja stavbnih zem-Ijišč in prostorskim delom družbenega plana) - odloki o sprejemu a) zazidalmh načrtov za območja zazidalm Ureditveno otoki po GUP.-UP območje po dolgoročnih planih VS 3 del Tržaška - Jamova VS2/8 VS102/3Rakovajelša '; '. . - VS2/9 VS103/adelSibirija VS2/10 VS 245/7 Škofljica VS9/10 VS 250/2, 3,4 Smrljene VS 12/5,12/6,12/7 RS4llovica VS1/5 RS103Vinterca ' , .; VS1/7 RS102London • - VS1/6 VP4Plutal . . VP6/1 VP6delBrdo ' ';¦:..''• VP3/2 VP 245/1 Škofljica ' VP8 b) ureditvenih načrtov '¦¦,,,s~- VM1 obTržaškicesti: - VM 1 ob Tržaški cesti VM 2/1 - VM1 Slovenija avto . VM2/2 VM 3/1 Sanitarna deponija ¦_ ' VM 6/3 VS106delBobenčkova VO2 VM 2 Kozarje (Gasilska brigada) VM7/1 - parkirišče VM 2/3 - motel VM2/4 c) lokacijskih načrtov: - Tržaškacesta •'¦ : - Žirovnikova - industrijskaconaVlč-Brdo : • - Kardeljeva cesta , - VM 3/1 sanitarna deponija V ¦Sprostorsko ureditvenimi pogoji sebodo urejalavsa prostorsko in funkcionalno zaokrožena območja v ureditvenem območju Ljubljane, kjer bodo s sprejetjem dolgoročnega plana prenehala veljati določila urbanističnega programa in načrta mesta Ljubljane in doslej niso bili izdelani zazidalni načrti. 10.5. SPLOŠNA PORABA - Odlokoproračunuzaieto1986 - odlokozaključnem računu proračunaza leto 1985 - dogovor o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1986. 11. UKREPI ZA fZVAJANJE RESOLUCIJE Nosilci nalog prevzemajo odgovornost za njihovo uresničitev in jih morajo upoštevati oziroma vnesti tudi v svoje plane za leto 1986. Izvršni svet in upravni organi bodo podrobnejši program svojih aktivnosti za uresničitev resolucijskih ciljev opredelili v svojem programu dela. Upravni organi bodo o uresničevanju programa poročali izvrš-nemu svetu, ki bo spremljal izvajanje te resolucije in s svojimi aktivnostmi zagotavljal njeno uresničitev ter o tem poročal skupščini. Komisija za pripravo in spremljanje izvajanje Pregleda aktivno-sti za uresničitev dolgoročnega programa stabilizacije v občini Ljubljana Vič-Rudnik bo sprejela konkretni program aktivnosti v letu 1986 z opredeljenimi roki in nosilci nalog ter pri tem upošte-vala določbe te resolucije. . . PRIPOMBE, Kl JIH PRI PRIPRAVI PREDLOGA RESOLUCIJE ZA LETO 1986 IZVRŠNI SVET Nl UPOŠTEVAL Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik je obravnavala osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1986-1990 za leto 1986 na 36. seji zbora združenega dela, na 34. seji zbora krajevnih skupnosti in na 41. seji družbeno političnega zbora dne 30. oktobra 1985 ter ga s pripombami in predJogi sprejela. Izvršni svet je podane pripombe delegatov ob pripravi predloga resolucije za leto 1986 pregleda! in večino vključii v predlog, posebej pa navajamo tiste pripombe, ki jih pri oblikovanju predloga resolucije za leto 1986 nismo mogli upoštevati. II. 2. ZAPOSLOVANJE IN KADROVSKA POLITIKA KS MILAN ČESNIK Delegacija se ne strinja, da se znižujejo delovne izkušnje za visoke strokovne kadre iz 5 na 3 leta, saj se to ne ujema z usmeritvijo, da bofno zaposlovali boljše strokovnjake. Odgovor ; . V družbenem dogovoru o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju Ijubljanskih občin, katerega podpisnice so vse organizacije združenega dela na območju občine, smo zapi-sali, da bomo število delovnih izkušenj za opravljanje del in nalog zniževali in da zahteve po delovnih izkušnjah ne bodo presegale 5 let, tudi za najodgovornejša dela in naloge. V resoluciji predla-gamo zniževanje zahtev z vidika delovnih izkušenj z ciijem, da bi dejansko omogočili mladim, ambicioznim, visoko slrokovnim kadrom zaposlitev, kjer bodo lahko uveljavili svoje znanje in sposobnosti, ter tako prispevali k hitrejšemu razvoju delovne organizacije. III. 3. KMETIJSTVO KS Peruzzi Opredelitev »vzdrževali odvodne jarke na Barju« je premalo konkretno opredeljena. V KS imamo probleme s sekundarnimi jarki v naseljenih krajih in kdo jih čisti? Sprašujemo, kako je stvar urejena na nivoju občine. v Odgovor Z odlokom o določitvi meja pribrežnih zemljišč, načinu gospo-darjenja na teh zemljiščih in čiščenju potokov in jarkov na območju Ijubljanskih občin (Ur. I. SRS, št. 8/77) je določen način gospodarjenja na pribrežnih zemljiščih in čiščenje potokov in jarkov na območju Ijubljanskih občin. Med jarke sodijo po tem odloku vsi glavni odvodniki na Barju. Območna vodna skupnost Ljubljanica - Sava je zadolžena za vzdrževanje v odloku določe-nih voda (primarni in sekundarni odvodniki), ki ga izvaja v skladu s programom vzdrževanja, sprejetim na skupščini območne vodne skupnosti. Lastniki oziroma uporabniki pribrežnega zem-Ijišča ob potoku ali jarku so dolžni redno čistiti neprimerno zarast in odstranjevati naplavljene predmete, ki zapirajo pretočni profil vodnega korita. KS Peruzzi Delegacijo zanima, kje bomo osnovali 7.500 ha nasadov in 10 ha plantaž topolov. Odgovor Gozdnogospodarske organizacije načrtujejo v svojih 10 letnih gozdnogospodarskih načrtih v okviru melioracij gozdov osnova-nje nasadov letno na 73,15 ha (v gradivu je tiskarska pomota 7.315 ha) in sicer GG Ljubljana TOK Ljubljana 43 ha, TOK Škof-Ijica 23,85 ha in LM TOZD Posestva 3 ha. Poleg gozdnih nasadov načrtuje LM TOZD Posestva - gozdni obrat zasaditev topolove plantaže letno na 10 ha. Lokacije teh novih gozdnih nasadov in topolovih plantaž so opredeljene v gozdnogospodarskih načrtih gozdarskih organizacij. Omeniti velja, da se gozdarski plan nanaša na območje gospodarjenja Gozdnega gospodarstva Ljub-Ijana in ne na območje Ljubljana Vič-Rudnik, ker niso izdelani po upravnih območjih. Družbenopolitični zbor ; Predsedstvo OK SZDL meni, da bi moral na področju kmetij-stva in gozdarstva predlagatelj bolj upoštevati stališča in usmeri-tve sekcije pri socialistični zvezi. Odgovor Stališča in usmeritve sekcije o problematiki kmetijstva pri OK SZDL, ki še niso bile vključene v planskih aktih, so vključene v dopolnitve teh aktov. . . . Družbenopolitični zbor ¦' Potencialnemu viru financiranja se posveča premalo pozorno-sti. Samo 5% sredstev kmetijskih skladov se usmerja osnovnemu vlaganju v kmetijsko proizvodnjo. Občina bi morala biti bolj aktivna, da bi ta sredstva služila svojemu namenu. Odgovor Interventni skladi resnično izgubljajo na vlogi pospeševalca kmetijske pridelave in vedno bolj postajajo sredstva za pokrivanje razlik med odkupno in proizvodno ceno proizvoda. Vendar pa pomenijo ta sredstva tudi v tej vlogi odgovornejšo oskrbo potroš-nikov, kar je tudi eden od namenov teh skladov, seveda pa niso sredstva tako dolgoročno vložena kot če bi bila namenjena pospeševanju kmetijske pridelave. Družbenopolitični zbor Predsedstvo OS ZS daje izvršnemu svetu pobudo, da prouči ali so zagotovljena sredstva za predvidena melioracijska dela. Odgovor Melioracije so vključene v plan odbora za melioracije Zveze vodnih skupnosti Slovenije. Za izvajanje melioracij, ki so sprejete s planom odbora za melioracije pri Zvezi vodnih skupnosti Slovenije, velja naslednji sistem financiranja: 80% predračunske vrednosti melioracije so nepovratna sred-stva, ki se v ta namen zbirajo pri Zvezi vodnih skupnosti Slove-nije, 20% sredstev pa morajo sofinancirati lastniki zemljišč. IV. SOCIALNI RAZVOJ . OŠ Franc Leskošek-Luka (DK št. 35) V plan je potrebno uvesti prizidek k celodnevni osnovni šoli I. bataljona Dolomitskega odreda Horjul (2 učilnici in spremljajoči nujni prostori). V letu 1986 se mora začeti gradnja, ker sicer preidemo na poldnevno organizacijo pouka zaradi nemogočih prostorskih možnosti za celodnevno organizacijo OŠ. . Odgovor V predlogu resolucife je upoštevana pripomba v temeljnih usmeritvah področja družbenih dejavnosti z navedbo planskih dokumentov, ki bodo zagotavljali sredstva tudi za investicijsko področje. V tem trenutku investicije v družbenih dejavnostih v Ijubljanskem prostoru za obdobje 1986-1990 še niso usklajene. V.2. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO KS Dobrova V osnutku resolucije za leto 1986 je ponovno VS 201/5 Dobrova uvrščena kot področje predvideno za zidavo, čeprav so navedene površine razvrščene v kmetijsko zemljišče prvega razreda in s tem namenjene trajni kmetijski rabi, zato naj se VS 201/5 Dobrova označi kot trajno kmetijsko zemljišče in črta iz območja razpore-jenega za zidavo. ¦ > Odgovor V družbenem planu občine je le tisti del soseske VS-201/5 Dobrova, ki ni v nasprotju z interventnim zakonom o kmetijskih površinah (19.000 m2), v kateri se bo zgradilo 40 stanovanjskih hiš, od tega 20 hiš v planskem obdobju 1986-1990, 20 hiš pa po letu 1990. Družbenopolitični zbor Predsedstvo OK SZDL predlaga, da se področje urejanja pro-stora in načrta gradnje dopolni s pogoji, s katerimi bomo dosegli planirano realizacijo, zlasti, da se pri tem upošteva analiza virov sredstev. Odgovor Pri izdelavi osnutka srednjeročnega plana stanovanjske gradi-tve v obdobju 1986-1990 so bili upoštevani podatki in ocene materialne bilance, ki kaže, da bo namenjenih za novogradnjo in prenovo stanovanj v tem srednjeročnem obdobju za območje vseh Ijubljanskih občin, ob predpostavljeni stopnji združevanja sredstev, 5,181% na BOD DO, TOZD in DS ter zasebnih delodajal-cev in kmetov kooperantov in iz sredstev odplačil kreditov iz preteklega združevanja, skupno razpoložljivih sredstev v vredno-Sti 88.383,649.800 din. Ob upoštevanju planske cene graditve stanovanj 156.000 din/ m2, smo ugotovili, da bo skupno možno: - zgraditi novih stanovanj ' 5794 - zgraditi novih stanovanjskih hiš , 1547 - nadomestiti stanovanj . 319 - prenoviti in usposobiti stanovanj 800 Skupaj od tega po občinah: 8460 Dokončanih Priprava Skupaj Ljubljana Bežigrad 1650 344 1994 Ljubljana Center 693 1150 1843 Ljubljana Moste-Polje 1752 227 1979 Ljubljana Šiška 1551 1143 2694 Ljubljana Vič-Rudnik 2346 1426 3772 Skupaj 7992 4290 12282 V. 3. KOMUNALNO GOSPODARSTVO KSGaljevica • V resoluciji za leto 1986 je predvidena obnova železniške postaje Rakovnik. Promet skozi naselje Galjevica se je ob otvoritvi nove šole, novih oddelkov VVO in preusmeritve uvoza iz Iga in okolice močno povečal. Ves promet poteka preko železniškega prehoda Galjevica, ki se upravlja ročno in zato prihaja do zastojev. Zato je nujno, da se predvidena obnovitvena dela na železniški postaji Rakovnik razširijo z izgradnjo avtomatskih zapornic na prehodu Galjevica. Odgovor: Tehnična rešitev sistema varovanja cestno-železniškega pre-hoda na progi Ljubljana-Novo mesto in sicer, nivojsko križanje Galjevica z železniško progo, bo podana v dokumentaciji za obnovitvena in razširitvena dela na železniški postaji Rakovnik. KS Notranje Gorice-Pleiivica Predlagamo, da se glede na dejansko stanje vključi v resolucijo za leto 1986 izgradnja cestno-železniškega križišča v Notranjih Goricah. Odgovor ¦ Objekt cestno-železniškega prehoda z varovanjem v Notranjih Goricah je vgrajen v srednjeročni plan 1986-1990. Glede na visoke finančne obveznosti pri ureditvi tega objekta, za kar pa niso razrešeni viri sredstev, ga ni možno vključiti v resolucijo za leto 1986. ¦ KS Peruzzi Delegacija predlaga, da se v resolucijo za leto 1986 uvrsti saniranje Peruzzijeve ceste, ker je njeno stanje porazno. Odgovor V okviru gradnje južne obvozne avtoceste v Ljubljani, odsek Vič-Dolenjska cesta, bo Peruzzijeva cesta rekonstruirana od križišča z deviiranim Lahovim štradonom do zadružnega doma ob Ižanski cesti. Na odseku do Jurčkove poti ni predvideno asfaltiranje, ker je za gradbiščne prevoze izvajalca načrtovan Lahov štradon. Po pogojih lokacijskega dovoljenja se vse more-bitne poškodbe na cestah v času obvoza urejujejo v odškodnin-skem postopku. VI. 1. RAZVOJ KRAJEVNIH SKUPNOSTI KS Peruzzi Kaj je z izgradnjo doma krajevne skupnosti, saj smo v srednje-ročnem planu 1981-1985 zapisali, da bomo v tem obdobju postopno zagotavljali prostorske pogoje z izgradnjo domov DPO, med drugim tudi v KS Peruzzi? Odgovor V pripravi je tehnična dokumentacija na osnovi katere bo pripravljen terminski plan izgradnje. Sama izgradnja se bo izva-jala v naslednjem srednjeročnem obdobju v skladu z razpoložlji-vimi finančnimi sraedstvi. VI. 4. PREGLED SPLOŠNIH AKTOV, Kl JIH BO SKUPŠČINA SPREJELA V LETU 1986 KSVič V resoluciji za leto 1986 je opredeljena pridobitev lokacijske dokumentacije za podvoz na Žirovnikovi ulici s povezavo na industrijsko cono Vič-Brdo. Krajevna skupnost prosi, če se na tem področju lahko naredi kaj več. Odgovor Občinska skupnost za ceste Ljubljana, v katere pristojnosti je izvajanje programa izgradnje cest v Ljubljani, obravnava v letu 1986 kot prednostno investicijo izgradnjo južne obvoznice, zato je za podvoz na Žirovnikovi ulici predvidena le pridobitev lokacij-skih načrtov. Na pripombe, pobude in razmišljanja, ki so jih ob obravnavi resolucije za leto 1986 podale posamezne delegacije in delegati družbenopolitičnega zbora in niso predstavljale pripomb na predloženo gradivo resolucije bomo pisno odgovorili (DO Plutal) ozirotna jih upoštevali pri izdelavi letnih analiz za posamezna področja gospodarjenja (KD št. 39-Fakulteta za elektrotehniko, KS Milan Česnik, KS Peruzzi, stališča občinskega sveta Zveze sindikatov in občinske konference SZDL). s , INFORMACIJA o poslovanju gospodarskih ozd v obdobju januar-september 1985 I. UVOD Izvršni svet je v mesecu oktobru 1985 seznanil Skupščino občine Ljubljana Vič-Rudnik z uresničevanjem resolucije o poli-tiki izvajanja družbenega planaobčine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985 za leto 1985 ter z oceno do konca leta na osnovi podatkov o doseženih rezultatih v prvem polletju oziroma sedmih mesecih letošnjega leta in sicer na področju gospodar-stva, družbenih dejavnosti in urejanja prostora. V tej informaciji navajamo letošnje devetmesečne podatke o poslovanju gospodarskih organizacij in sicer za področje bla-govne menjave s tujino, industrijske in kmetijske ter gozdarske proizvodnje in podatke Službe družbenega knjigovodstva o finančnih rezultatih poslovanja občinskega gospodarstva v tem obdobju. Tako kot v prvem polletju letošnjega leta, se tudi v devetih mesecih z resolucijo načrtov^ni cilji ne uresničujejo, vendar so doseženi devetmesečni rezultati ugodnejši od polletnih. Konver-tibilni izvoz je manjši za 3,9 odstotka, tnedtem ko smo ob polletju ugotavljali 13,8 odstoten padec konvertibilnega izvoza. V primer-javi s prvim polletjem pa se je poslabšalo stanje na področju celotnega izvoza, ki je bil ob polletju v primerjavi z enakim obdobjem lani manjši za 3,7 odstotka, v devetihz mesecih pa za 5,1 odstotka. V Ijubljanski regiji pa je izvoz v devetih mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani za 5 odstotkov večji. Količinski obseg industrijske proizvodnje je po podatkih OZD v devetih mesecih letošnjega leta porastel v primerjavi z enakim obdobjem lani za 3,6 odstotka, ob polletju pa za 2,4 odstotka. Medtem ko se je po metodologiji Zavoda za statistiko SRS indu-strijska proizvodnja v občini v devetih mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani znižala za 4,7 odstotka, v mesecu sep-tembru 1985 v primerjavi z istim mesecem lani pa je večja za 4 odstotke, v primerjavi s povprečjem lanskega leta pa za 3,3 odstotka. Vcelotni Ijubljanski regiji pa je industrijska proizvodnja v devetih mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani večja za 2,2 odstotka. Tržna proizvodnja mesa je v devetih mesecih letos za 7% večja kot v enakem obdobju lani, medtem ko je bila ob polletju v primerjavi z enakim obdobjem lani manjša za 7%. Prav tako se je povečala tudi tržna proizvodnja mleka in sicer za 4%, ob polletju pa je bila manjša za 2%. Na osnovi podatkov Zavoda SRS za statistiko (teritorialni prin-cip) o številu zaposlenih na območju občine je v osmih mesecih letošnjega leta rast zaposlovanja še bolj presegla načrtovano eno odstotno rast kot v petif|mesecih. Število zaposlenih se je pove-čalo za 2,5% od tega v gospodarstvu za 3,2% in v negospodarstvu za 1,5%. Kljub izboljševanju doseženih rezultatov pa do konca leta vsi resolucijski cilji ne bodo mogli biti uresničeni. Zaskrbljujoče je dejstvo, da slabši rezultati niso več predvsem posledica motenj v oskrbi z repromateriali marveč tudi drugih faktorjev, kot je odpi-sanost osnovnih sredstev oziroma zastarelost tehnologije, slaba organizacija dela in kakovost poslovanja, rast zalog, ki so v občini fizično porastle v devetih mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani za 30,3% in organizacijam povzročajo že resne