qmm.*ttei Stane: Za celo leto.....K 15'— za pol leta......« 7'50 za četrt leta.....« 380 za 1 mesec.......130 Posamezna številka 40 vin. Uredništvo in upravništvo je v Ptuju, hiša zdravnika dr. Štuheca. Rokopisi se ne vrnejo. Telefon št. 46. Politično gospodarski tednik. za invalide in sirote v vojni padlih bo v nedeljo, 6. julija t. /. Narodne dame se prosijo, da preskrbe cvetlice. Splošno slov. žensko društvo vabi vse gospe in gospodične na tozadevni sestanek v soboto, dne 5. julija ob 15. uri v veliki dvorani Narodnega doma. Ptujska gimnazija zasigurana« Poverjeništvo za uk in bogočastje je izjavilo, da je pripravljeno otvoriti v Ptuju s prihodnjim šolskim letom celo gimnazijo, če bodo le dani pogoji za njen obstoj. „če bo zadostno število učencev, je gimnazija zasignrana, sicer pa ne", piše g. poverjenik. Hvaležni smo mu za to izjavo, ki kaže popolno umevanje važnosti tega kulturnega zavoda na vsekakor še vedno vročih ptujskih tleh. Prebivalstvu ptujskega okraja bo s tem dana prilika, da bodo mogli pošiljati svoje sinove v šolo doma, tudi one, ki so bili dozdaj razkropljeni po tujih zavodih. Zadostno število dijakov se bo moglo doseči, če se tudi vsi Nemci, ki so bili dozdaj na zavodu, zopet prijavijo za nadaljevanje študij na ptujski gimnaziji. Čujemo, da nameravajo nekateri premožni Nemci dati svoje sinove v Ljubljano na nemško gimnazijo ali celo v Gradec. Od Gradca jim odločno odsvetujemo, če že ne iz drugega vzroka, pa vsaj zato, ker bi zbudili s tem korakom sum, da teže preko državnih mej Jugoslavije. Pa tudi Ljubljane jim ne priporočamo. Zakaj ? Res je, da premožnejši sloji za svojo deco lahko žrtvujejo mesečno stotake za študij izven Ptuja. Toda treba je, da po- kažejo prav ti odločno solidarnost z drugimi, od sreče manj oblagodarjenimi sloji, katerih sinovi radi premoženjskih razmer ne morejo iz Ptuja. Socijalni čut mora premožnike dovesti do tega, da obdrže svoje otroke na domačem zavodu. Če jih pošljejo ven, bi bilo morebiti število dijakov premajhno za ustanovitev gimnazije in tako bi trpeli sinovi revnejših delavskih in uradniških družin, ker bi jim bil študij doma onemogočen, za študij na tujih zavodih pa jim manjkajo sredstva. Dolžnost bogatih in premožnih je torej, da vzamejo nase morebitne težave prehodne dobe, da s tem povišajo Število učencev in tako zadoste zahtevam učne uprave. Saj se jim bodo težave olajšale, kolikor bo sploh mogoče. Sicer pa je po učnih uspehih, ki so jih nemški dijaki dosegli v slovenščini v treh tedenskih urah tekom pičlega pol leta, z gotovostjo pričakovati, da bodo z lahkoto premagali prve težave in a pridom sledili pouku. Še enkrat torej resno svetujemo Nemcem, naj se solidarno oglasijo za ptujsko gimnazijo ; s tem bodo por-•>. Ij celi vrsti svojih ljudi do študija, ki bi sicer morali ostati brez šole. Prijave vseh, dosedanjih in tudi novih dijakov, naj se vpošljejo najkasneje do konca julija t. 1. gimnazijskemu ravnateljstvu, da more to učni upravi pravočasno poročati. —e. linama v \ (Naznanila) Učni jezik bo v vseh razredih slovenski. Za zadostno število dijakov je cela gimnazija zasigurana. Šolsko leto se začne dne 16. septembra 1919. V I. razred ee sprejemajo učenci v dveh rokih, dne 5. julija in 16. septembra od 8. do 10. ure v ravnateljski pisarni. Učenci se lahko tudi prej pismeno prijavijo. Predloži se krstni ali rojstni list in šolsko izpričevalo ali naznanilo. Starost najmanj 10 let, dovršenih vsaj do konca leta 1919. Sprejemni izpit se vrši omenjena dneva pismeno od 10. do 12. ure, ustno pa popoldne po potrebi. Zahteva se: iz krščanskega nauka toliko znania, kolikor se ga more pridobiti v prvih štirih letih ljudske šole; iz slovenščine spretnost v čitanju in pisanju, početni nauki iz oblikoslovja, poznavanje pravopisnih pravil, analiza prosto razširjenega stavka ; iz računstva izvežbanost v štirih osnovih računskih vrstah s celimi števili. Izpita iz krščanskega nauka se lahko oprosti, kdor ima v izpričevalu „dobrou ali „prav dobro." Nemščina se ne zahteva Ponavljanje sprejemnega izpita v istem letu na isti ali na drugi srednji šoli ni dovoljeno. Učenci, ki so že bili na zavodu, se sprejemajo dne 17. septembra od 9. do 11. ure v učilnici VI. razreda ; začne se z najvišjim razredom. Učenci, ki nameravajo prestopiti iz drugih gimnazii na ptujsko, naj pošljejo d o 15. avgusta krstni ali rojstni list in zadnje izpričevalo priporočeno ravnateljstvu državne gimnazije v Ptuju ter se osebno javijo dne 17. septembra od 9. do 11. ure v ravnateljski pisarni. Prejšnja pismena prijava je potrtbna, da se pravočasno določi število dijakov. Ponavljalni in dodatni izpiti bodo dne 16. in 17. septembra, istotako sprejemni izpiti v II.—VIII. razred. Dne 18. septembra ob 8. uri bo slovesna božja služba v mestni župnijski cerkvi. Dne 19. decembra ob 8. uri se prične redni pouk. Sprejemnina in Jdruga plačila se bodo pozneje naznanila. Kdor želi biti oproščen šolnine, naj si že v počitnicah preskrbi premoženjski izkaz, potrjen od davčnega urada in od občine. Seznamki učnih knjig se bodo dobivali v tukajšnjih knjigarnah. Zmagoslavni polet Sokola med Srbe. Nekako ob 15. uri 26. junija so se sestali Sokoli in Sokolice vseh naših poki*ajin v Zidanem mostu, da nadaljujejo pot med brate Srbe. Pred Zagrebom so dohajali še naši posavski Dolenjci in Dolenjke. Polagoma je zadežilo; v Zagrebu smo morali obleči površnike. Ej Zagreb, Zagreb, ali te je dež ohladil, ali je dež pogasil tvoje luči ? Pa tudi sam še nisi ozdravil popolnoma; to vemo, zato ti oproščamo. Ob 21. uri je zadrdral vlak dalje. Ob 25. uri smo v Sisku. Krasen sprejem, vse mesto, posebno mladi svet obojega spola, se gnete po prastrani postaji z zastavicami v rokah in nas obsiplje s cvetjem. Ob 23. in pol se moraš posloviti; dve himni še in že se pomika vlak med krepkim sokolskim „na zdar." Dva stroja teško in brzo puhata po ne-skočni ravnini, skozi dež in temo. Malo smo spali, pa kako, saj je toliko bratov in sester, ki jim razburjeno utriplje srce v pričakovanja pogleda na srbsko zemljo. Zdani se. Tam zadaj, odkoder smo prišli, se trgajo oblaki in nebesna modrina, se blešči skozi