u'~ ' M	K IIJS H HHJH	Posebna izdaja E	JANUAR 66
'	BH| nrH	CENA 20 par (20 st. dinj
GLASILO SZDL	V
	OBČANOV
LJUBLJANA-BEŽIGRAD	
	

"S
Ob letošnjem občinskem proračunu
DENARJA NIČ VEČ
KOT LANI
Preveč (novih) želja za poldrugo milijardo (starih) dinarjev
Iz osnutka oziroma predloga letošnjega proračuna je razvidno, da se bo letos nabralo v občinskem proračunu prav toliko denarja kot lani. To je 2,3 milijarde din (starih). Svet za finance pa je dobil v obravnavo kar za milijardo in pol več želja. Težko je reči, da stvari, ki so jih predlagali posamezni sveti, letos ne bi bilo treba urediti, toda ker občinski proračun ne bo mogel razpolagati z več kot 2.3 milijarde din, bo cela^vrsta želja in predlogov ostalo neuresničenih.
Ob 'razporejanju proračunskih sredstev je bežigrajski odbor SZDL menil, naj bi ob pičlih razpoložljivih sredstvih določili takšno politiko dodeljevanja sredstev, da bodo denar dobili tisti, katerih dejavnost je letos po programu najbolj potrebna. Ti naj bi dobili največ denarja,'drugi pa toliko, da bodo leto lahko »preživeli« sicer pa naj poskušajo najti sredstva tudi zunaj občinskega prora-čuna.
Politiko razdeljevanja proračunskega denarja bi morali na vsak način določiti volivci na zborih, svet za finance pa naj bi njihovo politiko le izvajal. Toda tudi letos, enako se je zgodilo že lani, je ostalo kaj malo denarja, ki se ga da svobodno razporejati. Večina denarja je namreč razporejena že po zakonih oziroma lastnih obveznostih občinske skupščine. Od letošnje 2,3 milijarde din. je kar 90 odstotkov denarja razdeljenega tako, da so z njim pokrite po zakonu določene obveznosti občine, 10 odstotkov pa je svet za finance razdelil na predloge svetov.
Predlog letošnjega proračuna je torej pred nami. Na zborih volivcev ima vsak volivec možnost vplivati na spremembo, predlagati ustreznejšo razdelitev denarja. Občinska skupščina in SZDL sta se sioer prizadevala, da bi zbori volivcev odločali o politiki razdeljevanja sredstev že pred sestavo predloga letošnjega občinskega proračuna. Tod% tudi letos Je čhs prehitel. Volivci imajo še vedno možnost vplivati na razdeljevanje, pa čeprav je ta možnost kaj skromna. Ostane pač le 10 odstotkov denarja, ki se bo predvidoma zbral. To pa seveda ni veliko.
Jože Vetrovec
Rezati ali drobiti
Ob letošnji proračunski delitvi, ki je v osnutku pred nami, si ne moremo kaj, da bi ne potožili: »O, kam bi del?«
Po zahtevah sodeč, potrebujemo letos 3 milijarde 700 milijonov, dinarjev po zelo optimističnem planu pa jih bo mo spravili skupaj le 2 milijardi 300 mi lijonov din. To pomeni, da bi radi po jedli štruco kruha in pol, spekli pa si bomo lahko le štruco, za drugo polovico pa nam bo zmanjkalo moke. Naš žep torej nikakor ne zmore našega apetita. Kaj naj naredimo potemtakem? Bomo štruco (proračun) razdrobili na drobtinice (milijončke) in dali vsakomur nekaj, tako da ne bo nihče sit in da bomo vsi po malem lačni, ali bomo nekaterim odrezali debele kose kruha, druge pa prepustili, naj si ga zamesijo in spečejo sami ter se potem nasitijo, kakor vedo in znajo?
Največja usta pri letošnjem rezanju občinskega kruha imajo Aedvomno spet šole. Zase zahtevajo nič več in nič manj kot polovico edine štruce, ki jo premoremo!
»Dobro!« smo rekli, »imejte jo, ker mlada usta najbolj potrebujejo kruha!«
Kaj pa naj potem naredimo z ostalo polovico, ki nam še ostane? Naj jo razdrobimo ali naj jo narežemo na kose in koščke?