probleme v proizvodnji. To pa pomeni, da doseženi rezu-lati, kot posledica kratkoročnih ukrepov in rešitev problematike poslovanja v posameznih OZD, ne dajejo možnosti za stabilno poslovanje, še manj pa zagotavljajo razvoj tudi na dolgi rok. II. BLAGOVNA MENJAVA S TUJINO Za leto 1985 je načrtovana 15% rast izvoza, 18% rast konverti-bilnega izvoza ter 8% rast uvoza. Devetmesečni rezultati letoš-njega leta kažejo, da je dejansko stanje na področju blagovne menjave s tujino oddaljeno od planiranih stopenj rasti, čeprav so nekateri rezultati ugodnejši od tromesečnih in polletnih rezulta-tov, če jih primerjamo z rezultati istega obdobja lanskega leta. Obseg blagovne menjave s tujino je v devetih mesecih letcš-njega leta manjši za 2,8% v primerjavj z lanskim devetmesečjem, kar je razmeroma ugodno glede na rezultate I. TROMESEČJA (manjša za 17,4%) inr ezultate polletja (manjša za 6,5%). Celotni izvoz je za 5,1%, konvertibilni pa za 3,9 manjši v letoš-njih devetih mesecih napram lanskim. Medtem, ko izvoz kaže slabšo sliko ob koncu devetmesečnega obdobja v primerjavi s polletnim obdobjem, pa se konvertibilni izvoz počasi že približuje lanskoletnem nivoju. Uvoz je v devetih mesecih leta 1985 na nivoju \z leta 1984, od tega je 80% celotnega uvoza namenjenega za nakup repromateri-ala, 17% za nakup opreme, ostalo 3% pa za široko potrošnjo, medtem ko je bilo v devetih mesecih lani uvoženega 71% repro-materiala, 6% opreme in 23% blaga široke potrošnje. Skupni uvoz je v obravnavanem obdobju pokrit z izvozom, čeravno je stopnja pozitivnega pokritja slabša kot ob polletju in precej boljša kot v obdobju januar-marec. Konvertibilni uvoz je pokrit s konvertibilnim izvozom samo 5 odstotno. Negativno pokritje konvertibilnega uvoza z izvozom beležimo v občini Ljub-Ijana Vič-Rudnik skozi celo do sedaj firetečeno leto. Navedeni kazalci so odraz stanja na področju blagovne menjave s tujino pri posameznih nosilcih uresničevanja resolucij-skih ciljev. Največji izvoznik v občini Ljubljana Vič-Rudnik je DO IGO, ki ob devetmesečju dosega 27,6% vrednosti celotnega izvoza občine oziroma presega svoj lanskoletni devetmesečni rezultat za 21%, na področju konvertibilnega izvoza pa celo za 54, vendar je njegov odstotni delež v skupnem konvertibilnem izvozu občine še vedno skromen. DO HOJA beleži v letošnjem letu rezultate izvoza in konvertibil-nega izvoza pod lansko ravnijo. V letošnjih prvih treh mesecih so dosegli samo 22%, ob polletju 53%, po devetih mesecih pa 71% konvertibilnega izvoza v primerjavi z istimi obdobji lani. Kljub temu je DO Hoja še vedno največji konvertibilni izvoznik v občini, saj dosega 23% vrednosti celotnega konvertibilnega izvoza ob-čine. DO PLUTAL v letošnjem letu preusmerja proizvodnjo iz kron-skih zapork na proizvodnjo navojnih zapork, v katerih je vgraje-nega več dela, znatno manj uvoženega repro in kot kaže glede na tržne možnosti so navojne zaporke tudi izvozno precej bolj zani-miv izdelek od kronskih zapork. Preusmeritev proizvodnje se odraža tudi v izvoznih rezultatih, saj je od izredno slabih rezulta-tov na področju konvertibilnega izvoza v obdobju januar-marec 1985 (31,2% glede na lanskoletno isto obdobje), v polletju dose-gla že 84% lanskega konvertibilnega izvoza, ob devetmesečju pa je bil konvertibilni izvoz samo še za 2,5% manjši od rezultatov v lanskem devetmesečju. DO ILIRIJA VEDROG se je po izredno jzvozno-uspešnem začetku leta (celotni izvoz v prvem tromesečju je bil napram lanskemu prvemu tromesečju večji c^p za 2,5-krat), vrednost celotnega izvoza po devetih mesecih celo zmanjšala za 9,2 napram lanskim devetim mesecem, medtem ko je vrednost kon-vertibilnega izvoza za 2% nad lanskim rezultatom. Vzrok za tak-šen izredno hiter padec izvoza je velik izpad planirane prodaje predvsem v TOZD llirija. Slabše rezultate na področju konvertibilnega izvoza so dosegli tudi v DO TOVIL, kjer je izvoz v devetih mesecih v letošnjem letu napram lanskemu nižji za 14% (ob polletju je bil za 32% višji) zaradi delno ovirane proizvodnje (izvaja se sanacija tal v proiz-vodnji) v mesecu septembru in deioma v oktobru. Prav tako je še vedno zelo majhen konvertibilni izvoz v DO KIG, kjer je konvertibilni izvoz v devetih mesecih nižji za 64,2% (v treh mesecih za 86,9%, v šestih mesecih nižji za 74%). V svojem programu za saniranje gospodarskega položaja planirajo postopno prestrukturiranje izvoznega programa na proizvodnjo stropnih oblog ter novih elementov za sisteme ogrevanja. Dose-danje izvozne usmeritve v ZRN in Avstrijo (izvoz radiatorjev in težke embalaže) prinašajo DO KIG velike izgube. TABELA 1: Blagovna menjava S tujino v občini Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju januar-september 1985 v 000 din ______________________________________________________;____________________________________________________________________________$ = 185,7 Blagovna menjava I.—IX. 84 I.—IX. 85 Ind , . I.—VIII. 85 , . I.—VII. 85 . . I.—VI. 85 . . I.-V. 85 , . I.—IV. 85 , . l.-lll. 85 . . I.—II. 85. . l.-l. 85 tno., . 0 I.—IX. 85 . ". ' Ind.------------- Ind.------------- Ind.------------ Ind________Ind.------------ Ind.------------ Ind.-----------Ind.---------- o1984lnd.--------------- s tu|mo I.-VIII. 84 I.—VII. 84 I.—VI. 84 I.-V. 84 I. —IV. 84 l.-lll. 84 l.-ll. 84 l.-l. 84___________________084 Blagovna menjava 6,320.710 6,140.958 97,2___________92___________86_________93^5__________81,7 89,8_________8Z6__________73,6 67,6 794.486__________85^9 Izvoz 3,649.924 3,464.339 94,9 90 85 96,3 84,1 87,1 71,6 73,3 40,0 464.642 82,8 -konvertibila 1,936.252 1,861.145 96,1 87 79 86,2 69,8 62,8 52,9 56,8 45,2 269.622 76,6 - kliring 1,713.673 1,603.193 93,5 93 93 109,4 103,3 126,4 104,3 82,2 33,3 195.020 91,3 Uvoz 2,670.786 2,676.619 100,2 94 87 89,9 78,7 93,6 99,3 74,0 137,1 329.844 90,2 -konvertibila 2,221.793 2,189.386 98,5 89 82 82,9 75,0 88,8 89,1 62,3 122,2 261.143 93,1 - kliring 448.993 487.233 108,5 ' 121 118 128,5 102,7 126,6 192,5 180,4 247,7 68.701 78,8 _______________________I.-IX 84________I.IX 85 - I.-VIII, 85 I.—VII. 85 I—VI. 85 I.-V. 85 I. —IV. 85 l.-lll. 85 l.-ll. 85 I. 85 0 1984_____________ Pokritje 136,7 129,4 - 129 130 134,4 142,3 133,7 110,0 122,1 73,6 140,9 Konvert. pokrit. 87,1 85,0 - 83 85 87,0 81,9 71,3 64,1 80,2 70,5 103,2 Saldo +979.138 +787.720 +203.499 Konvertibilni slado -285.541 -328.241 +8.479 Vir: Podatki Narodne banke Slovenije III. KOLIČINSKI OBSEG PROIZVODNJE V resoluciji za leto 1985 je bila načrtovana 5% rast industrijske proizvodnje. Po podatkih 20 industrijskih organizacij je industrijska proiz-vodnja v obdobju januar-september 1985 za 3,6% večja kot v enakem obdobju lanskega leta. Po podatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko pa je indeks industrijske proizvodnje 95,3. TABELA 2: Količinski obseg proizvodnje za obdobje I—IX 1985 ponder l-IX/85 It 1. DOKIG ..¦..' . : ,:¦ ¦¦ ^ «.¦ ¦' ... '¦>¦ ¦ . 2,22 . . . :Vj ¦ H:.>-^ ¦ . ¦ - 98 2. DO LIVAR TOZD LBK 1,99 137 3. DO AVTOMONTAŽA TOZD UTENSILIA 5,70 119 4. DO AVTOMONTAŽA TOZD TGN 3,82 164 5. DOKIP . 1,29 206 6. DO PLUTAL 8,21 ' 70 7. DOTOVIL ... 4,14 95 ¦ -¦ *¦ 000 kosov 91 t 8. DO IGO 10,02 99 9. DO SLOVENIJALES ŽIČNICA 2,16 136 10. DO ILIRIJA VEDROG 16,57 110 11. DO SILVAPRODUKT 0,70 106 12. DO HOJA 12,07 102,6 13. DO RAŠICA TOZD KONFEKCIJA 0,88 104 14. DOTEKSTILKA 0,90 103 15. DOZMAGA 2,51 98 16. DO IU VRHNIKA TOZD GALANTERIJA 0,48 118 17. HP KOLINSKA TOZD VINOCET . 8,20 105 18. DOTTL TOZD PROIZVODNJA CIGARET 13,46 . 89 19. DO EMONA IPKO 2,26 58 20. DOTISKARNA 2,42 95 103,6 VIR PODATKOV: Analiza poslovanja za obdobje I-IX/1985 (podatki OZD) .¦...., DO PLUTAL: Organizacija spreminja strukturo proizvodnje. Zaradi manjšega povpraševanja po kronskih zaporkah (prodanih je bilo 36% manj izdelkov) se preusmerjajo v izdelovanje navojnih zapork (prodanih je bilo 37% več kot v enakem obdobju lani) v katerih je vgrajenega več dela in znatno manj repromateriala, zlasti iz uvoza. V organizaciji niso dosegli z resolucijo načrtovane 5% rasti industrijske proizvodnje, kar je posledica oslabljenih tržnih mož-nosti, določeni indikatorji pa kažejo, da je preusmeritev proizvod-nje na dohodkovno donosnejše proizvode pravilna. DO KIG: Vzrok manjše industrijske proizvodnje je izpad proiz-vodnje radiatorjev. DO TOVIL: Količinski obseg proizvodnje (v kosih spremenjen asortiman vliva na težo) je v obdobju januar-september 1985 manjši kot v enakem obdobju lani zaradi tega ker so v septembru 1984 delavci v DO delali neprekinjeno in zato močno presegti plan mesečne proizvodnje, kar vpliva na znatno višjo osnovo ob primerjanju letošnjih rezultatov, v septembru in oktobru 1985 pa v proizvodnji tečejo dela pri sanaciji tal (tlakov), kar je povzročilo zastoje v proizvodnji. DO TTL TOZD PROIZVODNJA: Zaradi manjšega povpraševanja na trgu je proizvodnja cigaret še vedno manjša kot v enakem obdobju lani. DO EMONA IPKO: V letu 1984 so zaradi velikega povpraševanja del proizvodnje opravljali kooperanti, proizvodnjo pa so prikazo-vali v TOZD. V letošnjem letu kooperacijskih poslov ni več, ostala pa je visoka osnova za primerjavo z lastno proizvodnjo. Brez upoštevanja kooperacijskih poslov je proizvodnja v devetih mesecih letos za 12% večja kot v enaketn obdobju lanskega leta. DO TISKARNA: po podatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko količinski obseg DO Tiskarna, ki ga merijo v tonah, ne dosega lanske ravni. Zaradi različne strukture proizvodov podatki niso primerljivi. zato nam je OO Tiskama poslala naslednje pojasnilo, da je struktura proizvodnje v letu 1985 bistveno drugačna kot v letu 1984 zaradi boljše opremljenosti proizvodnje vrednost in kakovost izdelkov narašča, količinsko pa je izdelkov manj. Več je barvnega tiska v manjših nakladah in na tanjšem papirju, kar vpliva na manjšo tonažo izdelkov. OO HOJA: V 00 so načrtovali za leto 1985 za 4% večjo proiz-vodnjo. V prvih devetih mesecih pa je obseg proizvodnje večji za 2,6%, vzroki so v manjšem obsegu naročil v TOZO Galanterija in TOZD Pohištvo. težavah pri oskrbi z lesom v TOZD Galanterija, zmanjšani investicijski dejavnosti na domačem trgu (TOZO Tesar-stvo), nihajih v zasebnosti proizvodnje (proizvodnja po naročilu) in v manjšem števitu zaposlenih od načrtovanega. Oskrbljenost z domačimi surovinami je dobra v 69,5 odstotkih industrije in se je v primerjavi s polletjem izboljšala. Slabo so oskrbljeni v DO Livar LBK, DOIGO. OO Iskra Merilna elektronika, Rašica TOZO Konfekcija Horjul, Zmaga in TTL TOZD Proizvodnja cigaret. Slabša kot ob polletju pa je oskrbljenost z uvoženimi surovi-nami. Oobra je v 37,3%, slaba v 58,8% in kritična v 3,9% industrije. O slabi oskrbi poročajo 00 Avtomontaža TOZD Utensilia, DO Piutal, DO Tovil. OO Igo. 00 Iskra Merilna elektronika. 00 Silva-produkt, DO Rašica TOZD Konfekcija Horjul, DO Zmaga in DO Emona IPKO. V DO Tiskama in OO Partizanska knjiga TOZD Grafična dejavnost pa je oskrtoljenost z uvoženimi surovinami kritična Oskrbljenost s premogom se je poslabšala. dobra je v 78 odstotkih in slaba v 22 odstotkih industrije. Stanje naročil za domači trg se je izboljšalo, dobro je v 83% industrije, slabo v 13,8 odstotkih, kritično v DO Hoja TOZD Galan-terija Naročil za izvoz je manj kot ob polletju, 50,7% industrije ima dovolj naročil za izvoz, 43,2% industrije poroča o slabem stanju naročil, kritiCno stanje pa je v 6,1% industrije (Hoja TOZO Tesar-stvo in DO Tiskama). Stanje plačilnih računov je dobro v 61,7% in slabo v 38,2 industrije, stanje kreditov za obratna sradstva je dobro v 54,1% in slabo v 45.2% industrije. TABELA 3: OSKRBUENOST V MESECU SEPTEMBRU 1985 oskrbljenost z dooiačimi surovinami oskrbljenost z uvoženimi surovinami oskrbljenost s premogom oskrbljenost z etektrično energijo oskrbljenost z embalažo oskrbljenost s tekočimi gorivi stanje naročil za domačt trg stanje naročil za izvoz stanje plačanih računov stanje kreditov za obratna sredstva dobro slabo kritično 69,5 30,5 37,3 58,8 3,9 78,0 22,0 97.3 2.7 83.7 16,3 94.8 4,2 83.0 13.8 3.2 50,7 43.2 6.1 61,7 38,2 54.1 45.9 IV. KMETIJSTVO V kmetijski proizvodnji predvideva resolucija v letu 1985 3% rast kmetijske tržne pridelave. Tudi v letu 1985 so prireja mleka in mesa na doma pridelani krmi ter pridelava žit in oljnic pomembnejše kmetijske dejavnosti. Po podatkih kmetijskih organizacij s sedežem v naši občini je na območju občine v prvih devetih mesecih leta realiziran nasled-nji obseg kmetijske tržne proizvodnje: Vrsta EM Plan Realizacija I—IX Indeks proizvodnje' 1985 WGT 1385 ""B5BTTCF85 mleko W 83.000 54.872 57.442 104 69 klavnogovedo t 1.490 725 781 107 52 teleta t 117 72 49 68 42 konji t X2Z1 192 164 85 74 praštti t 16 12,5 10.5 84 66 ptem.govedo kom 220 53 100 188 45 pšenica t 550 519 599 105 109 oljnarepica t 186 99 149 151 80 ajda t 40 vrtnine t 137 72 94 130 68 Preusmeritev v prireji mesa in mleka na doma pridelano krmo, ki ni dovolj kvalitetna in opuščanje rabe kupljenih močnih krmil zaradi njihove vedno višje cene se pozna na daljšem ciklusu reje živali. K nižji tržnosti v tem obdobju je prispeval neurejen odnos med cenami repromateriala in odkupnimi cenami mleka in mesa. Rejci se preusmerjajo v pitanje. predvsem na območjih, kjer so prevozni stroški do zbiralnic vetiki, opuščajo oddajo mleka. Ponudba klavne živine je sezonskega značaja in bo v jesenskih mesecih večja, še zlasti, ker je zmanjšano nesorazmerje med proizvodno in odkupno ceno živine Ponudba telet za klanje je zelo majhna. prav tako tudi telet za nadaljnjo rejo. Kljub prizadevanju kmetijskih zadrug ostajajo pri rejcih, ki se ukvarjajo s pitanjem, stojišča prazna, to pa bo ' vplivalo na višino odkupa klavne govedi v letu 1987. Ugodnejši so rezultati v poljedelski proizvodnji, zlasti pri pri-delku koruze. Slabše pa je s pridelkotn vrtnin, ki jih je bolj prizadela suša. TOZO Posestva je tretje tromesečje 1985 zaključila s pozitivnim rezultatom 325.470 din (ob polletju 1985 je bilo izgube 37.969.629,20 din). Fizični obseg proizvodnje je za 2% nižji kot v enakem obdobju preteklega leta. To je posledica nekoliko slabših pridetkov v poljedelstvu in zmanjšanja prireje mleka. Daleč najtežji je položaj v živinoreji, kf skupaj izkazuje 70 milj. din izgube, od tega v prireji mleka 55,6 milj. ali 15,66 din po litru (ob polletju 20.03 din). Izgubo iz žhrinoreje smo pokrili s pozithmim rezultatom polje-delstva in gozdarstva ter z družbeno pomočjo (povečane inter-vencije s 1/1 1985 dobljeni ugodni kratkoročni krediti za obratna sredstva, korekcija cen). Do konca leta se bo predvkJoma položaj še zaostril, saj je prireja mleka v zimskih mesecih znatno dražja. Skladno z resolucijo se izvaja program usposabljanja kmetij-skih zamljišč na Horjulu na 100 ha in na območju k. o. Dobravica na 315 ha. V Horjulu se opravljajo zakljuCna deia; v Dobravici se uraja osnovna odvodnja in čistijo zaraščena zemljišča drevja in grmovja. Na območju Kozarij je izvedena hidromelioracija na 10 ha ter agromelioracije na Brestu. Gmajnicah in na Kartovici na 60 ha. Tudi v letu 1985 sta kmetijski zadrugi vključili neobdelana in slabše obdeiana zemljišča v organizirano proizvodnjo. V. GOZDARSTVO Blagovna proizvodnja (m1 Plan Plan Realizacija 1985 RMX Lastništvo 1981-1985 1885 IX HX P A. Oružbeni sektor 110.338 17.877 1960 18.954 106 B. Zasebni sektor_____________199.260 42.243 4355 35.571 84 Skupaj(A + B) 309.598 60.120 6315 54.525 91 Po srednječnem planu bi morala znašati povprečna letna proiz-vodnja 61.920 m3; od tega v družbenem sektorju 22.068 m3 in v zasebnem sektorju 39.852 m3. Da bi v srednjeročnem obdobju izpolnili take obveze, bi morala znašati proizvodnja v letu 1985 najmanj 60.120 m3; od tega v družbenem sektorju 17.877 m3 in v zasebnem sektorju 42.243 m3. V devetih mesecih tega leta je bila proizvodnja za 6% iznad plana za leto 1985 (glede na sprejete obveznosti v začetku sred-njeročnega piana), v zasebnem sektorju je bila realizacija 84% -na in y celoti 91%. Glede na dosedanjo realizacijo lahko z goto-vostjo sklepamo, da bo gozdarstvo v tem srednjeročnem obdobju preseglo planske obveznosti glede blagovne proizvodnje. Gozdnogojitvena dela in izgradnja gozdnih prometnic bodo izvršena v planiranem obsegu. VI. FINANČNI REZULTATI Celotni prihodek Za prvih devet mesecev letos je gospodarstvo na območju občine Ljubljana - Vič-Rudnik načrtovalo za 91.507 milijonov celotnega prihodka. Ugotovljeni celotni prihodek za