nje, svetloba postaja prijaznejša; včasih celo solnce pogleda zvedavo na žitno poljano. Ob 9. uri 27. junija smo v staroslavnem Siču. Vsa postaja v zastavicah troplemenske-ga naroda, godba svira, mestni mešani zbor poje navdušeno in dovršeno. Vsipa se cvetje, stiskajo se roke in rušijo oči čakalcev in do-šlecev v prekipevajočem navdušenju. Posloviti se je treba; še dolgo ne bo konca ravnine ; na vsaki mali postaji se ustavlja vlak, čim bolj zapuščena je, tem dalje stoji, samo da bi zaslužili tamošnji odurno švabu-joči židovski postajni gostilničarji; pa bratje Sokoli in sestre Sokolice imajo zdrave in ostre nosove v veliko žalost in razočaranje izsesovalcem ; bratje in sestre postanejo začasni protialkoholiki in pijejo rajši vodo, da-si je slaba. Med vožnjo se vrše v prednjih vozovih naprej in naprej posvetovanja, izdajajo se povelja, brzo natiskana od urnih sester Soko-lic strojepisk. Vse kaže, da bo šlo v najlepšem redu. Živahni, komaj same sebe brzdajoči mladeniči se posvetujejo s krepkimi in že osivelimi, mirnimi in preudarnimi starejšimi brati. Zgovorne, komaj kratkemu krilu odrasle sestre, razpravljajo s Sokolicami — ženami in materami našega ljubkega naraščaja. Skratka cel sprednji del vlaka je podoben veži in stranskim sobam v parlamentu. Že smo v Indiji. Navdušeni pozdravi, petje, kratko okrepčanje in ajdi dalje, skozi Eruško goro, vedno v divjem diru navzdol po brzo se menjajočih ovinkih; ob starem Dunavu vživamo vso lepoto njegovih bogatih bregov ; pol ure še in evo nas v Novem-Sadu. Pet ur nas je pričakovalo celo mesto zunaj na postaji, petkrat je bilo že premočeno; zato nas pozdravljajo samo še najvztrajnejši, najpogumnejši, a še teh je nekoliko tisoč. Brat Sokol. (Nadaljevanje sledil — 2 — Za zunanje dijake je zelo važno, da se v dobri oskrbi in pod zanesljivim nadzorstvom. V tem oziru nudi mestni dijaški dom — edini te vrste v celi Sloveniji — starišem najboljšo priliko. Zavod je tik zraven gimnazije, stoji pod pedagoškim vodstvom gimnazijskega profesorja, ki ima tozadevno večletno prakso, in pod nadzorstvom ravnateljstva. Ima prostora za 100 dijakov, ki v zavodu dobijo pomoč v učenju, ako je treba, ter poleg šolskih študij lahko gojijo godbo, petje, telovadbo, šport in razne spre-snosti. Prijave naj se pošljejo na vodstvo dijaškega doma v Ptuju, kjer se izvejo tudi pogoji za sprejem. | na domovinski žrtvonik vse svoje delo, svojega srca sleherni utrip in slednji svoj dih. V imenu tega ženstva vas pozdravljam na Vidov dan." Pod globokim utisom pozdravnega govora se je razvil večer res v narodni praznik. Obljubili smo si v srcih, da bodo tudi naše misli v prihodnje osredotočeno na osve-to našega Kosova, vse dokler nas ne združi močna vez v eno, veliko in silno narodno telo. Sodelovalci pri sporedu so nam nudili s svojimi proizvajanji mnogo užitka in pripomogli so ne malo do odličnega moralnega uspeha. Že dblgo se ni kak večer res tako dobro posrečil, kakor spominski dan na kosovsko nesrečo, ki je stoletja vlilava srbskemu narodu poguma in moči, da je slednjič vstll, jačji ko kdaj poprej, združen z bratoma za vso prihodnjost. Dne 28. m. m. je priredilo Splošno žensko društvo v Ptuju sijajno uspel večer v proslavo Vidovega dne. Na vzporedu sta bila godba in petje. Sodelovale so gdč. O. Zupančič in E. Bezjak (glasovir, samo- in dvospev) ga. Schafer (samospev), gg. Engerer in dr. Scbreiner (glasovir in gosli), dr. Horvat (samospev) in pevski zbor. Pevske točke je spremljal g. komisar Meža. Gdč. Scheligo je v pozdravnem govoru v blestečem slogu orisala pomen zgodovinskega dne. „Prišli smo", je govorila, „da zbudimo spomin na Vidov dan. 530 let je, odkar jeza-plakala majka Jugovičev. Devet sinov ji je padlo na tužnem Kosovem, devet junakov. Zaplakala je majka in z njo vsa srbska zemlja — — — Izgubila je čara — gospodarja, zlato svobodo je izgubila. Doba suženstva je prišla in teškega mučeništva. — — — A ni klonil Srb. Stoletja so tonila, junak pa je v nemem srdu grizel v žuleče okove — — — — Iz lastne sile je stri verige po stoletjih sramote in tlake, prvi in edini izmed nas —--------— Titanski je bil boj za svobodo — — — — Odprl je oči tudi nam slepim robovom. In vrgli smo s sebe pezo tujega nasilja in v zanosu so nam vskipele prsi — — — — Osvečeno je danes Kosovo, zbrisana grenka misel na črni dan. Črn in turoben je bil, v blestečega se je prerodil — —-------- A poznamo drugo Kosovo, nič manj žalostno od srbskega. V žalosten spomin nam je celih tisoč let, znanik nekrščanskih krivic. .. Slovenska bol — to si ti, Gosposvetsko polje ! Tudi tebe je vzel tujec--------------Zamrli so slovenski zvonovi pri Gospe Sveti--------------- Zvrhana je bila kupa naše britkosti--------------- Pa je prišel tudi zate vstajenja, Sveta Gospa. Jugoslovanski junak je stopil na tvoje polje. Zavriskala nam je duša v razigrani oduševljenosti. Severno Kosovo — svobodno, osvečeno — — — — Mislili smo. Motili smo se. V Parizu kujejo s trdimi udarci usodo narodov. Pod silo teh udarcev ječi slovenska duša, v neznani boli se zvija narodovo telo; iz teških ran krvavi — — — — Ali še ni končano jugoslovansko gorje? Ali še ni za nami Golgota ? Prisegel je Srb pred 500 leti os veto za Kosovo. Pokazal je, da ni sile, ki bi bila v stanu, da ga stre — — ¦ — Povzdignimo danes tudi mi glas v sveto prisego! Ni nas uničilo sovraštvo in nasilje v času, ko si še nismo bili svesti svojega kulturnega zvanja. Ne bo nas zmrvilo v prihodnje. Kje je Pariz, kje Rim, ki bi nam hotel za vedno zaklicati „stoj !" če stremimo po poti do brata, da se združi bratska kri z bratsko krvjo —--------? Sveti Vidov danak! Prevelika je bila tvoja nesreča, pregloboko gorje, da bi bil mogel izginiti narodu iz spomina. Vračal si se leto za letom in trkal si na srca bedni raji, da ni zaspala misel na os veto — — — Petsto let si se vračal v žalosti; dokler nisi opral s sebe stoletnega gorja — — — Kakor je srbska žena dala svoje najdražje domovini, s krvjo in solzami prepojeni, tako polaga narodno ženstvo tudi danes Licenciranje bikov za ptujski okraj se je vršilo letos dne 26. junija na sejmišču v Ptuju. Vsled slabega vremena je bilo prignanih