Brez dvoma smo letos pred odločilno alternativo: rezati ali drobiti! Nikakršnega dvoma ni, da je bolje, če so vsaj nekateri siti, kot pa da smo vsi pomalem lačni, mar ne? No, in prav v tem je kamen spotike. Potrebovali bi 38 kosov kruha, iz ene štruce pa si jih lahko narežemo le kakih 20, če hočemo še govorita o kosih.
In ker to štruco po samoupravnih pravilih ne sme rezati »občina«, temveč občani, ker je njihova, bo odločitev padla na nas — občane! Se bomo torej odločili za drobtinice, koščke ali kose kruha? Glej štruco (samo ena je) — občinski proračun za letos!
Niko Lapajne
I ŠOLSTVO:
I 46 Odst. PRORAČUNA
i	BERITE NA 2. STRANI
^S!S!
H;
"ipHir
OTROŠKO VARSTVO
Letos nov vrtec v Stolicah
800 otrok v vrtcih pr,speva občina 94 ["'•'ionov dinarjev na let0- za 33 otrok v bojnih zavodih za *anemarjeno mladi-"° Pa plačuje občina bilijonov dinarjev Isto. - Bolje je ai "Preprečevati« ot Pa »zdraviti«.
Najbolj se je v proračunu sveta za socialno varstvo in varstvo družine zvišala postavka pri investicijah za vzgojno varstvene ustanove. Lani so investirali vsega 3,800.000 dinarjev v vzgojno varstveno ustanovo na Ježici, letos pa nameravajo v ta namen za Bežigradom investirati 82 milijonov dinarjev.
Svet je sprejel načrt in vesticij za razvoj mreže vzgojno varstvenih ustanov v sicer širšem obsegu, pa ga je moral pozneje skrčiti zaradi pomanjka nja finančnih sredstev.
Pač pa bodo vztrajali, da bodo do 1. maja uredili vzgojno varstveno ustanovo za predšolske otroke (od 2—6 leta) pri osnovni šoli na Ježici in pa zgradili stavbo, kjer bo vzgojno varstVena ustano va v Soseski 6. Za ureditev vzgojno varstvene ustanove na Ježici bodo porabili 4,200.000 dinarjev.
tako da bo celotna ureditev veljala 8 milijonov dinarjev. Nova vzgojno varstvena ustanova v Soseski 6 bo za sedaj veljala občinski proračun 70 milijonov dinarjev. Zavod za urejanje mestnih zemljišč pa je za to vzgojno var stveno ustanovo že prispeval 80 milijonov dinarjev. Ker pa do popolne ureditve manjka 50 milijonov dinarjev, bodo nekoliko okrnili projekt. To bo prva vzgojno varstvena ustanova za Bežigradom, kjer bodo skrbeli tudi za dojenčke. Doslej so mo-
rale bežigrajske mamice svoje dojenčke zaupati oddaljenim vzgojno-varstve-nim ustanovam v drugih občinah.
Ker po novem proračunu ne bo denarja za vzgojno varstveno ustanovo v krajevni skupnosti Borisa Kidriča (4 milijone dinarjev) ter za popolno uredi tev vzgojnega varstva v osnovni šoli dr. Vita Kraigherja. (160 milijonov dinarjev) bodo poiskuša-li urediti v šoli dr. Vita Kraigherja vsaj električno inštalacijo, medtem ko naj bi krajevna skupnost Borisa Kidriča preuredila nekaj prostorov v svojem domu družbenih organizacij.
Sicer pa so v proračunu namenili tudi 8,300.000 dinarjev za ureditev 10 ot-
roških igrišč. Med temi so tudi štiri nova otroška igrišča: na križišču Far-move in Smoletove ulice, pri stolpičih v Savskem naselju, dokončna uredi-
tev igrišča pri osnovni šoli Borisa Kidriča in otroško igrišče ob novi vzgojnovarstveni ustanovi na Ježici.