to obdobje znaša 94.516 tisoč din. Manjši od načrtovanega je le v področju industrije (načrtovano 34.762 milijonov din, ugotovljeno 34.131 milijonov din), na to pa so vplivale panoge predelava kovin, predelava kemičnih izdelkov, proizvodnja obutve in galanterije ter proizvodnja in predelava tobaka. V primerjavi z enakim obdobjem iani je letošnji devetmesečni celotni prihodek gospodarstva večji za 77%. Medtem ko znaša povečanje v industriji 79%, je v trgovini celotni prihodek le za 65% večji v primerjavi z devetmesečnim obdobjem lani. Glede na visoko rast cen, ki je bila intenzivna zlasti v prvem polletju letos, dinamika povečanja celotnega prihodka kaže, da ob upadanju kupne moči slabi obseg prodaje, presežena ponudba blaga in povečane zaloge pa še niso povratno delovale na umirjanje rasti cen, temveč se je to odrazilo le v zmanjševanju oz. opuščanju proizvodnje. V prvih devetih mesecih letos so se cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih povečale v primerjavi z enakim obdobjem lani za 93,9%, cene na debelo za 86,1%, cene na drobno za 77,8% in cene življenjskih potrebščin za 75,8%. Dosežena rast celotnega prihodka je predvsem rezultat vpliva cen in le v določeni meri večjega obsega industrijske proiz-vodnje. V področju industrije, ki je v ustvarjenem celotnem prihodku gospodarstva udeležena z 36% so tudi v devetmesečnem obdobju letos obdržale relativno visoko rast celotnega prihodka organizacije IMP - TOZD Livama barvnih kovin (INO 206), KIG (IND 223), Avtomontaža - TO2D TGN (IND 275), SGP Grosuplje -TO2D Gradbeni polizdelki (IND 214) in TTL - TOZD Proizvodnja cigaret (IND 196), z realizacijo v tretjem trimesečju pa se je močno povečal celotni prihodek v organizaciji KIP Ljubljana (INO 296), Slovenijales Žičnica - TOZD Tovarna strojev in opreme (224) in v organizaciji HOJA - TOZD Stavbno mizarstvo (INO 280). Za poprečnim povečanjem področja zaostaja povečanje celot-nega prihodka zlasti v organizacijah Plutal - TOZD Zapiralna embalaža (IND 157), llirija Vedrog - TOZD Kozmetika (IND 151) in TOZD llirija (IND 152), HOJA - TOZD Pohištvo Polhov Gradec (IND 147), Rašica - TOZD Konfekcija Horjul (IND 146), Zmaga Ljubljana (IND 144), IUV - TOZD Galanterija (IND 159), HP Kolin-ska - TOZD Vinocet (IND 165) in TTL - JOZD Torbica (IND 137). Manj celotnega prihodka kot v devetih mesecih lani je doseženo le v organizaciji SCT - TOZD Opekarne Ljubljana (IND 69), le za 1% večji pa je celotni prihodek letošnjega devetmesečnega obdobja v organižaciji IMP - IPKO Podpeč. V trgovini, to je v področju, ki v gospodarstvu na območju občine dosega največ celotnega prihodka, povečanje celotnega prihodka najbolj zaostaja v trgovini na debelo, saj je v devetih mesecih letos ustvarjeni celotni prihodek le za 53% večji kot v enakem obdobju lani. Medtem ko je dinamika povečanja celot-. nega prihodka v organizaciji Kemofarmacija ugodnejša kot v •' prvem polletju letos, v organizaciji Agrotehnika Gruda - TOZD Trgovina zaoStaja za dinamiko rasti prvega polletja. V obeh organizacijah, predvsem pa v organizaciji Kemofarmacija so se znatno hitreje od celotnega prihodka povečale zaloge trgovskega blaga. Tudi v zunanjetrgovinski organizaciji IZIP TOZD Zastop-stva je dieamika povečanja celotnega prihodka v devetmeseč-nem obdobju precej počasnejša, ugodnejše je le povečanje v trgovini na drobno (IND 181). V drugih področjih gospodarstva je tudi v devetmesečnem obdobju letos zabeleženo ugodno povečanje celotnega prihodka v organizacijah iz področja gozdarstva (IND 232), obrti (IND 224) in v finančno poslovnih storitvah (IND 206). Pretežni del celot-nega prihodka dosega gospodarstvo na območju občine s pri-hodki od prodaje na domačem trgu (83,5%), s prihodki od pro- i daje proizvodov in storitev ter skupnega prihodka na tujem trgu je oblikovano le 5,6% celotnega prihodka. Čeprav je rast prihod-kov ustvarjenih na tujem trgi/(IND 199) dokaj večja od poprečne rasti celotnega prihodka v gospodarstvu, njihov delež ne presega deleža v letu 1984. Še nadalje se dinamično povečuje obseg prihodkov, ki so doseženi izven kupoprodajnih razmerij. Predvsem so to prihodki od obresti na račun katerih je gospodarstvo v devetih mesecih letos doseglo že 1.934 milijonov din oz. 2% ugotovljenega celot-nega prihodka. Največ teh prihodkov odpade seveda na organi-zacije v področju industrije (903 milijona din IND 226) in trgovine (508 milijonov din IND 228), v primerjavi z enakim obdobjem lani pa se je njihov obseg najbolj povečal v obrti (INO 703), prometu (IND 552), gozdarstvu (IND 331), kmetijstvu (IND 341) in v vodnem gospodarstvu (IND 301). Tako gospodarstvo na območju občine s prihodki od obresti pokriva 51,3% izdatkov za obresti (industrija 39,9%, trgovina 51%). Obseg nerealiziranih prihodkov tudi v obravnavanem obdobju po dinamiki rasti presega rast celotnega prihodka, vendar je razkorak manjši kot v prvem polletju letos. V prvih devetih mese-cih letos znašajo nerealizirani prihodki gospodarstva na območju občine 1961 milijonov din (IND 185), stopnja neporavnanih pri-hodkov pa 2% ali za 0,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Dobro polovico vseh nerealiziranih prihodkov izkazujejo organi-zacije v področju industrije (1106 milijonov din IND 186), v pri-merjavi z enakim obdobjem lani pa se je obseg nerealiziranih prihodkov znatno povečal v gostinstvu, obrti, stanovanjsko komunalni dejavnosti in v finančno poslovnih storitvah. Stopnja nerealiziranih prihodkov je največja (28,5%) v organizaciji ILIRIJA VEDROG - TOZD Marketing, visoka pa še v organizaciji ISKRA -merilna elektronika Horjul (14,1%), Slovenijales - Žičnica -Tovarna strojev in opreme (10%) in v organizaciji Avtomontaža TOZD TGN (9,60%). Porabljena sredstva -.- Gospodarstvo na območju občine je v prvih devetih mesecih letos obračunalo za 5.516 milijonov din porabljenih sredstev, kar je sicer za 80% več kot so znašala porabljena sredstva v enakem obdobju lani, toda na njihov obseg v letošnjem letu*dodatno vplivajo tudi spremembe v obračunu porabljenih sredstev (obre-sti od obratnih sredstev, povračilo materialnih stroškov delovne skupnosti, stroški plačilnega prometa, pospešena amortizacija, izdatki za prehrano delavcev). Preračun lanskoletnih podatkov o porabijenih sredstvih s katerim je podana njihova primerljivost z letošnjim letom, kaže, da bil obseg porabljenih sredstev v devetih mesecih letos dejansko večji le za 3% in bi se torej porabljena sredstva povečevala počasneje kot celotni prihodek. V strukturi porabljenih sredstev zavzemajo stroški nabavne vrednosti proda-nega trgovskega blaga in materialni stroški poslovanja 9,15% vseh porabljenih sredstev, zato tudi rast teh stroškov v največji meri vpliva na obseg porabljenih sredstev. Ob dokaj zadržani rasti realizacije v področju trgovine se je temu primerno povečal tudi obseg stroškov nabavne vrednosti trgovskega blaga. Nave-deni stroški znašajo v prvih devetih mesecih letos 38.979 milijo-nov din in so po obsegu za 59% večji kot v enakem obdobju lani. Znatno hitreje so se v obravnavanem obdobju povečevali materi-alni stroški poslovanja (IND 187), med katerimi zavzemajo naj-večji delež stroški za porabljene surovine in material, obseg teh stroškov pa je za 86% večji kot v devetih mesecih lani. Intenzivno se v letošnjem letu povečujejo tudi drugi materialni stroški kot so stroški proizvodnih in neproizvodnih storitev, stroški investicij-skega vzdrževanja delovnih sredstev, drugi materialni stroški in avtorski honorarji. Slednji so v znesku 40 milijonov din kar za 157% večji kot v enakem obdobju lani, vendar kar 30 milijonov din ali 75% odpade na organizacije v raziskovalno razvojnem delu (Novum - Center za tehnološke inovacije). ,,, Stroški amortizacije, ki letos vključujejo tudi obračunano amortizacijo nad predpisanimi stopnjami, so v znesku 2012 mili-jonov din za 93% večji kot v enakem obdobju lani. Če pa tudt za lansko devetmesečno obdobje upoštevamo med stroški znesek obračunane amortizacije nad predpisanimi stopnjami (iz dohodka) je letošnji obseg amortizacije večji le za 82%, kar je sicer še vedno nad rastjo celotnega prihodka, toda ob visoki rasti cen pri proizvajalcih, je vprašljivo v kolikšni meri zadošča za pokrivanje vse večjih potreb enostavne reprodukcije. Spremembe v obračunu poslovnih stroškov se najbolj odražajo v znatnem porastu drugih stroškov poslovanja. Največ teh stro-škov (62%, v prvem polletju letos 57%) se nanaša na obresti od kreditov za obratna sredstva, ki v prvih devetih mesecih letos znašajo v gospodarstvu kot celoti 3520 milijonov din ali 4,7% celotnih porabljenih sredstev v tem obdobju. V industriji znašajo izdatki za te obresti 2122 milijonov din ali že 8,7% obračunanih porabljenih sredstev, v trgovini 984 milijonov din ali 2,6%. V področju industrije je ta odstotek znaten v proizvodnji živilskih proizvodov (17,8%), proizvodnji električnih strojev in aparatov (13%), predelavi kovin (9,4%) in predelavi in proizvodnji tobaka (9,5%). Oohodek • '•'« V prvih devetih mesecih letos znaša ustvarjeni dohodek gospo-darstva na območju občine 19.001 milijonov din in je od načrto-vanega za to obdobje (17.576 milijonov din) večji za 8,1%. V direktni primerjavi z ustvarjenim dohodkom v devetmesečnem obdobju lani je letošnji dohodek večji za 63%, toda spremembe pri obračunavanju porabljenih sredstev tako močno spreminjajo kategorijo dohodka v letošnjem letu (zmanjševanje dohodka), da direktna primerjava ni realna. Ob upoštevanju enakega poračuna porabljenih sredstev za lansko primerjalno obdobje, bi bil doho-dek gospodarstva v prvih devetih mesecih večji kar za 91%. Po nepopravljenih podatkih je doseženi dohodek v prvih devetih mesecih letos manjši kot v enakem obdobju lani predvsem v > nekaterih organizacijah v področju industrije (IPKO Podpeč IND 95, ISKRA Horjul IND 99, SCT - TOZD Opekarne IND 99, HP Kolinska, TOZD Vinocet IND 95, llirija Vedrog, TOZD llirija IND 84, Zmaga Ljubljana IND 95) v področju trgovine (Agrotehnika Gruda, TOZD Trgovina IND 89) in v področju finančno poslovnih storitev (llirija Vedrog, TOZD Marketing IND 89), skromno pove-čanje pa je zabeleženo v organizaciji Avtomontaža, TOZD Utensi-lia (IND 106). Med organizacijami v področju industrije pa bele-žijo izredno povečanje dohodka v organizaciji KIG (IND 423), KIP (IND 369), Proizvodnih delavnicah Ig (IND 215), Avtomontaži, TOZD TGN (IND 201), Igo (IND 206) in v organizaciji Surovina, TOZD za zbiranje in predelavo odpadkov QND 207). Celotni prihodek, porabljena sredstva in dohodek (po podatkih \z periodičnih obračunov) v obdobju januar-september 1985: (v milijonih din) ar Celotni Ind.Porabljena Ind.Dohodek Ind. prihodek sredstva I.—IX. 1985 I.—IX. 1985 I. —IX. 1985 Gospodarstvo 94.516 177 75.516 180 19.001 163 Industrija 34.131 179 24.262 186 9.868 164 Kmetijstvo 2.144 169 1.828 169 316 167 Gozdarstvo 1.335 232 880 277 456 176 Vodno gospodarstvo 451 181 169 150 282 207 Gradbeništvo 1.123 164 711 160 412 172 Promet 3.556 187 2.413 205 1.144 157 Trgovina . - 40.128 166 37.426 168 2.702 137 Gostinstvo •...-¦¦ 805 179 473 181 331 176 Obrt ' 5.757 224 4.419 242 1.338 179 Stanov.-kom. dej. 1.736 195 958 206 778 182 Fin. posl. storitve 3.350 206 1.977 229 1.374 179 Izguba iz tekočega poslovanja V prvih devetih mesecih letos je v gospodarstvu na območju občine sklenilo poslovanje z izgubo 5 organizacij združenega dela, skupni znesek izgube v teh organizacijah znaša 73.649 tisoč din. V primerjavi z enakim obdobjem lani je letošnji devetmesečni obseg izgub manjši za 14.338 tisoč din, od obsega izgub v prvem polletju letos pa je večji za 9.216 tisoč din. Višina izgube v posamezni organizaciji združenega dela: SCT TOZD Opekarne Ljubljana 11.620 tisoč din HOJA TOZD Tesarstvo •.. 8.979 tisočdin llirija Vedrog TOZD tlirija : 26.415 tisočdin llirija Vedrog TOZD Marketing 17.920 tisoč din Zmaga Ljubljana 8.715tisočdin V predhodnih obračunskih obdobjih letos sta z izgubo poslo-vali le organizaciji SCTTOZD Opekarne in HOJA TOZD Tesarstvo. Ustvarjeni finančni rezultati gospodarstva na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju januar-september 1985 Gospodarstvo Industrija Trgovina I.—IX. 1985 Ind I,-IX. 1985 Ind I. IX. 1985 Ind Celotni prihodek '94,516.415 177 34,130.722 179 40,127.944 165 Porab. sredstva 75,515.532 180 24,262.387 186 37,426.245 168 Dohodek 19,000.882 163 9,868.336 164 2,701.699 137 Skupni dohodek 332.508 160 34.999 50 - - Razpor. dohodek 19,045.043 162 9,920.565 163 2,701.699 137 Tekočaizguba 73.649 85 55.729 64 - - Čisti dohodek 14,396.426 193 7,500.240 198 2,028.027 191 DelČDzabrutoOD inskup.porabo 9,142.706 192 4,004.194 189 1,642.913 196 Oel ČD za posl. sklad in mat. osn. dela 4,627.767 195 3,184.931 206 280.511 197 Akumulacija 5,327.368 190 3,551.775 202 385.111 173 Sredst.zareproduk. 7,338.934 191 4,520.408 199 572.997 172 Nerealiz. prihodki 1,960?850 185 1,105.127 186 170.599 115 Obresti od kred. za osnov.inobf..sred. 3,771.181 256 2,260.432 269 996.215 204 Popreč. upor. posl.sred. 131,347.413 221 97,045.404 266 11,970.576 139 Popreč. štev. zaposl.(postanju) 14.058 101 6.496 100 2.691 101 Obrač. čisti OD na delav.mesečno(vdin) 48.466 190 46.022 186 46.677 193 Zaloge - skupaj vtem: 18,209.356 191 11,346.712 207 4,563.087 170 Gotovi proizvodi 2,329.982 243 2,168.326 247 57.012 230 Trgovsko blago 4,476.861 162 64.985 87 4,196.595 169 *Primerljivarast(lnd) ^ , ¦ . .- Celotniprihodek 177 . ^''/',', '.'..-.¦.¦''..¦ ¦,'.¦'¦\.~ Porabljenasredstva173 .., . J, 'y. ,.;.,• '.'.'; : .-,' " Dohodek191 ; :';>:. •'>¦.¦¦'! 'J ¦:':"' .' ¦^¦-" 'J-'"i:'^- Razporeditev dohodka J ; : : / Za obdobje januar-september 1985 je gospodarstvo na območju občine razporedilo dohodek v znesku 19.045 milijonov din ali za 43 milijonov din več kot je znašal za to obdobje doseženi dohodek. Pred razporeditvijo je namreč doseženi doho-dek zmanjšan za del skupnega dohodka, ki pripada drugim OZD, kmetom in drugim delovnim Ijudem iz naslova nadomestila za gospodarjenje z združenimi sredstvi (22 milijonov din) in za del, ki pripada drugim OZD za povračilo vrednosti združenih sredstev (7 milijonov din), v razporeditvi pa je povečan za tekoče izgube (73 milijonov din). Globalno razporejanje dohodka v obdobju januar-september 1984 in 1985 (v milijonih din): Struktura I —IX. I —IX. l-lll. I—VI. I —IX. 1985 1985 IND 1985 1985 1985 1. Za skupne potrebe 1.868 3.904 209 19,2 19,9 20,5 2. Za skupne potrebe 205 404 197 2,0 2,1 2,1 3. Za druge namene 3.195 2.563 4. Čisti osebni dohodki 3.148 6.038 5.SkupnaporabavTOZD 494 809 6. Akumulacija 2.811 5.327 RAZPOREJENI 80 14,0 13,6 13,5 192 29,7 30,7 31,7 164 4,7 4,7 4,2 190 30,4 29,0 28,0 DOHODEK 11.72119.045 162 100,0 100,0 100,0 Razporeditev dohodka temelji na podatkih iz periodičnih obra-čunov, kar pomeni, da vse kategorije v razporeditvi niso primer-Ijive z enakim obdobjem lani. Predvsem velja to za kategorijo »del dohodka za druge namene«. Osnovne značilnosti, ki se kažejo v razporeditvi dohodka v letošnjem letu in so še bolj izrazite v razporeditvi za devetmesečno obdobje, so dinamična rast vseh obveznosti za skupno in splošno družbeno porabo, kar je posle-dica povečanih prispevnih stopenj v letošnjem letu (poprečna prispevna stopnja za skupnp proabo višja za 3,387%, višja stop-nja republiškega davka na dohodek) in nezadržana in z doseže-nimi finančnimi rezultati neusklajena rast osebnih dohodkov, ki so tudi osnova za obračun prispevkov bodisi iz dohodka ali iz osebnih dohodkov. Takšna usmeritev v razporeditvi dohodka se nujno odraža v upanju deleža sredstev akumulacije. Medtem ko so razporejena sredstva za akumulacijo v prvem trimesečju letos zavzemala v razporeditvi dohodka 30,4%, se je v razporeditvi za devetmesečno obdobje njihov delež zmanjšal na 28%, istočasno pa se je povečal delež čistih osebnih dohodkov v razporejenem dohodku od 29,7% na 31,7%. Za bruto osebne dohodke in skupno porabo delavcev je gospodarstvo v obravnavanem obdobju razporedilo iz dohodka 9.143 milijonov (IND), 194). Za bruto osebne dohodke razpore-jena sredstva so znašala 8,334 milijonov din oz. za 96% več, od tega za čiste osebne dohodke 6.038 milijonov din ali za 92% več kot v enakem devetmesečnem obdobju lani. Razporejena sred-stva za skupno porabo delavcev v znesku 809 milijonov din so večja za 64%. Ker naj bi v letošnjem letu povečanje sredstev za osebno in skupno porabo delavcev za 