veliko manj plemenskih bikov, kakor se jih je pričakovalo ; posebno nekatere občine sploh niso bile zastopane in to je obžalovati. Kajti le z povzdigo živinoreje, torej z dobrim plemenom, si bo kmetovalec lahko pridobil v bodočnosti novce in kredit. Saj je lepo re-jena živina njegov največji ponos! V komisiji za licencovanje so bili vladni komisar ptujskega okrajnega zastopa g. Mihael Brenčič, g državni živinozdravnik dr. Zavrnik, načelnik živinorejskega okrožja g. Simon Toplak in načelniki ter namestniki živinorejskih žup. Licencovanje je tudi posetil g. okrajni glavar dr. Pirkmaier. Prignanih bikov je bilo 50 v starosti od 6 mesecev do 5 let. Od teh je bilo licencovanih 34 bikov pincgavske, marijad-vorske in murodolske pasme poleg simodolcev. Opažati je bilo, da so plemena kakor živina dobče boljše rejena na Dravskem polju, manj pa v Slovenskih goricah. Vseeno pa so bili plemenski biki lepe živali, dobro in krasno pleme ; če pa tudi za ptujski okraj najbolj odgovarjajoči, o tem bo sklepal živinorejski odsek. Vsekakor bo treba za več žup ako ne za celi okraj primerno enotno pleme, ki bo odgovarjalo vsem življenjskim pogojem. Upajmo, da se bode to v svobodni Jugoslaviji s pomočjo vlade, najbolj pa živinorejcev samih zgodilo čimprej. Vlada namerava licencovanje v prihodnje preurediti in tako se bode prihodnje licencovanje vršilo bolj enotno po vsej Sloveniji. Ker je letos izpadlo premiranje, se bo prihodnjo leto vršilo. Zatorej živinorejci, vzgojite si lepo, plodonosno pleme in prihodnje leto pridite s tem k licencovanju in pretno-vanju v največjem številu. To služi Vašim koristim, Vam v veselje in ponos ! Obdarovanje konj se je vršilo v ptujskem sodnem okraju včeraj 3 t. m. ob skrajno neugodnem vremenu. Kljub temu so bili pripeljani lepi konji, katere je komisija le občudovala, ker ni pričakovala tako lepega uspeha. Vidi se iz vsega, da se držijo naši konjerejci načel konjereje, da si ima za pleme gojiti res najboljše Izjemoma, si je letos obdarilo tudi nekatere konjerejce, ki niso člani konjerejske zadruge, a drugo leto se misli pripustiti h konkurenci i?kl|učno člane z legitimacijo. Vsi posestniki, ki še niso člani zadruge, bodo dobili od te poziv, da se priglasijo kot člani, sicer se jih na leto nikakor ne bo vpoštevalo. Tem konjerejcem, ki so se vkljub slabemu vremenu udeležili konkurence, imamo tudi zahvaliti obljubo vlade, da bo odslej še bolj skrbela za ptujski okraj z dobrimi žrebci Izid obdarovanja je sledeči: V 1. skupini žrebetnih kobil so bili obdarovani: Ivan Pro-senjak, Spubla 100 K, Jožef Horvat, Gaber-nik 80, Matija Letnik, Trnovska vas 70, Anton Zupančič, Jurovci 60, Franc Rižner, Ga-jovci 60, Jožef Bračič Janežovci 50, Fran Koletnik, Mala Varnica 50, Anton Pihler, Sp. Velovlek 40, Franc Prošenjak Spuhla 40, Ivan Šegula, Hlaponci 30, Franc Job, Spuhlja 30 K, Juri Prosenjak, Brstje 30, Martin Frank, Formin 20, Franc Cele, Spuhlje 20, Valentin Čuš, Spuhlje 20, Franc Prosenjak, Brstje 20. V skupini 4 letnih kobil: Matjaž Šelin-šek, Lancovaves 90 K, Jurij Kuhar, Brstje 80, Jožef Zagoršak, Domova 70, Ivan Prosenjak, Spuhlja 60, Franc Bezjak, Moškanjci 60, Franc Čelc, Spuhlja 60, Jožef Horvat, Gabernik 50, Jurij Prosenjak, Brstje 40, Marija Pukšič, Mezgovci 40, Andraž Matjašič, Slovenjavas 30, Anton Merkuš, Zg. Pristova 20, Ivan Šegula, Hlaponci 20, Štefan Krejan, Zlato ličje 20, Valentin Čuš, Dornova 20. V skupini triletnih kobil: Franc Belec, Vintarovci 70 K, Franc Horvat, Mostje 60, Štefan Mlakar, Slovenjavas 60, Jakob Žampa, Livanjci 50, Martin Valenko, Moškanjci 60, Jurij Šegula, Dornava 40, Ivan Šegula, Hlaponci 40, Jožef Mahorič, Drstelja 40, Štefan Kostanjevec, Stojnci 30, Ivan Vidovič, Les-kovec 20. V skupini enoletnikov : Jožef Bračič, Janežovci 70 K, Janez Toplak, Dornova 60, Jožef Horvat, Gabernik 60, Ivan Žirovnik, Jurovci 50, Anton Zupančič, Jurovci 50, Ivan Nedelko, Trnovci 40, Jakob Lah, Dornova 40, Franc Pibler, Sp. Velovlak 40, Štefan Mlakar, Slovenjavas 30, Alojz Pichler, sv. Urban 20, Jožef Vrabl, Sp. Velovlek 20, Gera Žemljic, Stojnci 20. V splošnem so ugajale eno- in dve-letne žrebice najbolj. Ormož. Sejmi. Z dovoljenjem oblasti ae vršijo tukaj zopet redno živinski sejmi in sicer živinski vsaki prvi pondeljek v mesecu, svinjski pa vsaki torek 1. malega srpana ae vrši že prvi svinjski sejem. Uvoz iz Nemške Avstrije. Na račun pogodbe 33/SHS z Nemško Avstrijo je še mogoče uvoziti nastopne predmete : Barve (le še majhno množino), znanstvene instrumente, klobuke, motorje, poljedelsko orodje, orodje za obrtnike, časopisni papir, steklo, razne stroje. Kdor želi uvoziti kak predmet, naj takoj vloži s 3 kronami kolkovano prošnjo na Centralno Upravo za trgovački promet, podružnica, Ljubljana. Centralna uprava za trgovački promet sa inostranstvom u Beogradu, podružnica v Ljubljani. Državna posredovalnica za delo, podružnica za Ptuj in okolico. V tednu od 22. do 28. junija 1919 je iskalo dela 46 moških in 28 ženskih delavnih moči. Delodajalci so iskali 37 moških in 24 ženskih dalavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 44. Od 1. januarja do 28. junija 1919 je iskalo dela 183 delavnih moči, delodajalci so pa iskali 264 delavcev in delavk. Posredovanj se je izvršilo v tem času 116. Delo iščejo: 1 oskrbnik, 6 rudarjev, 1 vrtnar, 2 kamnoseka, 10 mehani-kovv, kovačev in kotlarjev, 5 mizarjev in kolarjev, 3 peki in natakarji, 1 strojnik, pis. moči, trg. pom., šivilje sluškinje, dimnarji i. t. d. V delo pa sprejme posredovalnica : poljske in vinogr. delavce, Čevljarje, mizarje, pom. delavce v plet. šolo, dninarje, slutnje i. t. d. Poziv vsem industrijcem, obrtnikom in trgovcem ! V kratkem se bo sklenila med Centralno upravo za trgovski promet z inozemstvom v Beogradu in Nemčijo kompenzacijska pogodba, kakršno sta sklenili Nemška Avstrija in Čehoslovaška. Poživljajo se vsi, ki si žele nabaviti kakršnokoli blago iz Nemčije, ali pa ga izvoziti v Nemčijo, da sporoče podružnici centralne uprave v Ljubljani približno vrednost in vrsto blaga ter po možnosti tudi dobavitelje, odnosno prejemnike blaga, ki bi prišli v poštev za blago, ki bi se