B. S.
IllUlllllll
Devet milijonov za
v
vodovod v Šentjakobu
Med predlogi za iuvestici- in Šentjakoba so že sami je je tudi postavka d^vet mi- zbrali več kot 4 milijone di-lijonov za vodovod v šentja- narjev. Vodovod v Šentjakobu. Prebivalci Podgorice kob bi napeljali iz Črnuč.

Osnutek za razdelitev MNENJA O PRORAČUNU:
proračunskih sredstev
v starih dinarjih
Osnutek razdelitve za leto 1966
Osnovna dejavnost šol
in predšolski zavodi	772,000.000	782,000.000
vzdrževanje kulturnih spomenikov	1,000.000	1,000.000
štipendije	4,200.000	3,620.000
knjižnica	8,000.000	8,000.000
Delavska univerza	6,000.000	3,000.000
spomeniško varstvo	700.000	700.000
časopis »Zbor občanov«	3,500.000	5,000.000
pred vojaška vzgoja	6,500.000	6,500.000
socialno varstvo	94,300.000	112,000.000
priznavalnine borcem	27,500.000	38,000.000
zdravstvo	24,000.000	24,000.000
komunala	120,500.000	120,500.000
finančni načrt uprave	204,500.000	207,600.000
sredstva za posebne upravne		
namene	1,500.000	4,000.000
voljeni — osebni	7,000.000	9,000.000
stroški skupščine	4,230.000	5,000.000
stroški gostoljubja	1,500.000	1,500.000
potni in selitveni stroški	700.000	1,000.000
ostali stroški uprave	8,670.000	5,000.000
sodišče	21,120.000	24,120.000
javno tožilstvo	2,450.000	2,450.000
javno pravobranilstvo	1,900.000	1,900.000
skupne mestne potrebe in notranja		
uprava	245,000.000	238,950.000
stanovanja za milico	—	14,000.000
krajevne skupnosti	19,300.000	19,300.000
družbeno politične organizacije	33,300.000	32,900.000
obč. zveza za telesno kulturo	10,400.000	15,400.000
anuitete za negospodarske		
investicije	128,707.000	147,000.000
prispevek za hotnico	—	84,000.000
počitniška baza Premantum	—	30,000.000
gospodarski posegi	16,128.000	20,000.000
vzdrževanje cest	38,500.000	60,000.000
anuitete za gospodarske investicije	7,100.000	7,300.000
stanovanja borcev NOB	20,000.000	70,000.000
vlaganje v rezervni sklad	60,200.000	23,000.000
nerazporejeni dohodki	9,650.000	47,000.000
Skupaj: 1,934,100.000		2,174,740.000
Investicije		
Osnovna šola Borisa Kidriča	—	7,200.000
Osn. šola Mirana Jarca	191,000.000	100,000.000
vodovod Podgorica—Šentjakob	—	9,000.000
otroška ustanova Ježica	—	4,000.000
otroška igrišča	—	8,300.000
vzgojne ustanove	—	70,000.000
Skupaj:	191,000.000	198,500.000
Izdatki skupaj: 2,373.240.000
OBVESTILO BRALCEM
Svet za družbeni plan in finance občinske skupščine je na seji v ponedeljek, 17. januarja dokončno uskladil dohodke in izdatke v občinskem proračunu. Spričo tega je prišlo do nekaterih sprememb, ki jih nismo mogli upoštevati v gradivu za naš časopis, ker smo ga že prej oddali v tiskarno.
Svet za finance je predlagal, da bi zmanjšali proračun socialnega varstva za 5 milijonov dinarjev, praznavalnine borcem za 3, izdatke za komunalo za 5 milijonov, uprave za 9 milijonov, dotacije družbeno političnim organizacijam za 2,9 milijona in občinski zvezi za telesno kulturo za en milijon dinarjev. Za počitniško bazo naj bi šlo 10 milijonov manj, za vzdrževanje cest 5 milijonov manj, za investicije pa 13 milijonov manj«<10 milijonov manj za vzgojno varstvo v Soseski 6 in 3 milijone za otroška igrišča).
V predlogu proračuna so zdaj vsklajeni dohodki in izdatki in o takšnem predlogu bodo občani razpravljali na zborih volivcev, ki bodo še ta teden.