10% zaostajalo za rastjo dohodka (primerljivega), navedeni podatki o razporeditvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev kažejo, da gospo-darstvo na območju občine kot celota z izvršeno razporeditvijo odstopa od resolucijske usmeritve v razporejanju dohodka in čistega dohodka. Za obdobje januar-september 1985 je razpore-jena masa za bruto osebne dohodke večja v primerjavi s 3/4 razporejenih sredstev za bruto osebne dohodke v letu 1984 za 68,1% (v prvem polletju letos za 49,6%). Poprečni mesečni obračunani čisti osebni dohodek na delavca, ki v prvih devetih mesecih letos znaša v gospodarstvu na območju občine 48.466 din je za 90% večji kot v devetmeseč-•nem obdobju lani. Dosežena rast precej presega za letošnje devetmesečno obdobje ugotovljeno povečanje življenjskih stro-škov (75,8%), kar pomeni, da so realni osebni dohodki v letošnjih devetih mesecih za 8,6% večji kot v enakem obdobju lani. Največji poprečni mesečni čisti osebni dohodek na delavca je obračunan v organizaciji Novum - Center za tehnološke inova-cije saj znaša kar 106.960 din (IND 184), izstopajo pa še obraču- 2.369 4.403 186 84,3 82,7 8 171 - 0,3 3,2 54 - -1,0 428 689 161 15,2 12,9 6 10 167 0,2 0,2 2.811 5.327 190 100,0 100,0 nani osebni dohodki na delavca v organizacijah ZPS DO Inženir-ski biro Elektroprojekt (93.558 din IND 210), Obrtni zadrugi ONIKS (90.616 din IND 218), GG Ljubljana - DS (75.006 din IND 228), DO PTT - Inženiring (71.889 din IND 210) in Iskra -gospodarstvu je čisti osebni dohodek na delavca mesečno v 48 organizacijah, najmanjši poprečni osebni dohodek na delavca mesečno je obračunan v organizaciji GP Trnovo in znaša 33.245 din (IND 180). Organizacije združenega dela so v devetmesečni razporeditvi dohodka namenile za akumulacijo 5.327 miljonov din ali 28% razporejenega dohodka. Razporejena sredstva za akumulacijo, v katerih letos ni zajeta amortizacija, obračunana po stopnjah, ki so višje od minimalnih (lani 81 milijonov din), so za 90% večja kot v devetmesečnem obdobju lani. Večji del aku-mulacije (82,7%) je namenjen poslovnemu skladu, po obsegu pa so ta sredstva večja za 86%. V strukturi sredstev za akumulacijo se je v letošnjem letu najbolj povečal obseg sredstev namenjen za izboljšanje materialne osnove dela in del čistega dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti (PTT Ljubljana) Sestav sredstev za akumulacijo, razporejenih iz čistega dohodka v obdobju januar-september 1984 in 1985 (v milijon din): Struktura I—IX. I—IX. ____________________________1984 1985 IND 1984 1985 - za poslovni sklad - za izboljšanje mat. osnove dela - del ČD, ki je rezultat izjemnih ugodnosti - del ČD za režervni sklad del ČD za druge potrebe Akumulacija Že pri obravnavanju akumulacije v prvem polletju letos smo omenili, da je večji ob^eg teh sredstev v gospodarstvu kot celoti zlasti pa v področju industrije v letošnjem letu v veliki meri rezultat visokega povečanja sredstev za akumulacijo v panogi proizvodnje in predelave tobaka (od 81 milijonov lani na 1.023 milijonov din v letošnjih devetih mesecih), deloma pa tudi ugod-nega povečanja teh sredstev v panogi predelave nekovinskih rudnin (KIP), proizvodnji gradbenega materiala (SGP Gradbeni polizdelki), strojegradnji (Žičnica), ^grafični dejavnosti in proiz-vodnji surovin in odpadkov. Slabše je stanje v nekaterih industrij-skih panogah, saj je obseg sredstev za akumulacijo bistveno manjši kot v friakem obdobju lani. Zlasti se je zmanjšal v proiz-vodnji obutve in galanterije (IND 9), manjši pa je bil tudi v proizvodnji živilskih proizvodov (IND 83) in proizvodnji električ-nih strojev in aparatov. Relativno skromno povečanje kaže obseg akumualacije v panogi proizvdonje končnih tekstilnih izdelkov (IND 103), proizvodnji žaganega lesa in plošč (IND 112), predelavi kemičnih izdelkov (IND 120) in v proizvodnji končnih lesnih izdelkov (IND 125). Manjši kot v devetmesečnem obdobju lani je obseg razporeje-nih sredstev za akumulacijo tudi v stanovanjsko komunalni dejav-nosti (IND 78) in v gostinstvu (IND 95), v drugih področjih (razen v obrti) pa povečanje akumulacije zaostaja za povečanjem osebnih dohodkov. Poleg organizacij z izgubo v tem obračunskem obdobju iz doseženega dohodka niso bila razporejena sredstva za razširitev materialne osnove dela v organizaciji KIT DO Ljubljanske mle-karne TOZD Posestva in TOZD Strojni obrat Kozarje, še nadalje pa je nizka stopnja akumulativnosti (0,6) v organizaciji Agroteh-nika Gruda - TOZD Trgovina. ..- ¦ Poslovna sredstva • ' ...-. . Zaradi dinamične rasti terjatev do kupcev in vrednosti zalog se obratna sredstva gospodarstva v letošnjem letu povečujejo bolj kot celotni prihodek. Po stanju konec septembra letos je gospo-darstvo na odmočju občine razpolagalo z osnovnimi oblikami obratnih sredstev v znesku 36.075 milijonov din ali z 82% večjim obsegom kot konec septembra lani. Dobra polovica (50,5%) teh sredstev je vezana v zalogah, na terjatve do kupcev in predujme paodpade 29,4%. Povečanje zalog in terjatev v največji meri vpliva na obseg obratnih sredstev v področju industrije (večji za 104%), saj zaloge in terjatve tvorijo že blizu 90% obratnih sred-stev tega področja. V primerjavi z enakim stanjem lani so zaloge materiala in surovin v industriji vrednostno večje za 106%, zaloge gotovih proizvodov pa za 147%. Še nadalje izkazujejo visoko vrednost gotovih proizvodov panoga strojegradnje, proizvodnja in predelasva tobaka, proizvodnja končnih lesnih izdelkov, pre-delava kemičnih izdelkov in proizvodnja obutve in galanterije, v zadnjem odbodju pa so se povečale zaloge gotovih izdelkov tudi v proizvodnji gradbenega materiala, proizvodnji žaganega lesa in plošč v predelavi kovin. Na povečanje vrednosti zalog v letošnjem letu deluje tudi revalorizacija zalog. V prvih devetih mesecih letos znaša učinek revalorizacije surovin in materiala, vsebovanih v zalogah proiz-vodnje in gotovih proizvodov in učinek revalorizacije surovin in materiala v zalogi ter drobnega inventarja in embalaže v zalogah in uporabi 1.945 milijonov din (v industriji 1.438 milijonov din). Nadaljuje se dinamična rast terjatev gospodarstva do kupcev, saj so terjatve v znesku 7.902 milijona din za 116% večje od obsega terjatev konec septembra lani. Ugodnejši kot v preteklem letu je ' le odstotek terjatev, ki so krite z instrumenti zavarovanja (lani 69%, v devetih mesecih letos 76%). Izredno povečanje terjatev do kupcev v letošnjem letu je zabeleženih v proizvodnji in predelavi tobaka (terjatve 667 milijonov din IND 799). Na podlagi 38., 137. in 138. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. list SRS št. 1/ 80), ter Šmernic za pripravo družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki jih je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik spre-jela na 13. skupnem zasedanju dne 21. novembra 1984 sklenemo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupno-sti, krajevne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skup-nosti, izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, občin-ski svet zveze sindikatov, poslovne banke in gospodarska zbor-nica občin Ijubljanskega območja (v nadaljnem besedilu podpis- n'W).................. ,.. DOGOVOR o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 I. UVODNE DOLOČBE ' I.čien ' ¦' •" • '¦¦'¦¦'¦ ' '¦¦ -¦'¦¦ S tem dogovorom opredeljujemo materialne in druge obvezno-sti ter prevzemamo odgovornost za uresničitev osnovnih razvoj-nih usmeritev, ki so temelj hitrejšega in skladnejšega razvoja občine, zlasti na področjih zagotavljanja gospodarske infrastruk-ture, industrije, drobnega gospodarstva, kmetijstva, trgovine, raziskovalne in komunalnih dejavnosti, stanovanjskega gospo-darstva, urejanja prostora in varstvo okolja, družbenih dejavnosti in krajevnih skupnosti. . , 2 člen Podpisniki dogovora se zavezujemo, da bomo naloge, ki so opredeljene v dogovoru: - uskladili in jih vključili v svoje srednjeročne planske doku-mente - dosledno uresničevali s spremljanjem in izvajanjem letnih planov. ¦•¦¦,.--. ¦¦¦•¦¦... .•¦¦'.¦.•.•.••'.;.¦ ;• ¦ --' ;...¦¦¦ .-.¦-' ¦• ¦¦. II. TEMELJNI CILJI DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA ¦'¦'"'-'¦ "'" 3.člen '¦: " ' : '*'" Osnovni cilj vseh delovnih Ijudi in občanov v naslednjem sred-njeročnem obdobju bosta nadaljnji razvoj in krepitev socialistič-nih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na vseh področjih družbene reprodukcije ter nadaljnja uveljavitev in raz-voj delegatskega sistema. Podpisniki dogovora se zavezujemo, da bomo v naslednjem srednjeročnem obdobju delovali predvsem za: - dosledno izvajanje nalog opredeljenih v dolgoročnem pro-gramu gospodarske stabilizacije in pregledu aktivnosti za nje-govo uresničitev v občini Ljubljana Vič-Rudnik, - doseganje stabilne gospodarske rasti z boljšo izrabo vseh obstoječih zmogljivosti, tako proizvodnih kot kadrovskih, grad-njo novih in vključevanje znanstveno-raziskovalnega potenciala, - krepitev vloge delavcev v združenem delu pri odločanju o ustvarjanju in razporejanju dohodka, - ohranitey in postopno rast življenjskega standarda delav-cev, delovnih Ijudi in občanov skladno z realnimi rezultati dela in realno rastjo dohodka, - trajno povečanje izvoza, razvijanje konkurenčnih izvoznih zmogljivosti ter pospeševanje višjih oblik mednarodne menjave, - vključevanje v izvoz kot element razvojne politike O2D, - skladnejši razvoj občine in za izenačevanje razlik na področ-jih gospodarstva, socialnega in prostorskega razvoja v primerjavi z ostalimi Ijubljanskimi občinami in znotraj občine, - doseganje dinamičnejšega gospodarskega razvoja s pove-čanjem produktivnosti, ekonomičnosti poslovanja, donosnosti naložb in akumulativnosti gospodarstva, - aktivno vzpodbujanje raziskovalnih dejavnosti v OZD, - nadaljnjirazvoj in doslednejše uveljavljanje svobodne menjave dela med delavci v gospodarstvu in delavci v družbenih dejavnostih, - varovanje in izboljšanje zdravega življenjskega okolja, smo-trno urejanje in rabo prostora, pri tem pa doseganje skladnejšega razvoja vseh dejavnosti v prostoru ob upoštevanju naravnih pogojev in možnosti, - nadaljnji razvoj in krepitev splošne Ijudske obrambe in druž-bene samozaščite. 4. člen Da bomo v naslednjem srednjeročnem obdobju dosegli načrto-vane cilje in realizirali začrtano usmeritev hitrejšega in skladnej-šega razvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik v primerjavi z ostalimi Ijubljanskimi občinami, bomo v naslednjem srednjeročnem obdobju morali doseči in preseči naslednje stopnje rasti: povpr. letne realne stopnje rasti (v odstotkih) število prebivalcev družbeni proizvod industrijska proizvodnja zaposlovanje produktivnost - izvoz 1,2 3,7 4,7 2,0 1,7 10-15 III. KRITERIJI DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA . 5. člen Razvojne prednosti ima ob obstoječi strukturi občina Ljubljana Vič-Rudnik v naslednjem - v razvoju industrije v tesni povezavi z znanstveno-razisko-valnimi OZD in večjim poudarkom na inženiringu. Pri tem so nosilci razvoja lesna industrija, proizvodnja elektronsko vodenih strojev, kmetijska tehnologija, robotika in malotonažna kemija, - v razvoju drobnega gospodarstva z ustanavljanjem novih enot v zasebnem in družbenem sektorju zaradi podpore izvozni industriji, zagotavljanja potrebnih storitev občanom in dinamič-nega zaposlovanja, - v razvoju kmetijstva zaradi zagotavljanja zaposlovanja ter preskrbe občanov s hrano. 6. člen Podpisniki se zavzemamo za načrtni tehnološki napredek na področju inovacij proizvodnih procesov, inovacij proizvodnih programov ob vse večji specializaciji, domači in mednarodni kooperaciji ter racionalnejši uporabi ostalih faktorjev. 7. člen Načartno bomo motivirali kvalitativne razvojne procese, zlasti izvoz, tehnološki napredek pridobivanja in uporabo znanja, ino-vacijski proces, izboljšanje kvalitete proizvodov in storitev, orga-nizacijo dela. Investicijska sredstva bomo selektivno usmerjali v novo proizvodnjo obstoječih zmogljivosti, razvoj tehnološko zah-tevnejših programov in uvajanje kvalitetnih dejavnikov razvoja. 8. člen Pri delitvi družbenega proizvoda bomo zagotovili povečanje deleža investicijske porabe, kjer bodo ustvarjali novo vrednost. Z zagotavljanjem visoke rasti družbenega proizvoda bomo omogočili ohrnaitev in izboljšanje osebnega standarda. Pri tem bomo zagotavljali razlike v ravni in rasti osebnih dohodkov v poslovno uspešnih in neuspešnih OZD ter boljše nagrajevali strokovno in ustvarjalno proizvodno delo* ovsio ;q i •... .....;IC) .fljifid:'. - 9. člen"3 :"i'' vo3i(9t-s,i rti-i ¦.;-•*': ¦ .' Podpisniki dogovora se zavezujemoT da' bomo: - zagotovili k ekonomsko upravičenemu in produktivnemu zaposlovanju, upoštevanje pri tem dogovorjene minimalne stan-darde oziroma družbene kriterije pri zaposlovanju delavcev ter povečevali zaposlenost le, kadar bo to zahteval večji obseg proiz-vodnje oziroma bodo nove zaposlitve zagotavljale večji dohodek na zaposleoeg, - mladi in strokovni delavci bodo prevzemali najodgovornejše naloge, - v družbenih dejavnostih bomo dodatno zaposlovali le v primerih, ko bomo odprli nove zmogljivosti oziroma boljše izko-riščali obstoječe, - izboljšali kvalifikacijsko sestavo zaposlenih in sicer tako, da bomo povečali število kadrovskih štipendistov, med njimi štipen-distov na višjih in visokih šolah, vsaj dvakrat: da bomo intenzivi-rali izobraževanje svojih delavcev iz deia in ob delu ter delavcem, ki jih bomo usmerili v izobraževanje, omogočili stimulativnejše pogoje za študij in večjo materialno pomoč in da bomo vsaj dve tretjini vseh pripravnikov zaposlili za nedoločen čas,. - izpolnili samoupravne spl&šne akte o delitvi sredstev za osebne dohodke in druge splošne akte, da bodo vzpodbujali delavce k boljšemu delu in še zlasti k boljši izrabi njihovega znanja in ustvarjalnosti in nenehno ostrili odgovornost za slabo, nestrokovno in neustvarjalno delo, zlasti strokovnih in vodstve-nih delavcev, - z ustrezno kadrovsko politiko bomo ustvarili možnosti za izboljšanje izobrazbene strukture za eno stopnjo do leta 2000. 10. člen Na področju mednarodne menjave bomo: - uveljavili spoznanje o izvozu na razvitejše trge kot dejavniku dinamične gospodarske rasti organizacij združenega dela. Zato bodo OZD načrtovale in uvajale izvozno usmerjeno proizvodnjo z večjim deležem lastnega znanja, - izvažali bomo izdelke višje sotpnje predelave in zagotavljali medsebojno povezovanje proizvajalcev, - na tujih trgih bodo nastopale OZD, ki so za to strokovno usposobljene: z medsebojnim povezovanjem se bodo ostale OZD lažje in učinkoviteje vključevale v prodajo svojih izdelkov in storitev na tujem trgu, - zaradi omogočanja hitrejšega razvoja bomo vztrajali pri zagotavljanju možnosti, predvsem izvoznikom, za uvoz potrebne opreme, ki je ne proizvajamo v Jugoslaviji, reprornaterialov in strokovne literature, - v izvoz in nadomeščanje izvoza se bo vključilo tudi drobno gospodarstvo, zlasti v tesnejšem sodelovanju z industrijo in trgo-vino. H.člen L Podpisniki dogovora bomo pri izvajanju investicijskih opredeli-tev upoštevali na vseh nivojih veljavne investicijske kriterije, od katerih bodo nekateri zaostreni in dopolnjeni glede na zvezni in republiški dogovor o skupnih kriterijih družbene in ekonomske • upravičenosti nameravanih investicij. Pogoji katerim bodo morale zadostiti nove investicije: - pogoj izvozne usmerjenosti in tehnološke prodornosti, - doseganje visokega dohodka na zaposlenega, racionalno porabo surovin in energije, - varovanje okolja, , . - pogoju ekoloških vplivov, ,. : - uveljavili bomo odgovornost za ekonomsko učinkovitost sprejetih razvojnih odločitev. ' . 12. člen Podpisniki se zavezujemo, da bomo v svojih planskih doku-mentih predvideli in v naslednjem srednjeročnem obdobju ures-ničili naslednje najnižje realne stopnje rasti dohodka na osnovi kvalitetnih dejavnikov: ". - ' - OZD, ki bodo investirale v posodabljenje opreme po investiciji 6% - OZD, ki bodo investirale v opremo in povečanje prostorskih zmogljivosti (objekti) po investicij 8% - OZD, kjer ni možno uvajati dodatne izmene * - 2% - ostaleOZD vv* 5% IV. TEMEUI GOSPODARSKEGA RAZVOJA% I. INDUSTRUA ¦¦.',.;¦. Sod v-;-t' .'.-¦' ¦¦'' v. ¦:'' ," ': ¦ - .; ¦'¦ »...-:. '•:..,• '¦ .:;;i ;:sr ,-. 13. člen ¦ .