izvozilo. V interesu posameznih industrijskih in obrtniških slojev je, da prijavijo nemudoma vse svoje potrebščine. Centralna uprava za trgovački promet sa inostranstvom u Beogradu, podružnica v Ljubljani. Izvoz vina Svoboden. Vsled intervencije Demokratskega kluba je končno dovoljen svoboden izvoz vina. Za izvoznice je treba zaprositi Centralno upravo, podružnico v Ljubljani, z voznim listom. Poteg kolka 12 j K je od vagona plačati pristojbino 1000 dinarjev. — 3 — Dopisi. ¦ t Okrajni zastop v Ptuju je imel dne 30. junija t. 1. svojo tretjo sejo, odkar je v slovenskih rokah. Načeloval je g. bivši drž. poslanec Mihael Brenčič ml. kot vladni komisar. V sosvet so od vlade imenovani gg. dr. Fermevc, župnik Toman, župan Vršič, župnik Pšunder, posestnik Korenjak, veleposestnik Topolovec, kaplan Šagaj in veleposestnik Kovačec. Vsi so so udeležili seje. Seji je prisostvoval okrajni glavar g. dr. Pirkmaier. Na dnevnem redu jo bilo : sklep letnega računa za 1918, okrajni cestni proračun za drugo polletje z zvišanjem doklad od 50 na 70% razni predlogi in prošnje ter slučajnosti. Vse zadeve so se rešile, le računski sklep se je odložil na prihodnjo sejo, ker je treba dognati še nekatere pomanjkljivosti prejšnjega okrajnega odbora. Seja je trajala nad tri ure. Iz poročila vladnega komisarja je posneti, da ima okrajni zastop letos izvršiti velikansko delo, posebno kar se tiče cent in mostov. Že to, kar namerava in kar je izpeljal dosedaj g. vladni komisar M. Brenčič, je vredno priznanja; le žal, da kmetje sami ne storijo več. Za navoženje prodca na ceste je treba voznikov in to so ravno Kmečki vozniki, katerim je naloga prodec navoziti — seveda proti plačilu Če pa nekateri vozniki — razume se, da so tudi častne izjeme — zahtevajo za meter prodca 80 do K 100. —, je naravno, da take zahteve presegajo vse meje in da ž njimi ni mogoče orati in so poravnati. Če torej letos ne bode vse ceste navožene in če so se morale okrajne doklade zvišati, je to pripisovati le voznikom — dražilcem in pa tistim, katerim ceste sploh niso mar! Dragi kmetovalci ptujskega okraja, zapomnite si: k dobremu gospodarstvu spadajo : dobre njive, travniki, izborna živina, zdravo gospodarsko poslopje in dobre ceste! Skrbite torej za te po vsej svoji moči! Statistika učencev na ptujski gimnaziji. Koncem šolskega leta je bilo učencev: I. a 38, L b 22, II. 30, III. 31, IV. 24, V. 19, VI. 17, VII. 14, VIII. 16, skupaj 211, med temi B privatistov in 21 hospitantk. Po materinščini: 72 Slovencev, 138 Nemcev in 1 Čeh. Po veri: 180 rim.-kat., 20 evang. in 1 moz. veroizpovedi. Eazredba. Odlično sposobnih : I. a 5, I. b 4, II. 4, III. 7, IV. 4, V. 2, VI 2, VII. 4, skupaj: 32. Sposobnih: I. a 16, I. b 10, II. 23, III. 22, IV. 19, V. 15, VI. 14, VII. 9, VIII. 16, skupaj : 143. Vobče sposobnih : I. b 2, II. 1, III. 1, skupaj : 4. Nesposobnih: I. a 7, I. b 6, II. 1, III. 1, V. 1, skupaj : 16. Ponavljalnih izpitov: I. b 11, II. 1, V. 1, skupaj: 13. Neizprašanih: IV. 1, VI. 1, VIL 1, skupaj : 3. Dijaški dom v Ptuju. Vodstvo dijaškega doma v Ptuju se je poverilo prof. Hinku Vodniku. Zavod se bode tekom počitnic temeljito prenovil in bode imel prostora za več kot sto dijakov, katerim bode nudil poleg higiji-ničnega stanovanja in zadostne tečne hrane strogo nadzorstvo v vsem prostem času. Skrbel pa bode poleg nadzorovanja tudi še za dober pouk v petju, glasbi i. dr. in skušal popolnoma nadomestiti dom. V zavod se bodo sprejemali poleg srednješolskih učencev tudi učenci meščanske šole in po možnosti ljudskošolski učenci. Obsežni prospekti z usprejemninu pogoji bodo od 15. t. m. brezplačno na razpolago. Samoumor. Dne 20. t. m. se je ustrelila. Ana Bernik v Ormožu Med omenjeno, ki se je komaj pred 14 dnevi poročila in njenim možem je prišlo do razprtije, ki jo je brezdvomno privedla do tega koraka. S stališča županov. Ni ga stanu, ki bi bil dandanes na slabšen stališču, kakor je vesten narodni župan, tembolj če je obenem občinski tajnik. V vojni dobi so nam pod staro Avstrijo nalagali uradnega posla čez glavo; vsi uradni dopisi in naredbe so prihajale v blaženi nemščini, ki smo jo morali znati, če smo hoteli kaj doseči; sicer smo bili izpostavljeni neugodnim rešitvam. Oblasti so nam nalagale stroge rekvizacije živil in raznovrstnih predmetov; s tem smo prišli pri občanih v prokletstvo. Za plačilo ogromnega občinskega posla se država ni zmenila, akoravno je milijone izdajala za razne nepotrebnosti ; vedno so nam pretili z globo, zaporom itd. in tudi vešala so nam grozila. Nad vse veseli smo bili, ko se je stara Avstrija zrušila in vstala zaželjena Jugoslavija. Toda žalibog nevednost ljudstva si tolmači prostost napačno in misli, da so s starim režimom končane vse postave, da ni treba ubogati, ničesar dati in da bo čez noč vsega dovolj. Za vse to bi moral skrbeti župan. Ta je kriv, da ni petroleja in soli, daje draginja pri blagu, da ni po ceni živil, da morajo fantje k vojakom itd. Najdejo se celo ljudje, ki prigovarjajo ljudstvu, naj pobije župane; to so bivši štajercijanci. Tu bi bilo treba ljudstvo na shodih poučiti, da vestni narodni župani "niso ničemur krivi. Pač pa so si v slučaju kake neprijetnosti krivi večkrat ljudje sami s svojo nepotrpežljivostjo. Če emo morali ubogati naredbe stare, nam Slovanom sovražne Avstrije, zakaj ne bi ubogali sedaj naredeb Jugoslavije? Vsak pošten državljan naj vzame v poštev, da mlad gospodar, ki je prevzel zadolženo in zanemarjeno posestvo brez sredstev, ni v stanu, da bi čez par dni imel že vsega dovolj. Treba mu je pridnih rok, razumnih in zanesljivih delavcev. Prav tako je z našo Jugoslavijo, ki prav sedaj potrebuje zanesljivih, pokornih in potrpežljivih, zaupanja vrednih državljanov; na ta način smo lahko uverjeni, da bo naša bodočnost srečna. Sv. Barbara v Halozah. Barbarska peka prodajata slab črn kruh, ki tehta 81 dkg po 4"—, dočim stane n. pr. v Mariboru mnogo boljši kruh s težino 70 dkg samo 2'— K. Po tem razmerju bi bil omenjeni kruh vreden le 232 K. Hleb belega kruha po 65 dkg prodajata za 5-— K. Vse to mirno gleda barbarsko orožništvo in predstojništvo, ne da bi pomagalo narediti konec takšnim