¦'•¦. ;-'- ' ' -'- V naslednjem srednjeročnem obdobju bodo OZD z območja občine Ljubljana Vič-Rudnik za realizacijo, v smernicah o teme-Ijih družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990, opredeljenih ciljev dosegle 47-odstotno povprečno letno stopnjo rasti realnega obsega industrijske proizvodnje, upoštevaje količino izdelkov. njihovo strukturo in vrednost. Industrijske OZD bodo: - bistveno povečale delež sredstev za raziskovalno delo ter število raziskovalnih enot - uvajale nove izmene - zagotovile tesnejše povezovanje s proizvajalci surovin in polizdelkov ter trgovino. V industriji bodo nadpovprečne stopnje rasti kvalitativnih dejavnikov razvoja dosegale naslednje OZD - nosilke razvoja: - predelava kovin: DO Plutal, DO Avtomontaža TOZD Utensilia in TGN, SOZD Emona DO Emona IPKO Podpeč, DO IGO, DO TOVIL, - strojegradnja s poudarkom na elektronsko vodenih strojih: DO Slovenijales Žičnica, - predelava kemičnih izdelkov: DO llirija Vedrog, . . - lesno-predelovalna industrija: DO Hoja, - proizvodnja živilskih proizvodov: HP Kolinska TOZD Vino-cet, SOZD Mercator KIT DO Mercator-Konditor. - proizvodnja električnih strojev in naprav: DO Iskra Merilna elektronika Horjul. Za uresničitev teh ciljev morajo zlasti navedene OZD dati večjo vlogo trženju in inženiringu za svoje storitve sami ali v povezavi z obstoječimi ali novimi OZD s področja inženiringa. 14. člen ¦'¦¦. -..¦'-•¦¦•" - '¦-'¦¦'. V naslednjem srednjeročnem obdobju bodo investiraie v razši-ritev proizvodnih zmogljivosti: DO HOJA TOZD Galanterija - gradnja I. faze tovarne za proiz-vodnjo pohištva \z masivnega lesa s potrebno infrastrukturo. DO HOJA TOZD Pohištvo - povečanje skladiščnih prostorov in uvedba lupljenja hiodovine, DO HOJA TOZD Stavbno mizarstvo - rekonstrukcija toplotne energije, DO HOJA TOZD Tesarstvo in Žaga Škofljica - selitev tesarske dejavnosti z deponijami, gradnjo žagalnice ter servisnih in infra-strukturnih objektov, SOZD EMONA DO Emona IPKO - izgradnja proizvodne hale in toplarne, DO IGO - razširitev kapacitet na obstoječi lokaciji, - razširitev kapacitet v Velikih Laščah, SOZD ISKRA DOIEZE TOZD SEM - preselitev in modernizacija proizvodnje, - razširitev kapacitet, DO ISKRA Merilna elektronika Hrojul - obnovitev opreme, razširitev proizvodnih kapacitet, izgradnja skladišča, DO AVTOMONTAŽA TOZD TGN - izgradnja II. faze tovarne HP KOLINSKA TOZD Vinocet - razširitev proizvodnih zmoglji-vosti v oddelku žvečilnega gumija in kisarne, - izgradnja proizvodne in skladiščne hale za izvedbo novega programa, - DO SUROVINA MARIBOR TOZD Surovina Ljubljana - sana-cija in razširitev poslovne enote, - DO ILIRIJA VEDROG TOZD Marketing - izgradnja skla-diščno-distribucijskih in proizvodnih prostorov., - DO AVTOMONTAŽA TOZD UTENSILIA - razširjena repro- dukcijska izdelava tekstilnih statev tip SACM, . ' " - DO TOVIL - razširitev proizvodnje, • - DO PLUTAL - širitev proizvodnje, - razvoj nove embalaže in gradnja objekta, - SOZD IMP DO IZIP TOZD Tehnomont - izgradnja proizvod-nih in poslov. prostorov, - SOZD Mercator KIT DO LM - obrtno proizvodni distribucij-ski center z izgradnjo objektov mlekarn, - SOZD IMP DO LIVAR - izgradnja livarne barvnih kovin. V posodobitev in modernizacijo obstoječih kapacitet bodo vlagale v vrednosti nad 100 milijonov dinarjev OZO: - DO Tobačna tovarna Ljubljana, DO Hoja, DO Avtomontaža TOZD Utensilia, DO Slovenijales Žičnica, DO llirija Vedrog, DO Silvaprodukt, DO Agrotehnika Gruda, TOZD Lovec. 2. DROBNO GOSPODARSTVO «• ' 15. člen Vse pomembnejši del v prestrukturiranju razvoja in racionaliza-cije gospodarstva v občini ima področje drobnega gospodarstva, ki mu bomo v prihodnjem srednjeročnem obdobju namenili posebno pozornost zlasti zaradi izboljšanja izvozne ponudbe, nadomeščanja uvoza, povečanje izbire dobrin in storitev na domačem trgu, možnosti zaposlovanja in še posebej kot nosilca razvoja lokalnih centrov. Nosilci razvoja so zasebna obrt ter v družbenem sektorju DO Elektromontaža, 00 Tekstilka in DO Galvanotehnika ter pri pre-nosu tehnologije znanstveno-raziskovalne OZD. 16. člen Industrijske in trgovske organizacije združenega dela bodo v svojih proizvodnih programih predvidele prenos tistih končnih izdelkov, polizdelkov in elementov, ki se izdelujejo v tehnološko enostavnejšem procesu ali manjših količinah, v enote drobnega gospodarstva. OZD bodo v sodelovanju z znanstveno-raziskovalnimi organi-zacijami oblikovale visokotehnološke enote drobnega gospodar-stva in jim zagotovile materialno, kadrovsko in drugo pomoč. - IEVT bo uredil proizvodne prostore, v katerih bo začela obratovati nova DO, - OZD Drobnega gospodarstva bodo posodobile proizvodnjo in se na čvrstejših dohodkovnih temeljih tesneje povezovale z OZD. .... ¦• '_ , , - .;..'_., -.•: •: 17. člen Z zagotavljanjem najemnih poslovnih prostorov, pridobljenih zlastis prekvalifikacijo stanovanj 6. in 7. kategorije in z davčnimi olajšavami bomo povečali zanimanje delovnih Ijudi in občanov za ustanavljanje enot drobnega gospodarstva s področja deficitar-nih storitvenih dejavnosti. 18. člen Z zagotavljanjem zemljišča za gradnjo, zlasti v conah RP-2, VP-4 in VP 6 ter stimulativno davčno politiko, bomo omogočali delovnim Ijudem in občanom ustanavljanje novih proizvodnih in širitev obstoječih proizvodnih enot drobnega gospodarstva, vzpodbujali zaposlovanje v teh enotah, zlasti v izvenmestnem območju ter pospeševali vse oblike trajnejšega povezovanja z OZO in vključevanja v izvoz. V razširitev proizvodnih zmogljivosti bodo investirale naslednje organizacije združenega dela: DO Elektromontaža - dograditev objekta za ključavničarstvo, DO Pohištvo Rožna dolina - izgradnja novega poslovno- , proizvodnega objekta, DORašicaTOZD ' - izgradnja proizvodne hale in ' konfekcija Horjul modernizacijaopremevHorjulu, DOTekstilka ' - razširitevproizvodnihkapacitetv Vrbljenju, DOIUVTOZDGalanterija - povečanje in dograditev • ¦¦•¦•-, proizvodnega objekta na obstoječi . lokaciji, DO RIKO Ribnica - izgradnja proizvodnega objekta v > Velikih Laščah, DO Kovinoservis 00 Zastava avto DO Mizarstvo Ig DO Slikoplesk Termoplast DOAlpinaŽiri SGP Grosuplje DO GALVANOTEHNIKA DO NOVOST 3. KMETIJSTVO -— izgradnja proizvodne hale in opreme, - izgradnja prodajno-servisnega objekta, - rekonstrukcija in modemizacija objektov na Igu, - gradnja proizvodnih in skladiščnih prostorov, - izgradnja proizvodnega objekta, - gradnjacentradrobnega gospodarstva, - postavitev avt. za galvansko nikljanje in kromiranje in medeninjenje. - posodobitev starih prostorov in uvedba nove proizvodnje cinkanja v bobnih. - izgradnja proizvodno poslovnega in skladiščnih prostorov. 19. člen Na območju občine bomo dvignili skupno proizvodnjo s pov-prečno letno stopnjo 3%, tržna pa bo naraščala še hitreje. Ta cilj bomo dosegli s čimboljšo organizacijo kmetijske proizvodnje na osnovi pogodb o skupnem proizvodnem sodelovanju, ki bodo osnova za uvajanje sodobne tehnologije v rastlinsko in živinorej-sko proizvodnjo ter izboljšanje kmetijskih zemljišč. Za realizacijo tega cilja bomo organizacije združenih kmetov pripravile in sklenile ustrezne pogodbe s kmeti do 31. 12. za naslednje koledarsko leto. Pospeševalni službi Kmetijske zadruge Velike Lašče in Kmetij-ske zadruge Ljubljana TZO Vič, se morata kadrovsko, organiza-cijsko in strokovno usposobiti in okrepiti tako, da bosta do leta 1990 lahko izdelali proizvodne programe za vsako kmetijo, ki bo vključena v proizvodno sodelovanja. 20. člen , . V Za večjo kmetijsko proizvodnjo na Barju in v hribovitih območ- jih ter zaradi izboljšanja vodnogospodarskih razmer bosta SOZD MERCATOR - KIT DO LM TOZD Posestva, Kmetijska zadruga Ljubljana TZO Vič v sodelovanju z Območno vodno skupnostjo izvedli hidromelioracije na 1440 ha kmetijskih površin. Na hribo-vitih območjih bosta KZ Ljubljana TZO Vič in KZ Velike Lašče izvedli agromelioracije in uredili pašnike na 420 ha kmetijskih površin. Na vseh melioriranih površinah bodo istočasno izvedene tudi komasacije. Za območje Barja bodo KZ Ljubljana TZO Vič, SOZD MERCA-TOR KIT DO LM TOZD Posestva, Kmetijska zemljiška skupnost občine Vič-Rudnik in Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava zagotovile čiščenje primarnih in sekundarnih odvodnih jarkov vsaka 4 leta in terciarnih odvodnih jarkov vsake tri leta. 21.6len S ciljem vključevanja neobdelanih in slabo obdelanih kmetij-skih zemljišč bodo Kmetijsko zemljiška skupnost občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik, Kmetijska zadruga Ljubljana. TZO Vič in Kmetij-ska zadruga Velike Lašče tekoče spremljale stanje obdelanosti zemljišč in skladno z Zakonom o kmetijskih zemljiščih predlagale ustrezne ukrepe. Zemljišča SLP bosta KZ Ljubljana TZO Vič in KZ Velike Lašče dajali v najem zasebnim kmetom le, če nateh zemljiščih ni možno organizirati družbene proizvodnje in pod pogojem organizirane skupne tržne proizvodnje med OZK in združenimi kmeti. Pred-nost pri združevanju zemljišč v skupno proizvodnjo imajo skup-nosti kmetov in čiste kmetije. Za preprečevanje širjenja gozdov na vseh tistih zemljiščih, ki so v prostorskem delu družbenega plana SOb Ljubljana Vič-Rudnik namenjena za kmetijsfco proizvodnjo, bodo lastniki zemljišč s sečnjo in drugimi ureditvenimi deli preprečili njihovo zaraščanje ter skladno s programi strokovnih služb kmetijskih organizacij zagotovili njihovo rabo za kmetijsko proizvodnjo. 22. člen ,,i,- V prihodnjem srednjeročnem obdobju bomo na osnovi kvali-tetno doma pridelane krme dosegli v zasebnem sektorju pov-prečno mlečnost 3000-3500 litrov mleka po kravi in povprečno tržnost 1500 litrov mleka po kravi ob nespremenjenem staležu krav. SOZD Mercator KIT DO LM TOZD Posestva pa bodo dosegla 6000 litrov mleka po kravi. Za realizacijo tega cilja morata pospeševalni službi obeh OZK pripraviti proizvodne programe za združene kmetije, ki morajo temeljiti na boljši agrotehniki in izrabi travinja ter širjenju pašno-kosnega sistema zlasti v hribovitih območjih. Večjo proizvodnjo mleka in mesa bomo dosegli z izboljšanjem genetskega potenciala goveda. Zato bodo Kmetijski zavod Ljub-Ijana v sodelovanju s KZ Ljubljana TZO Vič in KZ Velike Lašče dosledno izvajali program osemenjevanja in kontrole krav s kate-rim bo možno dvigniti proizvodni potencial obstoječe črede. Število krav pod A kontrolo se bo na območju KZ Ljubljana TZO Vič povečalo za 50% na območju KZ Velike Lašče pa za 20%. - ¦¦'.'•".'•¦¦¦¦ •, ¦¦'¦'' 23. člen '•¦'¦¦;¦¦¦¦' ; ¦¦•'¦¦ '¦ • ¦ K intenziviranju prireja mleka in mesa bo z izboljšanjem pogo- jev za proizvodnjo zdrave hrane prispevala s svojim delom tudi veterinarska služba. Temeljne naloge službe posebnega družbe-nega pomena so: zdravstveno varstvo živali pred kužnimi in drugimi boleznimi, primarna preventiva - zdravstveno varstvo Ijudi pred zoonozami, skrb za reprodukcijo živali, varstvo okolja - preprečevanje kontaminacije okolja s povzročitelji kužnih bolezni, preskrba z zdravili in veterinarskim instrumentarijem, organizirano veterinarsko izobraževanje in vzgoja posestnikov živali, prebivalstva in strokovnega kadra, raziskovalna dejavnost v veterini in priprave za SLO in družbeno samozaščito ter delova-nje v izrednih razmerah. Za učinkovitejšo organizacijo veterinarske službe v občini je treba zagotoviti poslovne prostore Veterinarskemu zavodu Krim DE Vič-Rudnik. ¦ ''¦••¦¦ ¦¦¦"'¦ "- ' 24. člen " • ¦ ¦¦-¦-¦¦'' "-. V poljedelski proizvodnji bomo intenzivirali pridelavo poljščin in sicer bomo, do konca srednjeročnega obdobja dosegli v zasebnem sektorju po ha 3,5 ton pšenice, 5 ton koruze za zrnje in 35 ton silažne koruze. SOZD MERCATOR KIT DO LM TOZD Posestva pa bodo dosegla po ha 4,8 ton pšenice, 8 ton koruze za zrnje in 37 ton silažne koruze. Da bomo dosegli ta cilj bosta KZ Ljubljana TZO Vič in KZ Velike Lašče skladno s proizvodnimi programi in potrebami reproduk-cijskih materialov. ¦ :..': ¦ ¦ '¦-.¦'' '25. člen, ¦ . ' "' ¦ • • ¦¦ ¦'- : Z namenom optimalizacije kmetijske proizvodnje in čimvečje ekonomičnosti vlaganj sredstev za intervencije v proizvodnji hrane bomo ta sredstva usmerjali predvsem v razširjeno repro-dukcijo pri čemer bodo imela prednost vlaganja v intenzifikacijo proizvodnje pri združenih kmetih ter vlaganja v kmetijsko proiz-vodnjo v hribovitih območjih. Investicije bodo v prvi vrsti namenjene za obnovo oziroma gradnjo helvov in silosov, prevetrovalnih naprav ter za nabavo traktorskih priključnih strojev. V razširjeno reprodukcijo in izgradnjo novega obrata pa bo investirala: Semenarski kombinat - izgradnjaproizvodnooskrbnega SEMENARNA centra na Rudniku, Veterinarski zavod KRIM - izgradnjo delovnih prostorov. 26. člen Z vključevanjem čebelarjev v družbenoorganizirano proizvod-njo bomo pospeševali razvoj čebelarstva. Veterinarski zavod »Krim« Grosuplje bo organiziral pospeše-valno službo za čebelarstvo, ki bo morla zagotoviti predvsem večjo kvaliteto in obseg proizvodnje medu in drugih čebeljih proizvodov. 4. GOZDARSTVO ; 27. člen . " Gozdno gospodarske organizacije bodo obseg gozdnogospo- darskih del in izkoriščanje gozdov uskladile s potrebami porabni- kov gozdrrih proizvodov. Izboljšale bodo gospodarjenje z goz-dovi. Povdarek bo dan tudi gojenju hitro rastočih drevesnih vrst. V srednjeročnem obdobju 1986-1990 bodo gozdnogospodar-ske organizacije omejile direktni izvoz gozdnih proizvodov. Potrebno je zagotoviti višjo stopnjo predelave lesa ter na ta način realizirati načrtovani izvoz. Zato se bodo gozdnogospodarske organizacije dohodkovno povezovale z lesno-predelovalnimi OZD ter si na ta način zagotovile potrebna devizna sredstva. Sredstva za razširjeno reprodukcijo si bodo gozdnogospodar-ske organizacije zagotovile s sklepanjem samouprvnih sporazu-mov s porabniki lesne surovine. Gozdno gospodarske organizacije bodo z gozdno gojitvenimi in ureditvenimi deli skrbele za gozdove, ki so se v preteklosti razrasli na kmetijskih površinah in so v prostorskem delu družbe-nega plana SOb Ljubljana Vič-Rudnik opredeljeni kot gozdovi. Območna samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo, Kmetijsko zemljiška skupnost občine Ljubljana Vič-Rudnik ter SOZD Mercator KIT DO LM TOZD Posestva, KZ Lj. TZO Vič in KZ Velike Lašče morajo zemljišča, ki se zaraščajo z gozdnim drevjem skleniti samoupravni sporazum o ukrepih za zmanjševanje zaraš-čanja oziroma ukrepih za ohranitev prvotnih ali uvajanje novih, družbeno dogovorjenih furikcij takega zemljišča. 5. lovstvo " • ¦ * ¦¦ • ¦- -v : ¦ 28. člen Lovske družine in zveze bodo gojitev divjadi načrtgvale v skladu z ekološkim potencialom naravnega prostora ter družbe-nimi in gospodarskimi potrebami in sicer tako, da bodo zagotav-Ijale optimalen razvoj tako kmetijstva in gozdarstva kot tudi lovstva v obravnavanem prostoru. Lovsko - gojitveni načrti bodo zagotavljali, da ne bo nenormalno veliko škode zaradi divjadi na kmetijskih kulturah in gozdnem mladju. Lovske družine bodo z vsemi porabniki naravnega prostora sklenile samoupravne spo-razume o preprečevanju škode zaradi divjadi in na divjadi ter o poravnavi primernih odškodnin za povzročeno škodo. Določila o preprečevanju škode bodo temeljila na sodobnih izsledkih o biologiji divjadi in ekologiji kmetijskega in gozdnega prostora. .,-...-.. . - -¦ ¦ >—-V ¦'•¦¦" '¦ -" ¦ ' • •> 6. TRGOVINA ' ,¦¦'] 29. člen Razvoj trgovine bo temeljil na pospešenem samoupravnem in poslovnem povezovanju s proizvodnimi organizacijami, na krepi-tvi specializacije in sodobni organiziranosti, na kadrovski uspo-sobljenosti ter večji odgovornosti za preskrbo prebivalstva. 30. člen Trgovina na drobno bo z racionalizacijo poslovanja ter delje-nim delovnim časom in uvajanjern specializacije zagotovila večjo zanesljivost in celovitost v ponudbi oziroma preskrbi. V omenjenih možnostih bo nadaljevala z izgradnjo objektov osnovne preskrbe, zlasti-v novih in obstoječih starih stanovanj-skih soseskah ter v izvenmestnih naseljih s podpovprečno neto prodajno površino na prebivalca. Poleg novogradenj bo trgovina na drobno kvaliteten premik zagotovila z izboljšanjem oziroma z modernizacijo obstoječih prodajnih prostorov, s pestrejšo ponudbo občine. Glede na manjše investicijske možnosti trgovskih organizacij bomo zagotovili tam, kjer obstoje možnosti, pogoji in interes preskrbe prbivalstva z vključevanjem osebnega dela in sredstev. (zlasti Lavrica, Galjevica, Brezovica). Ob zagotavljanju osnovne preskrbe bomo zlasti v lokalnih centrih vzpodbujali širjenje specializirane trgovine s tehničnim blagom. Železnino ter gradbenim in instalacijskim materialom. Trgovina na debelo bo v povezovanju s proizvodnjo dosegla večji količinski obseg poslovanja. Konkurenčnost na tržišču ter intenzivnejšo izrabo skladiščnih in poslovnih prostorov, z vzpo-stavitvijo kooperantskih odnosov tako družbenih kot zasebnih pa bo uspešneje pokrivala domače tržišče po nekaterih proizvodih, nadomeščala in zagotavljala izvoz. ' ¦ ,¦-¦¦¦ ; ¦ . "¦¦¦•.