razmeram. Žid, trgovec in vojni dobičkar E. B. je pred kratkim prodal vrečo pol gnilega krompirja za 50 K, dočim se dobi ob nedeljah na trgu vreča popolnoma zdravnega krompirja za največ 40 K. Šolsko vodstvo je odstranilo s pročelja šolskega poslopja relijef habsbuškega okrutneža in spominsko ploščo „Vse za vero, dom, cesarja". Prav tako ! Iz Središča. Pretečeno nedeljo je občinski odbor svojemu županu starosti g. Sinku izročil častno diplomo. Iz Obriža. Zadnjič je neki dopisnik v P. L. omenil, v kako slabem stanju so naše občinske ceste; na mostove je pa pozabil. Nekateri občinski mostovi so v tako slabem stanju, da je vedna nevarnost, da se zrušijo pod vozom. Posebno most proti Cvilaku. Ta most si je g. župan osebno ogledal, toda izrazil se je, da ni potrebnega lesa za popravo ; šele ko se bo delal most na Grabah, se bo jahko tudi ta popravil. Ko pa je ubogemu kajžarju krava padla v jarek, ker se je most pod njo udri, so dali pripeljati mostnico in most za silo popravili. Kdo bi trpel škodo, ako bi si bila krava polomila noge ? Je pač težava, če ni denarja; občinske doklade so majhne, lov in ribištvo pa tudi ne neseta ravno preveč. Res pri nas je treba, da se gospodje vendar že nekoliko zdramijo. Vurberg. Grof Herberstein ima na svojih tukajšnjih posestvih še vedno krivičnega in povsem nemčurskega ravnatelja. Kakšne krivice je ta mož delal našemu ljudstvu, bomo opisali drugič. Danes hočemo povedati edino-le, kako čuden mož je to. Eojen v Galiciji, se je izdajal za Nemca, vere je pa lutrovske. — Res prav čudno se to sliši, skoraj bi rekli — po židovsko. Danes seveda trdi, da je Slovan! — Svojega otroka pa, ki je delal pred nekaj dnevi izpit na nemški mestni šoli v Ptuju — je dal vpisati za Nemca- — Mislimo, da smo povedali dovolj. Protestirali smo že neštetokrat proti temu drznemu uradniku in danes zopet prosimo g. državnega nadzornika graščine, kakor tudi g. zastopnika grofovega, da skrbita, da ta mož kmalu odide iz naših krajev. Potrpežljivost našega ljudstva je pošla in primorani bomo poslužiti se drugih sredstev proti temu nasilnežu. Drugič več o njegovih novih grehih. Opomba uredništva: Kakor smo se poučili pri pravnem zastopniku, se je grofu že priporočilo, da namešča pri svojih podjetjih v Jugoslaviji slovenske uradnike. Vsakomur je znano, da vlada pri nas veliko pomanjkanje sposobnih ekonomov; zato treba potrpljenja. Toča je začela letos svoje pogubno delo ravno v najbolj nevarnem času. Še ni dovolj, da deževje uničuje letošnje lepo seno in vinograde, še led nam mora razbijati kruh. V Spnhljah je pobila celo nekatere šipe, posebno huda pa je bila v mariborskem, oziroma v šentlenartskem okraju. Društvene vesti. Krstna Slava V Srbih. Kakor je znano, Srbi in Črnogorci ne obhajajo godu, kakor mi katoličani, ampak praznujejo takozvano krstno slavo. Ne le posamezne rodbine, ampak cela bratstva slave istega dne istega patrona. Ta dan je vsakemu bratstvu za božičem in veliko nočjo največji praznik v letu. Sosedna bratstva obiskujejo tega dne praznujoče rodbine in hodijo častitat. V sobi stoji v kotu ikonostas rodbinskega patrona in luč gori pred njim. Da se tega dne prav posebno kaže jugoslovanska gostoljubnost, je umljivo. Vsaka, tudi najrevnejša koča se praznično odene. Na mizi stoji „boca rakije" in fino pecivo. S tem pogoste godovniki časti-tajoče. Da se na ta dan tudi „z veliko žlico je," ni treba posebe omenjati.; prav posebno je „velika žlica" v navadi menda pri Črnogorcih. Prejšnja črnogorska kraljeva rodbina je praznovala krstno slavo prav tako in z istimi običaji, kakor zadnja gorska vas. Slično se vrši krstna slava v Srbiji. Tudi kraljeva hiša jo praznuje in sicer 12. julija. Ker je ta dan tudi pri nas državni praznik, se vabijo vsa narodna društva, da se, če ne korporativno, pa vsaj po odborih udeleže slavnostne službe božje, kakor sta to že zase sklenila Narodni svet in Čitalnica. Obkorej bo služba božja, se bo pravočasno naznanilo. Olepševalno društvo za mesto Ptuj je imelo 29. junija ob 3. uri popoldne v Švicariji v mestnem vrtu svoj občni zbor. Žalibog se je odzvalo • povabilu tako malo članov da se je šele po 1 uri čakanja sešlo toliko članov, da se je mogel novi odbor izvoliti. Izmed ptujskih slovenskih meščanov, se je udoležil samo eden občnega zbora tega za naše mesto tako važnega društva; dotič-ni je bil tudi voljen v odbor. Ker se je izkazalo, da so bili izmed ptujskih Slovencev v pretočenem poslovnem letu v olepševalnem društvu le 4 podporni člani, se poživljajo vsi Slovenci, da v čim večjem Številu pristopijo kot podporni člani, da bode društvo tem lažje skrbelo za vzdrževanje ljudskega vrta in naprav v sprehajališčih okoli mesta. Preteklo leto in ves čas med vojsko je društvo gledalo le na to, da je ohranilo nasade in naprave v ljudskem vrtu, kakor po sprehajalnih potih v dobrem redu, in popravilo, kar je najnujnejše. Novih naprav ali potov se ni lotilo, ker je bilo zato prem»lo delavcev na razpolago in pa tudi, ker bi stala vsaka nova naprava ogromne svote. Ker je za povečanje ljudskega vrta poskrbljeno z deli zemljišča zadaj za Švicarijo in nad ljudskim vrtom, ima olepševalno društvo za mesto Ptuj še zelo veliko važnost in je dolžnost vseh ptujskih Slovencev, da pristopijo v čim večjem številu kot podporni člani in s tem pripomorejo društvu do tiste lepe bodočnosti, ki jo kot tako važna ustanova v našem mestu zasluži. Nove člane sprejemata g. Franjo čuček, vinotržec v Ptuju in g. Gspaltl, ju-velir v Ptuju. Vsi slovenski meščani ptujski, ne senčite se samo v lepih drevoredih ptujskega mesta, ampak tudi dejansko prispevajte, ker potem bode senca se prijetnejša in še lepša. — 4 — Mestno gledališče. V peten 4. julija t. 1. nas obiščejo člani ljubljanskega narodnega gledališča pod vostvom upravitelja drame g. Hinka Nučiča in prirede dve predstavi. Za hčeri in Amnestija Početek ob 20. uri. Vstopnice se dobe v predprodaji v Narodnem domu 4. julija t. 1. od 13.—14. ure. Slovenci prihitite innogobrojno k predstavama! Ime dramskega upravitelja nam jamči, da bomo umeli popolen umetniški užitek. Splošno žensko društvo v Ptuju se zahva-^ ljuje tem potom pevskemu društvu, ki je sodelovalo pri Vidovem večeru, kakor tudi damam in gospodom, ki so izvajali glasbene točke. Prisrčna hvala velja tudi nabiralkam darov, darovalcem in damam, ki so stregle v šotorih. Zahvaljujemo se tudi gostom, ki so posetili Vidov večer v tako obilem številu. Odbor. Glasbena šola v Ptuju. 8 1. julijem t. 1. se je otvorila v Ptuju slovenska glasbena šola, ki jo je vzel ptujski mestni urad v svojo upravo. Ptuj je torej prvo slovensko mesto za Ljubljano, ki je otvorilo moderno glasbeno šolo. Kak pomen ima glasba v narodnem in kulturnem oziru, tega ni treba omenjati, cehi so z glasbo več dosegli nego z vsemi drugimi kulturnimi in gospodarskimi sredstvi v konkurenci z drugimi narodi. Vpisovanje se vrši v Dijaškem domu od 8.—12. in od 14. — 18. ure pri g. ravnatelju Enge-rcrju. Vpisnina znaša 2 K, mesečnina 20 K. Za ubožnejše sloje se bo v jeseni po možnosti otvoril tudi brezplačni pouk. Prijatelji godbe, zanimate se za ta tako važni zavod, ki se je osnoval po intencijah vlade. Čitalnica za Rogaško Slatino in okolico vabi na veliki vse rodoljube od blizu in daleč pevski koncert, ki se vrši ob vsakem vremenu v nedeljo, dne 6. julija 1919 ob 18. uri (po starem ob 6. uri popoldne) v veliki koncertni dvorani državnega zdravilišča v Rogaški Slatini. Proizvajajo ga polnoštevilni mešani in moški zbor (okoli 70 pevcev) ^Celjskega pevskega društva" in klavirski virtuoz g. Ciril Ličar. Spored je sledeči: 1. Slovenske narodne pesmi: a.) L. Zepič: En vetrič je pihal, b.) 0. Dev: Po Savci, po Dravci ... c.) Glej čez jezero (koroška), č.) Pojdem v rute (koroška). Poje mešani zbor. 2. a.) Rachmanimoff: Prelude. b.) Polichinelle. Na klavirju igra g. Ciril Ličar. 3. Koroške slovenske narodne pesmi: a.) L. Zepič: Qj ta mlinar! b.) O. Dev: Čej so tiste stazice. c.) D.ečle, to mi povej ! Poje moški zbor. 04mor (10 minut) 4. a. Jos. Pavčič: Njega ni. b.) Fr. Gerbič: Žitno polje. Poje mešani zbor. 5. Fred. Chopin: Scherzo v b-molu. Na klavirju igra g. C. Ličar. 6. a.) Dr. Jos. Ipavec: Imel sem ljubi dve. b.) E. Adamič: Kmečka pesem. Poje moški zbor. 7. a.) A. Andel: Igra kolo (hrvatska narodna) b.) Stjevo Mokranjac II. šopek srbskih narodnih pesmi. Poje mešani zbor. Kakor že gori navedeno, se vrši ta veliki koncert v prekrasni koncertni dvorani državnega zdravilišča v Rogaški Slatini in bode celjsko pevsko društvo eno izmed prvih slovanskih društev, katero bode v tej res impozantni dvorani nastopilo; v dvorano pod avstrijskim režimom naša prelepo, doneča pesem ni imela vstopa. Posebno se vabi naše kmečko ljudstvo, da prihiti na ta naš koncert v obilnem številu od blizu in daleč, da bode videlo in slišalo na lastna ušesa, kaj premoremo mi Slovenci s svojo lepo in milodonečo pesmijo. Torej v nedeljo j dne 6. julija 1919 vse na Rogaško Slatino. i Kdo bo plačal vojno posojilo 6 milijonov kron, katero je podpisal ptujski okrajni zastop pod Ornigovo vlado? I..........................................................: } Bivši nemški okrajni zastop ptujski pod načelstvom Ornigovim je hotel biti posebno pa-trijotičen, seveda — na račun davkoplačevalcev. Podpisal je 3 milijone petega in še j 3 milijone šestega vojnega posojila, torej skupaj šest milijonov kron. Vladni komisar g. Brenčič se je obrnil na deželno vlado z obširnim poročilom ter je prosil, naj vlada odloči, ali je okraj dolžan trpeti škodo, ki bi nastala vsled podpisa te ogromne svote vojnega posojila. Dognalo se je, da seja okrajnega odbora, v kateri se je sklenil podpis šestega vojnega posojila niti ni bila sklepčna. Stari okrajni zastop je podpisal pri komunalnem kreditnem zavodu v Gradcu 2 zadolžnici, vsako po 1 milijon 200.000 K v odplačilo vojnega posojila. Deželna vlada je sedaj odločila, da bi bil za tako dalekosežne kreditne operacije potreben poseben deželni zakon, ki pa nikdar ni bil sklenjen. Vsled tega so zadolžnice za okrajni zastop neveljavne in komunalni kreditni zavod se lahko drži le onih oseb, ki so podpisale dotična dolžna pisma. Plačujejo naj torej Ornig in njegovi pristaši; navdušenje za Avstrijo in nemštvo se jim bo pri tem plačevanju gotovo poleglo. Oglasi. Gimnazijska izpričevala se bodo poslala zunanjim dijakom po pošti, ptujski in okoliški dijaki pa pridejo lahko ponje v soboto, 5. julija dopoldne. Izvestja bodo najbrž šele prihodnji teden na razpolago. Razpis dveh mest šolskih slug. Na državni gimnaziji v Ptuju je namestiti dva stalna šoL-ka slugi s sistemiziranimi službenimi prejemki in s pravico do službene obleke, oziroma denarnega namestka za njo. Prosilci naj vlože pravilno kolkovane in s šolskim izpri-čevalom, dalje z izpričevalom o znanju jezikov in o dosedanjem službovanju ter z uradno zdravniškim izpričevalom o zdravstvenem stanju opremljene prošnjo do 15. julija 1919 pri višjem šolskem svetu v Ljubljani. Vojni invalidi, ki so sicer sposobni za to službo (§ 1 zak. z dne 25. novembra 1914, drž. zak. št. 15), imajo prednost v smislu naredbe celokupne deželne vlade z dne 20. novembra 1918, št. 12 ur 1. Invalidnost pa se more upoštevati samo pri tistem prosilcu, ki predloži invalidnostno listino. Višji šolski svet v Ljubljani, 13. junija 1919. Škoda, da je še drago. Tudi drugi kosmetični Elza preparati od lekarnarja Feller v Štubici dobivajo vedno več pristašev. Zamenjane vreče. Dne 25. junija t. 1. je imel nekdo koleselj in konja v Staschilovem hlevu na Bregu pri Ptuju. Dobil je pomotoma od hlapca iz shrambe na voz 3 prazne vreče z imenom Ivan Videnšek, Nova cerkev. Prosim, da dotičnik pripelje vreče nazaj k Straschilu in jih odda hlapcu. Ivan Vi-denšek, Stanošina. Listnica uredništva. G. Goričan, občinski tajnik, Cirkovce. Radi Vam izjavimo, da niste v nikaki zvezi z dopisi iz Cirkovc, ki so se tikali Pavle Starašine Št. Vid pri Ptuju. Ne moremo priobčevati osebnih napadov, kojih vzroki se dado odstraniti brez pranja v časopisju. Poslan o.