¦ 31.člen V razširitev zmogljivosti bodo investirale naslednje OZD: SOZD Mercator KIT DO - izgradnjasamopostrežnetrgovine, Rožnik Kozarje, .. . TOZD Dolomiti ' , - prodajalnaželežninevVelikih Laščah, - samopostrežnatrgovinavHorjulu, - center osnovne preskrbe v Trnovem, - trgovinaBarjanobjužniobvoznici, SOZD Mercator KIT DO - prizidek ob trgovini Murgle Mercator Rožnik - gradnjainoprematrgovineGolo TOZDTrgovine ABCPomurkaDOTabor - izgradnjatrgovineosnovne Grosuplje, TOZD preskrbe nalgu, .-¦•", Maloprodaja - izgradnjatrgovineosnovne :¦¦"¦< preskrbenaškofljici, - trgovina osnovne preskrbe v Pijavi Gorici SOZD Mercator KIT KZ - povečanje prodajnih in Velike Lašče skladiščnih zmogljivosti na Turjaku, ...,,.,-- dokončanjeskladiščasuherobe '•¦¦¦..- naRobu. Agrotehnika-Gruda - servis kmetijske mehanizacije Vič TOZD Trgovina ob obstoječem prodajno skladiščnem centru ABC Pomurka - Trgovinaosnovnepreskrbe na DO Delikatesa . Viču MerkurKranj . - izgradnjaprodajnegacentraVič Avtocommerc - posodobitevskladiščnih in TOZD Volan maloprodajnih zmogljivosti na Brezovici DO PTD Center kemij - izgradnja distribucijskega centra kemijevconi RP-2 DOKompas - izgradnjaskladiščazatrgov. TOZD Magistrat dejavnostzaoskrboturizma Na področju osnovne oskrbe bomo nove investicije pred-nostno usmerjali na območju Lavrice, Brezovice in Galjevice. 7. PROMET IN ZVEZE , : :^ -;.-:- \,, v; ' ','¦ 32. člen Na področju prometa in zvez bodo investirale v razširjeno proizvodnjo in skladiščne kapacitete naslednje organizacije združenega dela: PTTLjubljana - izgradnjastavbezaservisne in Podjetje za PTT promet vzdrževalne dejavnosti SOZD Integral, DOTovorni - nadaljevanje gradnje II. faze promet Viator Lj. tovornega terminala TOZD Ljubljana PAP Podjetje za - gradnjaobjektasposlovno avtomatizacijo prometa skladiščnimi servisnimi prostori, Cestno podjetje Ljubljana - izgradnja baze mehaničnih obratov, skladišč, prostorov za vozni in stfojni park in poslovnih prostorov 8. GRADBENIŠTVO 33. člen Organizacije združenega dela s področja gradbeništva bodo zagotavljale kvalitetno in pravočasno izvajanje gradbenih del ter nadaljevale z dohodkovnim povezovanjem z industrijo gradbe-nega materiala, z modernizacijo proizvodnih procesov in uvaja-njem novih tehnologij, kar bo prispevalo k bolj ekonomični gradnji. V razširitev proizvodnih zmogljivosti na območju občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik bodo investirale naslednje OZD: DO Mineral - pokritjein podaljšanje deponije blokov in obnova stanovanjskega objekta za poslovne potrebe, . - obnova obstoječe reproduk. in participacij za obnovo ceste SGP Pionir Novo mesto - izgradnjatesarskegaobrata, TOZD Gradb. sektor delavnic za vzdrževanje mehaniz. in opreme ter skladiščnih in upravnih prostorov GPGradis ¦.'-¦. - betonarnazdeponijomineral. -;*; TOZDGol ¦.'¦./' agregatov DOKIP SCTTOZDTesarska dejavnost TOZD TD SCTTOZD Inženiring SCTTOZD nizkegradnje DO Ingrad Celje TOZD Prevozi DO Ingrad Celje TOZD Gradbena operativa SGP Grosuplje - linija za proizvodnjo šamotnih cevi - izgradnjaobratazaproizvodnjo visoko aluminatnih ognjestal. materialov - preselitev in modernizacija večjega dela proizvodnje, - rekonstrukcija obstoj. objektov, novogradnja in oprema - rekonstrukcijaobstoječih objektov bivše opekarne za centralno skladišče in trgovino gradbnega materiala, - ureditevprostorovopekarne INDOP za program TOZD - širitev kamnoloma vobm. Rame-Požarniki-Bela - izgradnjaproizvodnegaobjektaza spremlj. dejavnosti s preselitvijo sedeža TOZD - izgradnja obrata betonskih polizdelkov - izgradnja centralnega skladišča. 9. TURIZEM IN GOSTINSTVO 34. člen Hitrejši razvoj gostinstva in turizma bomo zagotavljali predv-sem z boljšim izkoriščanjem obstoječih zmogljivosti ter s čvrstej-šim povezovanjem vseh faktorjev, ki vplivajo na celovitost turi-stične ponudbe, poleg gostinskih OZD, zasebnih gostincev in turističnih društev bodo sodelovale tudi ostale dejavnosti: kmetij-stvo, trgovina, drobno gospodarstvo, promet in komunala. 35. člen V občini bomo krepili zlasti izletniški turizem, za katerega imamo izredne pogoje in možnosti, pri čemer bodo aktivno vlogo odigrala obstoječa in na novo ustanovljena turistična društva. V sodelovanju s kmetijskimj organizacijamt bomo razvijali turizem na kmetijah in lovski turizem. Izletniški in lovski turizem na kmetijah bomo razvijali zlasti v dolomitskem, velikolaškem, krim-sko-rakovniškem in kureško-mokrškem predelu občine. Z usmer-janjem v obnovo in izgradnjo objektov ob vpadnicah bomo vzpodbujali stacionarni turizem. Turistično ponudbo občine bomo povečali tudi z načrtno, za potrebe turistov prilagojeno prenovo Trnovega. Qb podaljšku Kardeljeve ceste je predvidena izgradnja hotela »b kategorije«. Gostinske OZD ter zasebni gostinci bodo z modernizacijo obstoječih obratov povečali zmogljivosti, posebno skrb pa posve-tili zlasti kvaliteti gostinskih storitev in pestri ponudbi. V razširitev in obnovo bodo investirale naslednje OZD: - Gostinsko podjetje Vič - povečanjegostinskihzmogljivosti vgostilni Podrožnik, '/. '¦;'", > - povečanjegostinskihzmogljivosti na lokaciji avtosejma, - SOZD Petrol Ljubljana - gradnjamotelaobjužni obvoznici, - SOZD GHT DO Daj-Dam - izgradnjo prenočitvenih kapacitet in parkirišč na Livadi. 10. RAZISKOVANJE 36. člen Organizacije združenega dela s področja znanstveno-razisko-valne dejavnosti se bodo v naslednjem srednjeročnem obdobju še nadalje razvijale ter se še tesneje povezovale s proizvodnjo, prometom, trgovino in dejavnostjo poslovno tehničnih storltev. Organizacije združenega dela bodo pri razvoju svojih novih proizvodnih programov maksimalno angažirale svoje razvojne službe ter tesneje sodelovale z znanstveno-raziskovalnimi OZD, kar bo omogočalo tudi večji prodor na mednarodno tržišče in s tem večji izvoz proizvodov ter posredno tudi znanja. OZD s področja raziskovanja, ki se ukvarjajo s poizkusno proizvodnjo (Inštitut Jožef Stefan, Kemijski inštitut Boris Kidrič, Inštitut za elektroniko in vakuumsko tehniko, Metalurški inštitut) bodo prenesle del poskusne proizvodnje v redno proizvodnjo obstoječih in novih OZD. Vzpodbujali bomo inovacije; ne samo kot uvajanje novih temeljnih tehničnih dosežkov, temveč predvsem kot izboljšanje obstoječih proizvodenj. Kot najbolj dinamično inovacijsko področje bomo vzpodbujali predvsem razvoj informacijske tehnologije. Z uporabo informa-cijske tehnologije v industriji in na področju storitev bodo OZD dosegle tudi večje prihranke materiala in energije. Nosilec nalog na tem področju je tudi Enota za robotizacijo. V razširitev in modernizacijo objektov bodo investirale nasled-nje OZD s področja raziskovanja: INŠTITUTJOŽEFSTEFAN - razvojno-raziskovalni laboratorij KMETIJSKIINSTITUT B. KIDRIČ INŠTITUTZA ELEKTRONIKO IN VAKUUMSKOTEHNIKO FAGG Inštitutzageodezijo - predprojekt in fotogrametrijo INŠTITUTzacelulozoin papir - raziskovalnaoprema, nadzidava-adaptacija podstrešja - nadgradnja obstoječe stavbe - prizidek k obstoječi zgradbi in prizidava industrijske hale. Vodnogospodarski inštitut - razširitevposlovnih prostorov. , 11. POSLOVNE, TEHNIČNEIN FINANČNE STORITVE . .' 37. člen Z razvijanjem svojih programov in uvajanjem najsodobnejših tehnoloških rešitev ter tesnejšira povezovanjem bodo OZD s tega področja omgočale zlasti industrijskim OZD hitrejši tehnološki razvoj, preobrazbo in moderrrizacijo programa irTs tem približe-vanje razvitemu svetu. Industrijske OZD se bodo zato v ekonom-ske odnose s tujino vključevale tudi z razvojem in prodajo svoje tehnologije v sodelovanju z OZD s področja inženiringa. Nosilci nalog DO IBE, ki bo zato izgradil poslovni objekt v coni VS 104 ter OZD, ki imajo možnosti za prenos tehnologije v tujino: DO Plutal, DO TOVIL, DO Avtomontaža TOZD Tovarna grelnih naprav, DO IGO in SOZD EMONA, DO Emona IPKO. 12. DRUŽBENI SISTEM INFORMIRANJA 38. člen Pri izgradnji družbenega sistema informiranja bodo dolgo-ročno zagotavljali uvajanje računalniške in programske opreme, ki bo omogočala medsebojno povezovanje v računalniško mrežo in s tem tudi izgradnjo medsebojno povezanega informacijskega sistema. 39. člen Z izgradnjo učinkovitejšega družbenega sistema informiranja bomo posebno skrb namenili selektivnemu sistemu tistih vrst informacij, ki so za celotni razvoj najbolj potrebne. Preobrazba informacijskih služb bo ob pravočasnem in usklajenem oblikova-nju potreb po informacijah omogočile zadovoljevanje potreb občine pri pooblaščenih informacijskih službah ter na ta način odpravljale podvajanje mnogih evidenc. Občina bo tako zbirala in obdelovala te tiste podatke, ki jih ni mogoče zadovoljiti v informa-cijskih službah. : ,v ; ¦ 40. člen Pri vseh aktih, ki jih bo sprejemala SO, bo izvršni svet ocenil vključevanje v DSI ter njihove vplive na povečanje administriranja in finančne stroške. 41. člen OZD bodo pri uvajanju novih in posodabljanju obstoječih infpr-macijskih sistemov zagotavljale njihove kompatibilnost ter sode-lovanje strokovnjakov. S takim sodelovanjem bo zmanjšano pod-vajanje zmogljivosti in omogočeno racionalnejše, hitrejše in učinkovitejše izvajanje informacijskih storitev. V računalniški in informacijski sistem bodo vlagale zlasti RRS - računajniške storitve, Mehanografski center, Ilirija-Vedrog, Tobačna tovarna Ljubljana in IBE Elektroprojekt. .',... 42. člen Pričeli bomo z gradnjo Centralne tehniške knjižnice Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani na lokaciji ob Tržaški cesti. V. SOCIALNI RAZVOJ Globalne usmeritveM i> 43. člen ;; Dostopnost dobrin in storitev družbenega standarda bomo izenačevali z ostalimi Ijubljanskimi občinami in s tem dosegli usklajen socialni razvoj občine v okviru enotnega Ijubljanskega prostora. Prednostno bomo razvijali vzgojo in varstvo predšolskih otrok, osnovno in usmerjeno izobraževanje, osnovno zdravstvo ter razi-skovalno dejavnost. Pospeševali bomo uveljavljanje družbenih dejavnosti kot sestavni del združenega dela in s hitrejšo rastjo osebnih dohod-kov zlasti na začetku srednjeročnega obdobja izenačevali druž-benoekonomski položaj delavcev v družbenih dejavnostih s polo-žajem delavcev v drugih delih združenega dela ter dosledno uveljavljali delitev po delu in rezultatih dela. Pri nadaljnjem razvoju družbenih dejavnosti bomo dali pouda-rek na vsebino in kvaliteto dela ter ustrezno organiziranost izva-jalcev v družbenih dejavnostih, da bomo lahko omogočali tudi racionalnejše oblike zadovoljevanja potreb delavcev in občanov. Prednostno bomo izvajali investicijsko vzdrževanje obstoječih objektov, nadaljevali investicije, ki so bile planirane, a ne izvršene v preteklem srednjeročnem obdobju in le v okviru materialnih mpžnosti zagotavljali odpiranje novih zmogljivosti na najbolj deficitarnih območjih. Za potrebe letovanja otrok bomo z združenimi sredstvi (SIS, OZO, prispevki občanov) redno vzdrževali, obnavljali in razširjali Mladinsko letovišče Pacug. Krepili bomo delegatski sistem in se zavzemali, da se v čim večji meri omogoči enakopraven dialog med uporabniki in izva-jalci. :.•¦• : ' 1. SOCIALNO VARSTVO • 44. člen V občinski samoupravni interesni skupnosti bomo oblikovali, usklajevali in spremljali izvajanje dogovorjene politike in progra-mov socialnega varstva ter podvzeli ukrepe potrebne za učinko-vito uresničevanje načrtovanega na vseh posameznih področjih socialnega varstva. '45. člen ' '*' : Zagotavljanje socialne varnosti delavcev, delovnih Ijudi in občanov, bo temeljilo na delu in rezuttatih dela ter na uresničeva-nju vzajemnosti in solidarnosti v funkciji odpravljanja socialnih razlik. 2. OTROŠKO VARSTVO '¦'¦¦ - ' ' ; . -"¦¦• ¦ ..- ¦"-•¦•¦'• 46. člen ¦'¦ '•'¦ '¦ "'¦ '¦¦¦•¦ ' Na področju otroškega varstva bomo usmerili razvoj v postopno večanje vključevanja otrok v vzgojnovarstveni program z izenačevanjem standarda z drugimi občinami v Ljubljani. Podaljšali bomo izvedbo programa priprave otrok na vstop v osnovno šolo. Za otroke, ki so vključeni v dnevno varstvo in vzgojo v VVO bo ta program obsegal 420 ur programa, za otroke, ki v VVO niso vkjučeni pa bomo ta program postopoma izenače-vali tako, da bodo do konca srednjeročnega obdobja izenačeni z otroki, ki to varstvo uživajo. Postopoma bomo razširili tudi izvaja-nje vzgojnega programa za otroke v starosti 3-5 let, ki niso vključeni v dnevno vzgojo in varstvo v vzgojnovarstveno organi-zacijo. Poleg obstoječih programov bomo uvajali nove vzgojne programe. Posebno pozornost bomo namenili dvigu kakovosti in vsebine predšolskih programov in odprtosti VVO. --"'•*¦'' " •¦•••¦¦• 47. čl?n Družbene pomoči za otroke bomo dodeljevali na osnovi samo-upravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pra-vic, predvsem v funkcionalni obliki v ' :; 48. člen Za potrebe otroškega varstva bomo na poročju občine izvajali naslednje investicije: - Dokončanje gradnje objektov iz programa samoprispevka III: WO Brdo (80 mest), WO Lavrica (80 mest), VVO Viško polje (120 mest). Poleg tega bomo zagotovili izdelavo projektne dokumentacije za gradnjo na najbolj deficitarnih območjih. Na območjih, kjer WO ne bi mogel zagotavljati potreb po dnevnem varstvu bomo tudi nadalje razvijali organizirano varstvo otrok v varstvenih družinah. , 3. SOCIALNO SKRBSTVO "; , ¦ ^ 49. člen Na področju socialnega skrbstva bomo izvajali denarne pomoči in strpkovno socialno delo v skladu s samoupravnim sporazumom o socialnovarstvenih pravicah. Pri strokovnem socialnem delu bo večji poudarek na svetoval-nem ter terapevtskem delu. Z vključevanjem prostovoljnih sode-lavcev bo Center za socialno delo občine razširjal svojo preven-tivno vlogo. ' ¦¦'¦¦¦ :-'.: ¦¦'¦ ."•';¦ 5O.člen '''-" ' ¦ ¦'¦" - '-""• Naložba mestnega značaja bo izgradnja novih prostorov Mla- dinskega doma Malči Belič (kapaciteta 80 mest). Za potrebe socialnega skrbstva bomo izvedli še naslednje investicije: - nadaljevanje adaptacije Doma na Bokalcah III faza '..-.. - adaptacija objekta Centra za socialno delo : 51.člen Na področju varstva starejših občanov bomo v dogovoru z zdravstveno skupnostjo zagotovili več nege na domu oziroma druge oblike skrbi za starejše občane: Visoke stroške osnovne oskrbe v domovih starejših občanov bomo razreševali z večjim deležem družbenega prispevka (za zdravsteveno nego, amortiza-cijo) ter racionalizacijo organiziranosti in poslovanja domov. 4. ZAPOSLOVANJE . . " , ' ' ' 52. člen Na področju zaposlovanja bo SIS za zaposlovanje zagotavljala strokovno pomoč delavcem pri uresničevanju pravic do dela, pri zagotavljanju pravice do socialne varnosti v primeru brezposel-nosti in nudila strokovno pomoč pri zaposlovanju brezposelnih oseb ter skrbela za usposabljanje in prekvalifikacijo invalidnih oseb. Izvajali bomo štipendijsko politiko v skladu s sprejetimi družbenimi usmeritvami. 5. ZDRAVSTVO , . 53. člen Na področju zdravstvenega varstva bomo zagotavljali v prete-klem srednjeročnem obdobju doseženo raven zdravstvenega var-stva vsega prebivalstva. Povečali bomo delež preventivnega zdravstvenega varstva: poseben poudarek bo na razvoju medicine dela, zaradi zmanjše-vanja odsotnosti z dela iz zdravstvenih razlogov. Nadaljevali bomo proces delitve dela na področju zdravstvenih dejavnosti. Krepili bomo higiensko-epidemiološko varstvo za zaščito pred nalezljivimi boleznimi, delovali za povečanje samozaščitne dejav-nosti občanov. 54. člen Za potrebe zdravstva bomo na področju občine izvajali nasled-nje investicije: - dokončanje gradnje in oprema zdravstvene postaje Škof-Ijica - iz sredstev samoprispevka III - dokončanje adaptacije MKZ Rakitna - iz sredstev samopri-spevka III - dokončanje prenove zdravstvene enote Rudnik (zobno -zdravstveno varstvo odraslih in otrok ter fizioterapija) - \z sred- stev zdravstvenega doma Ljubljana in zdravstvene skupnosti - odkup in prenova objekta zdravstvene postaje Podpeč - prostorska preureditev in oprema prostorov lekarne v PTC Rudnik - adaptacija in oprema zdravstvene postaje Ig. ' Da bi omogočali nadoknaditi zamujeno pri obnavljanju medi-cinske opreme in da bi se vsaj postopno približali sodobni ravni opremljenosti z medicinsko opremo, bomo sklenili poseben dogovor za zagotavljanje za to potrebnih sredstev izven globalov skupne porabe. V občini moramo zagotoviti zamenjavo povsem dotrajanih rentgenskih aparatov. V obstoječih zdravstvenih zmogljivostih bomo glede na potrebe po zdravstvenih storitvah s preudarnim zaposlovanjem in tudi izvajanjem izmenskega dela zagotavljali približanje zdrav-stvenih storitev kraju bivanja, zato bomo zagotovili tudi potrebno opremo. 6. OSNOVNO ŠOLSTVO , • |. 55. člen '.¦'¦'. V osnovnem šolstvu bomo skušali ohraniti vsaj do sedaj dose-ženo stopnjo izmene pouka. Glede na potrebe vključevanja učen-cev v podaljšano bivanje bomo širili vzgojnoizobraževalno dejav-nost podaljšanega bivanja in dosledno vključevali elemente celodnevne osnovne šole. 56. člen Zagotavljali bomo pogoje za uveljavljanje programa življenja in dela osnovne šole v vseh razredih. Dopolnili bomo kriterije in merila financiranja izvajalskih organizacij. 57. člen Za doseganje navedenih ciljev bomo zagotovili iz sredstev samoprispevka III gradnjo osnovne šole Kolezija s 16 oddelki. Iz drugih virov pa bomo financirali pridobitve novih zmogljivo-sti oziroma izdelavo dokumentacije na najbolj deficitarnih območjih, ki so KS Galjevica oziromna Barje, KS Velike Lašče, KS Polhov Gradec, KS Horjul, KS Vič oziroma Rožna dolina. 7. USMERJENO IZOBRAŽEVANJE , ...;. , , 58. člen Za izvedbo nalog na področju usmerjnega izobraževanja in izboljšanjem pogojev dela bo cilj doseči izboljšanje izmene pouka od 2 na 1,5. V ta namen bomo izvedli: - Sanacijo in dograditev kompleksa srednjih šol na Aškerčevi 7 - Sanacijo prostorskih razmer in prizidek Srednje šole za raču-nalištvo ># Sredstva bodo zagotovoljena z neposredno svobodno menjavo z združenim delom. 8. KULTURA ¦"•/ i 59. člen 1 Razvijali in krepili Ijubiteljsko kulturo ter ji zagotavljali potrebno gmotno osnovo tudi s povečanjem neposredne menjave dela. Večali bomo število članstva v obstoječih društvih ter podpirali razvoj novih dejavnosti. Skrbeli bomo za načrtno in organizirano predstavitev dosežkov Ijubiteljske kulture. Na področju knjižničarstva bomo usmerili razvoj v večanje knjig temeljne knjižne zaloge, širjenje mreže splošno izobraževal-nih knjižnic, posodabljanje in racionalizacijo poslovanja ter v zagotavljanje prostorskega in kadrovskega razvoja. Odprli bomo nova izposojališča v KS Trnotfo-Kolezija, Stane Sever, Rožna dolina. - 60. člen ; Posebno skrb bomo v tem obdobju namenili varstvu narave in kulturne dediščine. Prednostno bomo izvajali dela za zavarovanje kulturnih spomenikov 1. kategorije, kamor sodijo grad Turjak, graščinski kompleks Polhov Gradec, grad Bokalci,- paviljon ob Cesti dveh cesarjev. Poleg tega bomo uredili prostore v kom-pleksu Temkovega mlina, na Rašici ter razstavne in depojske prostore za potrebe Arhitekturnega muzeja. 61. člen .... . Iz posebnih sredstev za investicije pri Ijubljanski kulturni skup-nosti bomo zgradili nadomestne prostore matične knjižnice »Pre-žihov Voranc«. Iz sredstev za investicijsko vzdrževanje združenih pri Ijubljan-ski kulturni skupnosti, bo občinska kulturna skupnost ob pogoju, da bodo krajevne skupnosti vložile svoj delež, zagotovila sredstva za nadaljevanje programa obnove in posodobitve prostorov za kulturo v krajevnih skupnostih. Nujno je potrebno sanirati pro-store za kulturo v KS Horjul, Polhov Gradec, Dobrova, KS Ig, Podpeč-Preserje, KS Turjak in drugih KS. . ¦.-¦¦¦ •'.¦¦'¦.¦ ' . " 62. člen .:¦:-. .''¦¦>¦. - •¦ Začeli bomo z gradnjo Muzeja Ijudske revolucije na območju občine. ,-,,., ,.,....... , ¦. 9. TELESNA KULTURA ,63. člen r« v::, • ¦:-..<.- Na področju prioritetnega vrhunskega športa bomo zagotovili take in tudi tako široke programe kot so v drugih občinah. Predvsem bomo podpirali v kolektivnih panogah nogomet, košarko, odbojko ženske, rokomet moški ter v individualnih panogah namizni tenis, kajak kanu, gimnastiko moški in pla-vanje. Na področju množičnosti bomo še nadalje podpirali in razvijali širjenje organizirane rekreacijske dejavnosti predvsem s tem, da bomo ustanavljali nova društva. Tako bo leta 1990 vključenih v 80 društev 36.000 prebivalcev. Preko akcij pa bomo vključili še 50.000 prebivalcev. V procesu vzgoje in izobraževanja bomo izboljšali programe v športni znački I., III. in III. V programih tekmovanj bomo uveljavljali le tiste programe, ki so podlaga za razvijanje športov v občini. 64. člen = - ¦-'>'-- Za dosego večje kvalitete množičnega športa bomb prfdbbili čim več amaterskih strokovnih kadrov. Cilj je, zagotoviti v vsaki sredini oziroma društvu vsaj enega strokovnega delavca. Za potrebe vrhunskega športa bomo zagotovili izpopolnjevanje tako profesionalnih kot amaterskih kadrov. . 65. člen <•¦'¦ -^ : ":-¦¦' : ¦ •""¦•¦¦¦ ' Na področju telesnokulturnih objektov bomo zagotovili sred-stva za izgradnjo in dokončanje telpsnokulturnih objektov: - ŠRC Svoboda: obvnovitev igrišč in garderob, izgradnja atlet-ske steze in teniška igrišča ter večnamensko plošča,d - Partizan Trnovo: obnovitev centralne kurjave, izgradnja pri-zidka - Partizan Vič obnovitev strehe, večnamenska ploščad ter izgradnja prizidka. Za izvajanje programa telesne kulture v krajevnih skupnostih bomo v kolikor bodo krajevne skupnosti vložile svoje deleže zagotovili gradnjo večnamenskih ploščadi. Posebno pozornost bomo namenili vzdrževanju že obstoječih objektov. * 10. RAZISKOVANJE . . -.• . 66. člen Občinska razlskovalna skupnost bo dala poudarek predvsem-; izvajanju naslednjih nalog: - koordinacija programov raziskovanja in posredne menjave,. dela ter sporazumevanje o izvajanju raziskovalnih programov, ..-'¦¦ - ocenjevanje raziskovalnih pobud in interesov glede na druž-.: bene potrebe, - pospeševanje inovacijske dejavnosti in spremijava doseženih razultatov, - pospeševanje in popularizacija raziskovalnega dela in znanosti v najširši gospodarski in družbeni prostor in posebej med mla-dimi v osnovnih šolah in procesu usmerjenega izobraževanja. VI. TEMELJI UREJANJA PROSTORA IN VARSTVA OKOLJA .„. 67. člen Podpisniki dogovora se obvezujemo, da bomo usmerjali razvoj dejavnosti v prostoru in njihovo prostorsko organizacijo ter namensko rabo prostora v skladu z dolgoročnim planom občin. in mesta Ljubljane z urbanistično zasnovo in zagotovili, da se bodo vsi procesi v prostoru odvijali na podlagi samoupravno sprejetih odločitev v organizacijah združenega dela, samoupravnih inte-resnih skupnostih, krajevnih skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih in mesta Ljubljana. . . •'-,' • 68. člen Podpisniki dogovora se obvezujemo, da bomo v skladu s spre-jetim programom priprave prostorskih izvedbenih aktov zagoto-vili pravočasno izdelavo in sprejetje potrebnih prostorskih izved-benih aktov ter ev. dopolnitev in sprememb veljavnih prostorskih izvedbenih aktov, ki bodo osnova ža realizacijo predvidenih posegov v prostor v obdobju 1986-1990 ter pripravili potrebno izvedbeno urbanistično dokumentacijo za pravočasen pričetek nalog v srednjeročnem obdobju 1991-1995. Pri tem bomo v cilju zagotovitve kvalitetnih urbanističnih, arhitektonskih, tehnolo-ških, tehničnih in ekoloških rešitev za zazidalne in ureditvene načrte praviloma pripravili variante strokovne rešitve, ki jih bomo za območje z vsebinsko in oblikovno zahtevnejšimi posegi prido-bili z javnim natečajem. / 69. člen Za objekte in druge posege v prostor na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik, fct so skupnega mestnega pomena, bomo vskladili interese z udeleženci dogovora o temeljih družbenega plana drugih Ijubljanskih občin in mesta Ljubljane. Taki posegi so: - Na področju družbeno usmerjene stanovanjske gradnje: 1. Več-družinska gradnja VS-3 Žičnica . 300 stanovanj VS-6 in 6/3 na Grbi (Viško polje) . 285 stanovanj RS-4llovica 590stanovanj RS-5Lavrica , ,- 220stanovanj 2. Enodružinska gradnja • i ¦ RS 1, 2 Jurčkova pot (Cesta XVIII divizije) 550 stanovanj - Na področju proizvodnih, servisnifr in skladiščnih dejav-nosti: ¦ lndustrijskaconaRP2 "..¦¦'- - Rudnik Industrijska cona VP 6 ... ¦' ' Brdo lndustrijsakconaVP4 ¦ Plutal Inudstrijska cona VP-245/1 Škofljica - Na področju poslovno-trgovske dejavnosti: Center Langusova - Na področju znanstveno raziskovalne in pedagoške dejav-nosti: Biološko središče z botaničnim in živalskim vrtom - Na področju komunalnega gospodarstva: - Kompleksna izgradnja centralne sanitarne deponije s cestimi dostopi - Sanacija vodonosnih območij - Peskokop-Ravne-Požarnik-Bela (Hrastenice) - Kanalizacija Rakova jelša - Izgradnja kanalizacijskega sistema C na območju Iga - Na področju energetike: - Gradnja povezovalnega voda Kozarje - Vič-Rudnik z razde-lilnimi postajami - Gradnja razdelilne trafo postaje R. T. P. Trnovo - Deponijske površine za trda goriva (premog, drva) - : - Na področju prometa in zvez: • ¦ Cestni promet '.'. ' ¦ . - Dokončanje južne obvoznice v - - Podaljšek Kardeljeve ceste do južne obvoznico :¦ ' - Pripravljalna dela za rekonstrukcijo Tržaške ceste - Peruzzijeva. Cesta XVIII divizije, podaljšek Ceste v Mestni log z nadvozom preko južne obvoznice v VP 4 Plutal - priključek ceste na Brdo na zahodno obvoznico '••'. * - Parkirišče Dolgi most . • ' : - Prometno-varnostna ureditev Dolenjske ceste ' ',.; - Na področju zračnega prometa - Športno letališče na Barju , " - Vodno gospodarstvo - Zadrževalnik Božna (Velika voda) in zadrževalnik Šujica na Gradaščici Raziskava podtalnice v Želimeljskem in Iškem vršaju. - . f ^ "- :; ; .-"¦¦ ' 7O.člen Za posege v prostor, ki so predvideni v planiranem in nasled-njem srednjeročnem obdobju, pripravi in naslednje prostorske izvedbene akte: ' ; . A. PROSTORSKI IZVEDBENI NAČRTI . 1. Zazidalni načrti . .-•,'_• Planska prostorska Območje urejanja s PIA Zazidalni otoki celota po GUP-UP 1 2 3 1. Rudnik VS1/3Rudnik RS-1 VS1/4 Galjevica RS-2 VS1/5llovica RS-4 VS1/6London RS-102(del) , VS1/7Vinterca RS-103 VP1/2Rudnik RP-2/1, RP-2/2 VM1/10bDolenjskicesti RM-1 . VM1/2ObDolenjskicesti RM-1 VM1/3ObDolenjskicesti VI-6 - parkiranje 2. Trnovo VI2/7Tehničnaknjižnica VI-6 VS 2/4 del Langusova VS-104/1 VS 2/8 del ob Tržaški cesti VS-3 del VS 2/9 Rakova jelša VS-102/2(del) VS2/10Sibirija VS-103/2del VP 2/3 Koperska VP-3 ¦ VP 2/4 Koperska VP-3/3 VI2/9 Muzej revolucije VI-1 (del) VI2/4Objužnivpadnici VS-102/2del vzhod VI2/5Južnavpadnica •.. - V zahod . ., VI2/6 Cesta dveh cesarjev VM 2/3 Parkirišče - servis • VM2/4Motel ¦'•' . 1 VM 2/5 Agraria - vrtnarija VR 2/1 ŠRC Mesarica - 3. Vič . • VS3/1 Rožnadolina VS-5 ':}... VS3/2Vič VS-6 VP3/1 Brdo VP-5 VP3/2Brdo . VP-6 4. LavriCa VS 4/4 Lavrica . ' RS-5 VS4/5Lavrica ' RS-110 f VP4/1Debelihriv VP4/3Lavrica RP-3/1 VM 4 RTP Lavrica 6. Mestnilog VP6/1Plutal VP-4 1 VP 6/2 Dolgi most ; VO6Južnavpadnica- jug • VM6/1Motel - 7. Kozarje VS7/5Bokalce ¦ ¦ VM 7/1 Kosovo polje VM-2 (gasilska brigada) 8. Dobrova VS8/2Dobrova VS-201/5 9. Škofljica VS9/10Škofljica VS-245/7 VP9Škofljica VP-245/1 VO9Škofljica 10. Brezovicapri VS10/3Brezovica-Mala VS-220/4 - a del Ljubljani vas - del ¦: • Vnanjegorice ' Notranje gorice 12. Pijavagorica VS12/5Smrjene VS-250/2 (KsPiiava VS 12/6Kopenk(del) VS-250/3 gorica, KS VS12/7Kopenk(del) VS-250/4 Turjak-del VS12/11 Vrh nad VS-250/8 Želimljami '. KSŽelimlje VS 12/12Želimlje VS-251/1 13. Ig VS13/4lg VS-236del (KSIg, KS VP13/1lg . , VS-236/P1 Tomišelj-del) VPi3/3lg ' ' : VS-236/P3 VP14/4lg , : >, VS-236/P4 20. Podpeč (KSPreserje) VS20/2Jezero VS-222 ,. VW20/1Jezero VVV-202 VS 20/4 Vnanje gorice * 21. Preserje VS21/2Kamnik (KSPreserje) VS 21/4 Preserje VS-229 VS21/5Kamnikpod VS-225/1 Krimom . . 22. Prevalje (KSPreserje) VP22/2Laze , 29. VelikeLašče VS29/1 VelikeLašče VS-261 del (KS Vel. Lašče) VS 29/2 Male Lašče VS-259del VS29/3Trojica VS-260 ., "\ . VS29/7VelikeLaščepri kolodvoru VS29/8VelikeLaščepri '. kolodvoru ' VP 29/1 Velike Lašče pri kolodvoru \ 35. Horjul VS35/2Horjul ;¦>..]¦;¦ VS-213/2a • (KSHorjul) VP35/1Horjul ' VP-213 * ¦ VP35/2Horjul \ 40. Dvor VS 40/5 Babna gora VS-203/2 ;: (KSP. Gradec VS 40/6 Srednja vas VS-206 ; f KSDobrova) VP40/1 Srednjavas 'i . 41.PolhovGradec VO41/1 PolhovGradec VO-208 '; " (KSP.Gradec) VS41/1 PolhovGradec VS-208/2 ^ VP41/1 PolhovGradec VP-201 f. . - ¦ . 'l 2. Z ureditvenimi načrti '{¦¦ _____________________________________________________________________________________________________________ Planska Območje urejanja s PIA Zazidalni otoki prostorska po GUP-UP celota 1. 2. 3. 1. Rudnik VR 1/2ObLjubljanici ; 2. Trnovo VS2/1Krakovo VS101 ''}¦ VP2/1Tobačna VP1 (¦ ' VI2/2Vič VI2 i' ..." VO 2 Ob Bobenčkovi VS106 '' ; ¦ • VM 2/1 Ob Tržaški cesti VM1 - ' VM2/2Slovenijaavto VS4-del ;' : VR 2/2 ŠRC Svoboda r ;". VR 2/4 Slovenija avto : 41. PolhovGradec (KS P. Gradec) VS 41/1 Polhov Gradec del VS 208/2 del 3. Lokacijski načrti: - Tržaška cesta - Žirovnikova cesta - industrijska cesta Vič-Brod , , - Kardeljeva cesta - podaljšek ceste v Mestni log do VP 4 Plutal (z nadvozom preko južne obvoznice) - VM 3/1 sanitarna deponija - Peruzzijeva cesta in Cesta v XVIII. divizije ' - hitra železnica za Rožnikorrt. . ' B. PROSTORSKO UREDITVENI POGOJI Prostorsko ureditvene pogoje je potrebno izdelati za vsa pro-storsko in funkcionalno zaokrožena območja v občini (posa-mezna območja v naseljih in območja izven njih), kjer ni predvi-dena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov. Sem so vključena: a) manjša naselja brez večjih razvojnih potreb in območja razrešene poselitve, b) območja naselij oziroma njenega dela, kjer razvojne potrebe ne narekujejo izdelavo prostorskth izvedbenih načrtov ali pa so ti že realizirani, c) območja, za katera bodo v skladu s planskimi odločitvami kasneje izdelani izvedbeni načrti. S prostorsko ureditvenimi pogoji bodo določena območja in predpisani pogoji za dejavnost vrtičkarstva. C. STROKOVNE PODLAGE ' ' . V obravnavanem srednjeročnem obdobju bo potrebno izdeiati nekatere posebne strokovne podlage, da bi se v dogovoru o temeljih planov za naslednje srednjeročno obdobje lahko uskla-•dile stvarne potrebe in obveznosti posameznih nosilcev. 71.člen Za stanovanjsko in drugo kompleksno graditev, predvideno z družbenim planom, bomo v skladu z zakonom o stavbnih zemljiš-čih pridobili zemljišča v družbeno lastnino. 72. člen Investitorji, ki jim je v conah dodeljeno zemljišče za industrij-sko, obrtno in poslovno gradnjo, so dolžni redno sofinancirati stroške komunalnega opremljanja zemljišč in pripravljati ter začeti naložbo. Izvršni svet SO bo redno spremljal stanje priprav na naložbo in v primeru neaktivnosti investitorjev ukrepal za odvzem zemljišč. 73. člen Obvezujemo se, da bomo v vseh fazah priprave, odločanja in realizacije posameznih posegov v prostor proučili in upoštevali njihov vpliv na okolje tako, da bo okolje v največji možni meri zaščiteno in varovano. Pri obstoječih posegih pa bomo poskrbeli, da bodo sprejeti programi in ukrepi za izboljšanje okolja povsod tam, kjer doslej to ni upoštevano v zadostni meri. 74. člen Skupaj z udeleženci dogovorov o temeljih plana ostalih Ijub-Ijanskih občin bomo poskrbeli, da bodo zaščiteni in izvedeni ukrepi za sanacijo varstvenih pasov virov pitne vode v Ljubljani. 75. člen Obvezujemo se, da bomo ohranili obstoječe urbane zelene površine in jih intenzivirali z dodatnimi ureditvami in zasaditvami. V novih stanovanjskih soseskah pa bomo načrtovali in uredili zadostne zelene površine za igro otrok, rekreacijo in pdčitek, to velja tudi za območja z večjo koncentracijo delovnih mest. 1. UREJANJE STAVBNEGA ZEMUIŠČA > ¦. .¦.,-. >;,.'•/ ;^>s ^!.iiq uii; '76. člen V srednjeročnem obdobju 1986-1990 bomo pridobivali, pri-pravljali in opremljali zemljišče za gradnjo v naslednjih soseskah: Stanovanjska graditev: VS-1 Trnovo VS-3 ob Tržaški cesti VS-4 Bonifacija - JUG . . VS-6/3 na Grbi VS-7 Brdo - zahodni del • VS-7 Vrhovci VS-102/2 Rakova jelša VS-102Trnovo VS-103 Murgle IV-faza VS-8/3 Kozarje ' < VS-103/2 Sibiri;a , VS-104/1 Langusova-stanidel VS-106 Bobenčkova (B-14) VS-109 Podvozna pot V VS-201/5 Dobrova , ¦ . VS-206 Srednja vas ' • VS-220/1 Radna vas * s x VS-220/4 a Brezovica VS-225/5 - 5 Jezero VS-225/2 Kamnik pod Krimbm VS-227 Škrlevec VS-236/S 9-12, S 10-11 VS-245/7 Škofljica ' ' VS-250/2-3-4 Smrjene VS-251 Želimlje VS-260 Velike Lašče ¦ RS-1, RS-2 Jurčkova pot . . , \'" RS-4 llovica .,.. RS-5 Lavrica ..,„,. . ' ¦ RS-103/2 Vinterca . RS-110 Lavrica ' » .•:,...• Industrijsko-servisna graditev: ',..