*) Prosveta. : > Grafičko-umjetnički i nakladni zavod Jugoslavija je izdal krasno opremljeno delo „Bo-žanstvena komedija" — Pakao — o4 Dante Alighieri-ja v hrvatskem prevodu. Prevod in komentar sta od profesorja dr. Ise Kršnjavija, ilustracije je izvedel priznani hrvatski umetnik Mirko Rački. Prevod je pisan sicer v prozi, toda v lepem jeziku, komentar je točen in vsestranski. Ilustracije so res umetniško delo prve vrate in stoje gotovo na višku grafične umetnosti. Delo je vezano v elegantno ameriško usnje. Vidi se, da zavod ni žalil ne truda ne stroškov, da izda delo, vredno umetniške vsebine, ki bo vsaki knjižnici kras in dika. „Pakao" se je naročnikom že začel razpošiljati. Cena knjigi je 60 K, kar je v primeri z obsežnostjo in res lepo opremo bore malo. Naroči se lahko pri grafičko-umjetničkom zavodu Jugoslavija v Zagrebu. Razno. Kadar prsi bolijo, masiramo s Fellerjevim bolečine tolažečim „Elsafluidom". To dobro stori! 6 dvojnatih ali 2 specialni steklenici veljajo samo 24 — kron od lekarnarja E. V. Feller, Stubica, Elsatrg 359 (Hrvatsko). Feller-jeve odvajalne rabarbarske krogljice 6 škatljic 12 K Iranko. Zdravniška priznanja. Omot in poštnina se računa posebej, ali najceneje, kolikor več se torej obenem naroči, temveč se prihrani. Ne kvarite si svojega lepega lica. Na njegovo kožo je tudi treba paziti. Večkrat smo slišali hvaliti pravo Elza-lilijino milo, ki je neutralno, neškodljivo in se izvrstno peni. Marsikdo govori o meni in o drugih čevljarjih češ, vojni dobičkarji smo. Vsem svetu je znano, kdo da je dobival med vojno usnje po maksimalnih cenah. Mi čevljarji smo ga dobivali bore malo, vsak drui^i ali tretji mesec za par novih čevljev. Za to imamo dokazila ! Pravijo, da zasluži čevljar na dan po 120 K. Opozarjam vse one, ki tako mislijo in govore, da ne zadostuje za zgotovitev para čevljev le gornje usnje in podplati. Čevljar mora navadno pridejati vse polno materijala, ki stane po malem računano 63 K. Kdor se hoče o tem uveriti, naj se potrudi k meni, da mu svojo trditev do pičice dokažem. Če računaš k temu še opravičeni zaslužek čevljarjev, je seveda končna svota visoka. A čevljar zasluži komaj del te svote. Prosimo pristojne oblasti, naj napravijo red pri prodajalcih zgoraj označenih surovin. Vsak slepec vidi, kakšni vojni dobičkarji smo čevljarji. Kdor je bil zd>av, je moral biti med vojno ves čas pri vojakih, ostali so pa telesno betežni in pohabljeni že dalje časa, nego vojni invalidi. Mislim, da sem v pravici, če zavračam očitke napram sebi in svojim stanovskim tovarišem, očitke, ki so brez najmanjše stvarne podlage. Ptuj, 3. julija 1919. F. K. čevljarski mojster. *) Za vsebino „poslanega" uredništvo odklanja vsako odgovornost. „ A* tujski List44 povečan. Od danes naprej bo izhajal »Ptujski List" redno na šestih straneh. V posamezni prodaji stane zato številka 40 vinarjev. Pri bolečinah, ki jih povzroči | REVMATIZEM podagra, ishias, bol v križu, nevralgija, otrp-nenje vratu itd. priporočajo mnogi zdravniki Fellerjev bol otešujoči Elsa-fluid "^ 6 dvojnih ali 2 specijalni steklenici 24 kron. Fellerjeve odvajalne, prebavo pospešujoče, tek urejujoče rabarbarske ElsasUrogS jiee 6 škatljic 12 kron. Edino pristne pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elsa trg št. 359, Hrv. Zagorje. Omot in poštnina se računa posebej kar najceneje. Kdor naroči več obenem, prihrani mnogo. — 5 P VII 180/6 I Pri kr. okrajnem sodišču v Ptuju je po prošnji lastnice Ide Wutschina, posestnice na JJregu, na prodaj po javni dražbi sledeča ne- i premičnina vi. št 343 k. o. Ptuj, obstoječa ', iz parcele štev. 457 travnik v izmeri 156 a I 42 m2 ter 464/1 travnik v izmeri 145 a 2 m5, \ za katere se je ustanovila izklicna cena v ; znesku po 18.000 kron. Dražba se bo vršila dne 10, julija 1919, dopoldne ob 10. uri pri podpisani sodniji, soba št. 19. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Dražbeno izkupilo je položiti pri sodniji. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri podpisani sodniji, soba št. 13. Okrajno sodišče Ptuj, odd. VII. dne 25. junija 1919. Ipl se je i9 ni lota. Pošten najditelj se prosi, da jo odda proti = plačilu pri Bedraču, Florjanski trg. = Pozor I Pozor! Žetev in mlatva se bliža. Prijatelj, kje si bova torej letos nabavila dober mlin za vejanje (čistilni stroj.) Pujdiva v Budino pri Ptuju k Pucko Jakobu. Tam dobiš dober, močen in Še povrh lep mlin za vejanje. Posebno dobra lastnost teh mlinov za vejanje je, da prav dobro čistijo, ker so že preiskušeni od mnogih kmetov; tudi dobite 10-letno garancijo. Ne odlašajte torej. Kdor prej pride, prej melje. Se priporoča Jakob Pucko, mizarski mojster in izdelovatelj čistilnih strojev, Bu-dina Ptuj. Anton Ptikšič, : posestnik v Gajovcih pri Sv. Marjeti, nižje Ptuja j proda posebno lepo raslo kobilo, 8 let staro, lisičje barve z liso. Primerna za teško vožnjo pri večjem podjetju. Cena 14.000 K. Na hrano se vzame do fš*" lO oselo pri H. Rosenfeld, Ptuj, Cvetkov trg. L X 21/18 29 Prostovoljna sodna dražba nepremičnin. Okrajno sodišče Ptuj, odd. I proda na javni dražbi po prošnji lastnika Juri ja Rebernak, posestnika v Dragoviču, zastopan« m po njegovem pomočniku Janezu Mahorič, posestniku v Dragoviču slegeča zemljišča: 1. vl. št. 103 k. c. Dragovič sestoječa : iz parcele št. 4/2 prebivalno poslopje, gostilna z vrtom vred v izmed po 2 a 9 ms ; 4/3 gospodarsko poslopje in gostilna z vrtom vred v izmeri po 6 a 26 m1; 58/2 vrt v izmeri po 5 a 57 m*; 58/3 pašnik v izmeri po 7 a 84 mJ; 57/1 pašnik v izmeri po 3 a 60 m2 ; 57/2 travnik v izmeri 15 a 60 ms ; 100 pašnik v Jnršincih v izmeri 1 a 19 m*; izklicna cena : 24 000 K. 2. vl. št. 131 k. o. Dragovič sestoječa: parcela 81 stavbišče, klet pare. št. 55/2 pašnik v izmeri po 1 a 40 m*. Izklicna cena : 6 000 K. 3. vl. št. 146 k. c. Dragovič sestoječa: parcele : 355 travnik v izmeri po 10 a ; 366 njiva v izmeri po 33 a 56 ms; 357 vinograd v izmeri po 70 a 60 m!; 358 „ „ „ po 5 a 19 m!; 452/2 gozd „ „ po 29 a 20 m8; 453/1 njiva „ „ po 29 a 64 m*; 453/2 „ „ „ 1 a 33 m*; Izklicna cena: K 8000. Dražba se bo vršila dne 8. julija 1919 ob 10. uri dopoldne na licu mesta v Dragoviču. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. D'ažbeno izkupilo je položiti v 14 dneh od dneva odobrenja najvišjega ponudka in sicer brezobrestno pri sodniji. Družbene pogoje jo mogoče vpogledati pri podpisani sodniji št. 19. Okrajno sodišče Ptuj, odd. I dne 25. junija 1919. Proda se še dobro ohranjena ročna miatiioica Miši - podgane - stenice - ščurki in vsa golazen mora poginiti, ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 5'—, za podgane in miši K 5"—, za ščurke 6 K; posebno močna tinktura za stenice 6 K; uničevalec moljev prašek proti ušem v obleki in perilu, proti mravljam, proti ušem pri perutnini K 3; prašek proti mrčesom 5 K; mazilo proti ušem pri ljudeh 3 K; mazilo za uši pri živini 3 K; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničevalec rastlin) K 3'—, Pošilja po povzetju Zavod za eksport M. Jflnker, Zagreb 112, Petrinjska ulica 3. se sprejme v službo na veli-I kem graščinskem posestvu. Kje, pove upravništvo našega lista. škrobanfe (šterka-nje), čiščenje, tudi kemično vsakovrstnih oblek, moških in žen- 5 skih in okenskih zagri- 3 njal tekom 8 dni po najnižjih cenah priporoča Ploj Franc, Polenšak lili Canka jeva ulica Št. 4 ima na prodaj ter razpošilja vsako množino, dokler je v zalogi -. Fran Ogrizek, .-trgovec, Maribor, Viktrinjska ulica 17. Odvetnik Dr. Rudolf Ravnik naznanja, da je preselil svojo odvetniško pisarno iz Bismarkove ceste štev. 11 v MARIBORU V SodnijSkO uliCO Št. 14, I. nadstropje (pred sodnijo.) M na potovanje ? Imate li kovček? Naročite si ga lahko v Dliliki M v Hi tri hii katera ga vam najceneje dopošlje z obratno ^^ pošto. ^ee^ee Zahtevajte ponudbo! Trgro^rci p>op"ULSt I Delo na polju je tu! Ste že naročili košare in sedež za voz ter druge jerbase za gospodarstvo ? Izdeluje jih Pletarska šola Strnišče pri Ptuju, 10 minut on žel. postaje Sv. Lovrenc na Dr. polju Naročite lahko pismeno ali ustmeno v Stran in v Ptuju v trgovini J. Peteri. 11317338 — 6 Podružnica Ljubljanske Kreditne banke v MAELBOEU. Delniška glavnica K 15,000.000. Rezervni fond nad K 4.000.000. Centrala v Ljubljani. Podružnice: Split, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorica, Celje. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun proti 3% obrestovanju. Posreduje nakup in prodajo vrednostnih papirjev in izvršuje borzna naročila najtočneje. — Daje predujme na vrednostne papirje in blago. Eskontuje in vnovčuje menice. — Dovoljuje kredite v vseh oblikah. Samo 5 minut zadostuje večkrat, da si človek povzroči neprecenljivo izgubo, zato je potrebno; da Vam kaže ura točno na minuto, llostrovani cenik, katerega lahko zahtevate od tvrdke H. Suttner, (lastnik HenrI Malre) Ljubljani 985, Vam svetuje glede res dobrih ur specijelne znamke »I K O« iz lastne tvornice v Švici, pa tudi drugih dobrih žepnih ur, zapestnic z urami, svetlečih in stenskih ur, verižic, prstanov, zapestnic, uhanov, jedilnega orodja, daril za krst in sveto birmo, ter vseh ostalih zlatih in srebrnih predmetov. Pa tudi druge potrebščine n. p. škarje, nože, britve, doze za cigarete in smodke, dijamante za rezanje stekla, nažigalce in denarnice kupite dobro in in za zmerno ceno pri tvrdki H. S U T T H E R (lastnik H Maire) LjuDjana». 985. ooooooooooooo o o o o o o o o o 'Brata Vošnjak, ptuj ¦¦¦¦¦¦¦¦»¦¦¦¦¦¦¦¦¦»¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦»¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦»¦¦¦¦»¦¦»»¦»¦»¦»¦¦¦¦¦ trgovina z usnjem, čevlji in surovimi Jožami. Qoveji in telečji boks, chevreaux, .'. podplati, notranje in zgornje usnje, usnje za konjsko opravo, iiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii €leganini boks-calj in chevreaux čevlji. — fini čevlji iz črne in rujave te letine. — jfa- vadni čevlji iz rujave kravine, podp/atni in podpetni cveki, dreta, platno. O o o o o o o o o ooooooooooooo BMMM mm Najfinejša toaletna mila prijetno močnega vonja, v okusnih omotih t Dernler 40 gr. kom. 12 v škatlji 1 lucat.......K 24 — 55 „ „ 12 v „ 1 ,........ K 32-- 75 „ „ 12 v „ 1 .........K 43- „ 85 „ „ 12 v. » 1 „ .......K 30 — Francoska mila v osmih vonjih t 75 gr. kom. 6 v škatlji 1 tucat............K 50'— 100 „ „ 6 v „ 1 ,.........•... K 60'50 Angleško Bath soap (kopalno milo, okroglo) v raznih vonjih in barvah : 90 gr. kom. 6 v škatlji 1 tucat........, . . . K 6050 Gornje cene se razumejo pri nabavi najmanj 10 tucatov iz mojega skladišča; za Hrvatsko, Slavonijo in Slovenijo 50*/» naprej, ostanek po povzetju, za ostale dežele Jugoslavije samo po predfakturi, plačljivo naprej. Pri naročbi od več ko 50 tucatov 10 —12°/0 popusta I Leopold Zeisler, Zagreb, BcriSldVlCCVS lil. 1611. ŠTEFAN HORVATIČ mizarski mojster, Vošnjakova ulica, bz izdeluje vsako vrsto pohištva, stavbe in portalo po primernih cenah. :-: Se priporoča si. občinstvu. :-: i oatiaaaooooaoaoaooaaoDoao GARJE srbečico, kraste, lišaje ° uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. ° o Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno o J osebo 5 K. — Po pošti 6 K poštnine prosto. § Prodaja in razpošilja s pošto lekarna Trnk6czy v Ljubljani, Kranjsko 000000000000000000000000 za umivanje, česanje in sušenje las z električnim strojem za dame, se nahaja od 24. junija 1919 na Hrvatskem trgu št. 1, pri dravskem mostu. Priporočam se s stem občinstvu. F. Pavlic, lasničar. t^mmmmmm Trgovino z fiiiria oifio jiitrtli lian priporoči Marija fternj Cankarjeva ulica štev. *6. Blago za obleko naroči tudi pomer Posojilnica v Mariboru (narodni dom) obrestuje hranilne vloge knjižice ter vloge v tekočem raci nu brez odpovedbi po 31» proti trimesečni odpovedi po 3l< \ Posojila daje na zemljišt in na osebni kredit. Eskomtira trgovske meni] ce ter otvarja kredite v tekoj čem računu trgovcem in obrd nikom. Stanje vlog K 15,000.000. —[ lastno premoženje nad K 600-000'—J osemintrideseto upravno leto Račun poštnega čekovnega ura da SHS v Ljubljani 10.502. IBHHBIII! FRANJO CUCEK, PTUJ veletrgovina z vinom priporoča vsakovrstna vina, haložka, posebno zavrčka in ljutomerska, kakor tudi i> JJ! venštajerska po dnevnih cenah. Prodaja se v posameznih sodih in na cele vagone in sicer v sodih kupčevih, ali pa se sodi za poši-1| Ijatev posodijo. Istotako priporoča svojo zalogo desk. in vsakovrstnega rezanega lesa, dalje cementa, apna in premoga. Odgovorni urednik: A. Sovrč. Last „Tiskovne zadruge v Ptuju." Tisk: W. Blanke v Ptuju. 0 854253