•¦' ' RP-2 Industrijska cona Rudnik ¦ v VP-4 Industrijska cona Plutal VP-6/1 Industrijska cona Brdo-sever RM-1 Rudnik RP-2 Inudstrijska cona Rudnik VP-245/1-2Skofljica Parkirišče Dolgi most-Vič - VI-6CTK-FAGG VM-2 Kozarje Poslovna graditev: VS-104/1 Langusova ¦<¦' uj,2. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO \,)!>in V¦»"¦¦-'"<^i->, 86. člen Zaradi varovanja naravnega okolja bomo iiove stanovanjske soseske in industrijske cone opremljali s plinovodnim in toplo-vodnim plinskim ogrevanjem. Hkrati bomo nadaljevali s sanacijo plinskega omrežja ter v sodelovanju s Stanovanjsko skupnostjo in njenim programom preusmerjali obstoječe kotlovnice na plinsko oskrbo. 4. CESTNA INFRASTRUKTURA :s5,,,. ' 87. člen ¦ Na področju cestnega gospodarstva bomo: a) nadaljevali z rekonstrukcijo cest Ig-Golo-Zapotok, Pijava gonca-Želimlje, Dobrova-Stranska vas, Brezovica-Notranje Gorice-Podpeč, Dobrova-Horjul, Goričica-Podpeč-lg-Škof-Ijica, b) pričeli z rekonstrukcijo cest Preserje-Rakitna, Želimlje--Turjak, Črna vas-Podpeč, dela Ižanske ceste, Ljubljanica-Pol-hov Gradec, c) urejevali krajevne ceste ob soudeležbi krajanov na osnovi združevanja sredstev. 88. člen Na področju primestnih in vaških krajevnih skupnosti bomo postopno obnavljali in posodabljali ceste, ki so pomembne za javni in turistično rekreacijski promet, prednost imajo ceste, na katerih potekajo proge mestnega in obmestnega potniškega pro-meta. '¦¦' '¦•¦" '-{¦:'¦'-¦¦ • '•'¦ ¦ 89. Člen -: ' i: ;""r Pri obnavljanju in rekonstruiranju krajevnih cest bomo uveljav-Ijali sistem sofinanciranja Komunalne skupnosti Ijubljanskih občin in krajanov. 5. PROMET IN ZVEZE >, 90. člen Na področju potniškega prometa bomo zagotovili primeren in pravočasen prevoz na delo in z dela delovnim Ijudem in občanom na območju celotne občine ter primerno urejali avtobusna posta-jališča. Zaradi racionalizacije bodo prevozne organizacije uvedle enotno vozovnico za mestni, obmestni ter železniški promet. 91.člen Prednostna naloga na področju železniškega prometa je zago-tavljanje prometne varnosti. Obnovljeni bosta železniški postaji Brezovica ter Rakovnik. Zaradi uresničitve nalog železnice pri prevozu na delo in z dela bo povečano število postajališč. 6. PTTPROMET , 92. člen V skladu s predvidenimi viri financiranja bomo urediii nasled-nje prioritetne naloge: - v trgovsko poslovnem centru Rakovnik bomo zgradili avto-matsko telefonsko centralo s predvideno krajevno kabelsko mrežo; na območju ki ga omejujejo Karlovški most, Grubarjev prekop, Ljubljanica do Malega grabna, Mali graben ter naselji Rakova jelša, območje Ižanske ceste do Črne vasi, otoka RS 106, območje Dolenjske ceste, otokov RS 3, RP 1, RS 102, RS 103, do avtobusnega obračališča proge št. 3 na Rudniku. - Razširili bomo KKO na področju TC Vič, ki zajema območja soseske VS 3, VS 6, VS 7 ter območje, ki ga omejujejo Groharjeva ulica, Gradaščica, Hajdrihova ulica in Tržaška c. ter območje, ki ga omejujejo Večna pot, Petričeva c, Cesta na Brdo, Sattnerjeva ulica in železniška progafj . ,. . . - razširitev KKO na področju telefonske centrale Brezovica, ki zajema območje Brezovice, okolice železniške postaje, Brega, Vnanjih goric, Lukovice, - izgradnjo kontejnerske TC z KKO na Škofljici, ki zajema območje Lavrice, Pleše, Tlake, srednje vasi, Babne gorice, Orle, Sela, Klanec, - razširitev PTT kapacitet na območju telefonske centrale Horjul. Z zbiranjem dodatnih sredstev bo omogočena izgradnja krajev-nega kabelskega omrežja Straro Trnovo, izgradnja PTT kapacitet na območju telefonskih central Dobrova in Polhov Gradec. 93. člen Pri izgradnji PTT zmogljivosti bomo upoštevali sovlaganje dela, materiala in sredstev krajanov ter delovnih organizacij. 94. člen 2a potrebe servisnih in vzdrževalnih dejavnosti predvideva Podjetje za PTT promet Ljubljana izgradnjo stavbe za nov PTT servis v VP 3/3. . ... 7. VODNO GOSPODARSTVO 95. člen V vodnem gospodarstvu bomo poleg rednega vzdrževanja vodotokov in objektov na njih nadaljevali z urejanjem hudourni-ških področij ter z ukrepi za zavarovanje naselij in kmetijskih zemljišč pred poplavami. 96. člen Glede na to, da je v preteklih obdobjih znaten del sredstev zbranih na območju Ijubljanjskih občin odvajal za skupne pro-grame izven O. V. S., si bomo prizadevali, da se v bodoče več sredstev namenja za intenzivno reševanje vodnogospodarske problematike na območju Ijubljanskih občin. t ^ 97. člen Območna vodna skupnsot Ljubljanica-Sava bo iz združenih sredstev financirala - gradnjo zadrževalnikov , Velika voda in Šujica - vzdrževanje osnovne odvodne mreže na Barju, Horjulski dolini krimskem območjirter na drugih melioracijskih območjih in sofinancirala posamezne vodovodne sisteme v primestnih in vaških skupnostih, - urejali bomo Ljubljanico, Mali greben, Iško, lščico,'Curnovec, Drobtinko in Radno - reševali problematiko na hudourniških območjih, predvsem obnovitvena in dopolnitvena dela v zaledju Gradaščice: uredili kritične odseke strug, zlasti v naseljenih predelih in zaradi izbolj-šanja kmetijskihzemljišč(ProšcarSOtočje Velika-Malavoda, Mala voda itd.) 8. JAVNA RAZSVETLJAVA '.' -- - . 98. člen V sklopu novih stanovanjskih sosesk, industrijskih con, druž-beno pomembnih objektov bomo gradili javno razsvetljavo. Dopolnjevali bomo javno razsvetljavo v obstoječih naseljih. Skladno z rastjo novihh prometnih površin in izgradnjo centra za avtomatsko vodenje prometa bomo širili dejavnost semafori-zacije (nova semaforska križišča). Zaradi dotrajanosti bomo obnavljali obstoječi semaforni sistem in ga vklapljali v avtomat-sko vodenje prometa. 9. ZELENE POVRŠINE 99. člen Komunalno podjetje Ljubljana TOZD Rast bo 14,6 ha zelenih površin v naseljih in 197 ha parkovnih gozdov, ki jih ureja in vzdržuje, dodalo še zelene površine za skupnor abo v KS Kolezija, Krim, Preserje, Rakova jelša in Rožna dolina. Redno bodo vzdrževali nourejene zelene površine ob soseskah in parke 88 dreves. Obnovili in uredili bodo tudi naslednje objekte: park Arturo Toscanini in park na Čadovih travnikih, okolico Rimskega zidu, preuredili bregove Gradaščice, Trnovski pristan in urejali par-kovne gozdove na območju Rožnika. VII. RAZVOJ KRAJEVNIH SKUPNSOTI ^, ¦ 100. člen Z opredelitvijo za daljni policentrični in enakomernejši razvoj občine in mesta bomo vzpodbujali hitrejši razvoj v manj razvitih primestnih in vaških krajevnih skupnostih. -/'."-' "; ; -•'"-" 101. člen * > Vzpodbujali bomp prizadevanja, da se s krajevnimi samopri-spevki še naprej razrešujejo skupni interesi in potrebe krajanov, ter da se v financiranje najbolj perečih potreb vključujejo tudi samoupravne interesne skupnosti. 102. člen Proračunska sredstva bomo na podlagi enotno dogovorjenih meril, ki bodo zagotavljala enak družbeno ekonomski položaj vseh krajevnih skupnosti v Ljubljani, namenili za delovanje dele-gatskega skupščinskega sistema. 103. člen Uresničevali bomo sodelovanje temeljnih organizacij združe-nega dela in samoupravnih interesnih skupnosti s krajevnimi skupnostmi pri združevanju sredstev za dela in naloge krajevnih skupnosti, ki se ne krijejo iz sredstev občinskega proračuna. 104. člen Zagotovili bomo vključevanje krajevne skupnosti kot temeljne samoupravne skupnosti preko delegacij v delegatski sistem v občini, samourpavnih interesnih skupnosti in v širši družbeno političnih skupnostih pri opravlčjanju skupnih družbenih zadev in odločanju o vprašanjih skupnega pomena. 105. člen Zagotovili bomo čim smotrnejšo organiziranost delavcev v krajevnih skupnostih, ki bo zaposlenim zagotavljala uresničeva-nje vseh samoupravnih pravic in dolžnosti, ki izhajajo iz dela. VIII. TEMELJI RAZVOJA SPLOŠNE LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE TER POŽARNA VARNOST '¦'¦¦.- '¦¦"v 106. člen v:'"'"''¦ Pri načrtovanju razvoja obrambnih priprav bomo izhajali iz dosežene stopnje obrambnih priprav in splošnega gospodar-skega, socialnega in prostorskega razvoja občine ter upoštevali njene kadrovske, materialne in druge pogoje in možnosti. Z izgradnjo učinkovitega obrambnega sistema v občini bomo prispevali k skupnim prizadevanjem celotne jugoslovanske druž-bene skupnosti na področju nadaljnje graditve in utrjevanja celo-vitega obrambnega sistema. Obrambne priprave bodo predstavljale integralni del razvojne in tekoče politike organizacij združenega dela ter drugih samou-pravnih organizacij in skupnosti, samoupravnih interesnih skup-nosti, družbenopolitičnih in drugih organizacij v občini. 107. člen Na področju Ijudske obrambe bodo organizacije združenega dela gospodarskih in družbenih dejavnosti: - izvedle predpripravo za morebiten prehod na proizvodnjo v vojnih razmerah, - zagotavljale kadrovske, materialne in organizacijske pogoje za nemoteno funkcioniranje družbenih dejavnosti v vojni (zlasti zdravstva, socialnega varstva in šolstva), - usposobile gradbene in komunalne dejavnosti za vzdržgva-nje in gradnjo cestnih in drugih objektov, sanacijo terena in druge naloge, ki so pomembne za vodenje splošnega Ijudskega odpora. Obrambne priprave organov družbeno politične skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v občini bodo zajemale organiza-cijske, kadrovske in materialne ukrepe za prehod iz mirnodob-nega v vojno stanje in delovanje v vojni. 108. člen Na področju civilne zaščite bomo: - kadrovsko krepili organizirane dele civilne zaščite v krajev-nih skupnostih in organizacijah združenega dela, tako da bo v enote in štabe vključenih 18% prebivalcev, - ustanavljali in opremljali specializirane enote civilne zaščite oziroma združeni odred civilne zaščit^T odpravljali neskladja v njihovi opremljenosti in organizirali splošne enote v stanovanj-skih objektih, - nadaljevali s strokovnim usposabljanjem mladine za obrambo in zaščito pred hudimi naravnimi nesrečami in bojnimi učinki, - razširili graditev javnih zaklonišč, ter zagotovili izgradnjo zaklonišč pri vseh novogradnjah z usmeritvijo v dvonamensko uporabo. Nadaljevali bomo z usposabljanjem načelnikov, namestnikov in pomočnikov načelnikov narodne zaščite v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Dopolnjevali bomo izdelavo varnostnih načrtov v občinskih organih, krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. 109. člen Na področju požarne varnosti bo občinska SIS za požarno • vamost v sodelovanju z (5GZ Ljubljana Vič-Rudnik v naslednjem srednjeročnem obdobju izvajala naslednje naloge: a) izvajala strokovno vzgojo članov gasilcev, enot DZ v KS in TOZDih, b) posebno skrb bo posvetila preventivni dejavnosti na po-dročjih: - pregfedu hidrantov na območju KS - pregledu vzgojnih zavodov po požarni zaščiti ter praktičnih vaj v družbenih ustanovah - preventivnih pregledov malih delavnic in drobnega gospo-darstva ter kmetijsko gozdarskih in gospodarskih objektov - praktičnih vaj upravljanja z ročnimi gasilskimi aparati Poleg tega bo v okviru dotoka finančnih sredstev sofinancirala: - gradnjo in večjo adaptacijo 20 gasilskih domov in potrebne opreme. IX. SPLOŠNA PORABA 110. člen Zagotovlli bomo zaostajanje rasti splošne porabe za rastjo družbenega proizvoda in se zavzemali za tak način plačevanja . davkov in prispevkov, ki bo materialno motiviral OZD k uspešnej-šemu poslovanju. Na znižanju rasti sredstev za splošno porabo bomo vplivali tudi z izločanjem tistih postavk iz občinskega proračuna, ki ne sodijo v splošno porabo, rast sredstev proračuna pa ne bomo vezali zgolj na stopnjo inflacije ampak predvsem na uresničevanje programa in kakovost dela. Število zaposlenih v občinski upravi bomo do leta 1990 zmanj-šali za 10%, spremenili pa bomo izobrazbeno strukturo tako, da bo zagotovljeno kvalitetno in pravočasno opravljanje nalog. Za ustrezno kadrovsko zasedbo v občinski upravi bomo zagotovili tudi primerna nagrajevanja v odvisnosti od zahtevnosti in kako-vosti dela, skladno s sorodnimi deli in nalogami v gospodarstvu. X. KONČNE DOLOČBE r.'.•-.-.!¦ m.člen Podpisniki tega dogovora imenujejo odbor podpisnikov druž-bencga dogovora s 27. členi. V odbor podpisnikov imenujejo svoje predstavnike: OZD s področja industrije 4 člane OZD s področja trgovine 2 člana OZD s področja drobnega gospodarstva 2 člana OZD s področja gostinstva 1 člana OZD s področja kmetijstva 3 člane / OZD s področja gozdarstva 1 člana OZD s področja raziskovalne dejavnosti 2 člana ' SIS materialne proizvodnje 3 člana SIS družbenih dejavnosti 1 člana •'..'-• Krajevne skupnosti 5 članov , > ¦ ' Medobčinska gospodarska zbornica 1 člana Občinski svet ZS 1 člana Izvršni svet SO 1 člana 112. člen Podpishiki pooblaščamo odbor podpisnikov in izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, da: - spremljata in analizirata uresničevanje nalog in obveznosti tega dogovora - obravnavata in dajeta pobude udeležencem za skupne in posamične ukrepe za zagotovitev izvajania dogovora - obveščata podpisnike o uresničevanju skupno dogovorje-nih nalog - predlagata ukrepe zoper podpisnike, ki svojih obvez neu-pravičeno ne izpolnjujejo - predlagata, zbirata in oblikujeta spremembe in dopolnitve dogovora. 113. člen Dogovor o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnikzaobdobje 1986-1990 začne veljati takrat, kogasprejme večina udeležencev. Udeleženci so navedeni v posebni prilogi. ' • Spremembe in dopolnitve tega dogovora se sprejemajo po enakem postopku kot sam dogovor. PREGLED PODPISNIKOV DOGOVORA I. Vse samoupravne organizacije in skupnosti ter samoupravne interesne skupnosti, ki prevzemajo obveznosti in odgovornosti za izpolnjevanje ciljev in nalog opredeljenih v dogovoru o temeljih družbenega plana in planu z območja občine Ljubljana Vič-Rudnik. II. Podpisniki dogovora, ki imajo svoj sedež izven območja občine Ljubljana Vič-Rudnik: - SOZD Mercator - KIT DO Ljubljanske mlekame - SOZD IMP - DO Livar - . ,* \ - DO Slikoplesk Termoplast v - DO Alpina Žiri • .¦ " -: , ¦ - SGP Grosuplje ., ». ,, - DO Novost •; ' - ABC Pomurka DO Delikatesa ¦ - DO Kompas TOZD Magistrat ; -. ¦¦ - DO Cestno podjetje Ljubljana - SGP Pionir Novo mesto TOZD Gradbeni sektor - GP Gradis TOZD GOL ¦ ' . - SCT TOZD Tesarska dejavnost * ¦-'¦ ¦-, - - SCT TOZD Inženiring : - SCT TOZD Nizke gradnje •. - DO Ingrad Celje TOZD Prevozi -..:¦¦'', . - SOZD GHT DO Daj-Dam - zil -;¦¦;: - Veterinarski zavod Krim - ZKGP GG Kočevje TOK Gozdarstva Ribnica - Zveza kmetijsko zemljiških skupnosti Slovenije - •• - ABC Pomurka DO Tabor TOZD Maloprodaja - Semenarski kombinat Semenarna - DO Merkur Kranj - DO Avtocemmerce TOZD Volan - DO PTD Center kemije - SOZD IntegraH DO Tovorni promet Viator TOZD Ljubljana - PAP podjetje za avtomatizacijo prometa - DO Mineral - DO Ingrad Celje TOZD Gradbena operativa - SOZD Petrol Ljubljana * - Riko Ribnica - Zveza vodnih skupnosti - §tanovanjska skupnost Ljubljana - Komunalna skupnost Ijubljanskih občin - SIS za energetiko Ijubljanskih občin - Biotehniška fakulteta - Delovna organizacija vodovod - kanalizacija - Komunalno podjetje Ljubljana TOZD Rast - Komunalno podjetje Ljubljana TOZD Javna razsvedtljava '.- Komunalno podjetje Ljubljana TOZD Javna higiena - Komunalno podjetje Ljubljana TOZD Parkirišča - Območna vodna skupnost Ljubljanica - Sava - SOZD Integral DO Ljubljanski potniški promet TOZD Mestni potniški promet - SOZD Integral DO Ljubljanski potniški promet TOZD Pri-mestni potniški promet - DO Energetika TOZD Plin - DO Energetika TOZD Komunalna energetika - - DO Petrol TOZD Plin - Elektro Ljubljana TOZD Ljubljana - mesto - Elektro Ljubljana TOZD Elektro Ljubljana - okolica - Elektro Ljubljana TOZD Elektro Kočevje - Aero klub Ljubljana - Železniško gospodarstvo - Železniška transportna organi-zacija Ljubljana - Skupnost samoprispevka III - Skupnost za ceste Ljubljana - Republiška skupnost za ceste - Ljubljanska banka - Gospodarska banka Ljubljana - Ljubljanska banka - Stanovanjska komunalna banka - Jugobanka - Temeljna banka Ljubljana - Beogradska banka - Temeljna banka Ljubljana - Ljubljanska banka - Združena banka Ljubljana - Invest banka - Poslovna enota Ljubljana III. Orugi podpisniki dogovora: - IS SOb Ljubljana Vič-Rudnik ' . - Medobčinska gospodarska zbornica ' - Občinski svet zveze sindikatov Delegatsko gradivo izhaja v okviru občinskega glasila SZDL Ljubijana Vič-Rudnik Naša komuna. Gradivo pripravlja za tisk sekretariat skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Tisk: Tiskarna ČGP »Delo« - Po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta SRS je Naša komuna oproščena prometnega davka.