Dohodkov toliko kot lani
O »aktivi« občinskega proračuna nam je načelnica oddelka za finance občinske skupščine Ivica Kepčija povedala to-le:
• Letos računamo na 2,3 milijarde (starih) dinarjev proračunskih dohodkov, to je prav toliko kot je znašala lanska rea lizacija. Prispevek od osebnega dohodka in delovnega razmerja je najpomembnejši vir in predstavlja 63 odst. vseh dohodkov. Računamo na milijardo 440 milijonov kar je 4 odst. več kot lani. Upoštevati je treta, da letos za vse leto velja nižja stopnja prispevka. Lani od avgusta naprej in letos odpade na občino 5 odst. bruto osebnih dohodkov, lani pa je bila ta stopnja 6,8 odstotka. Osnova za računanje prispevka so lanski osebni dohodki zaposlenih v bežigrajski občini, povečani v skladu s porastom produktivnosti, ki jo predvidevamo za letos, povečanega števila prebivalcev in dela kkM nadomestila za povečanje življenjskih stroškov.
Najbrž pa je pričakovati znižanje dohodkov iz drugih virov?
• Drugi prispevki in davki bodo letos dosegli predvidoma le 89. odst. lanske realizacije, se pra vi, da bo denarja iz teh virov za 11 odst. manj kot lani. Do tega je prišlo zaradi spremenjenega zakona in tarif o prometnem davku. Zlasti bo nižji prometni davek, ker privatni sektor, ki opravlja storitve gospodarskim in drugim delovnim organizacijam, ne plačuje prometnega davka. Znatno manj bo tudi prispevka od skupnega dohodka občanov. Za letos računamo, da bomo dosegli le 15 odst. lanske realizacije — to pa zaradi spremenjenih predpisov o osnovi in stopnji (Lani so ta prispevek plačevali občani, ki so zaslužili več kot 1,2 milijona dinarjev, letos pa le, če zaslužijo več kot 2 milijona dinarjev na leto).
n
vrsto B čunih
I I I
-----------j
pleča I prora i
tjOTV* i	®
— Najmanjše politično teritorialne enote — občine— so morale letos prevzeti na svoja novih obveznosti, vendar pa v svojih čunih za to nimajo dodatnega denarja, če torej gledamo na letošnji občinski proračun iz tega zornega kota, takoj vemo, da smo precej na tesnem z denarjem. Za letos planirana sredstva so nominal no enaka lanskim, kar pomeni znatno manj kot lani, če računamo na podražitve, ki smo jih med tem preživeli.
Največja postavka in glavni problem proračuna je šolstvo, ki je že tako ali tako kronični problem naše občine (stalno doseljevanje novih ljudi
Marjan Planinc, namestnik predsed-sednika sveta za družbeni plan in finance:
„ZA SILO POKRITI NUJNE POTREBE''
Kako pa bo z davkom od maloprodaje?
• Računamo na povečevanje dohodkov iz tega vira ker bo v naši občini več trgovin (Metalka, Slovenija avto).
Denar za strokovno šolstvo
Združena sredstva, ki jih prispevajo delovne organizacije za strokovno šolstvo, se bodo letos stekala neposred no v medobčinski sklad za strokovno šolstvo. Predvidevajo, da bodo delovne organizacije prispevale za strokov no izobraževanje en odstotek od izplačanih bruto osebnih dohodkov, kar bo zneslo 219 milijonov dinarjev.
Manj za delavsko univerzo
Lani je dobila delavska univerza 6 milijonov dinarjev iz proračuna. Letošnji proračun predvideva pol manj, se pravi 3 milijone. Prevladuje mnenje, naj delavska univerza skuša dobiti več denarja v delovnih kolektivih, kjer jim ostaja precej sredstev, ki bi jih lahko namenili za izobraževanje.
I I I I I I I
_ ijeujc
,	elekti
,	pozat
r- narej«
z otroki). Tudi postavke za šolstvo v starih pro računih so bile zmeraj občutne.
Velika je tudi postavka za mestni svet Ljub Ijane; proračun mestnega sveta se je namreč letos nominalno povečal za celih 600 milijonov din, kar seveda proporcionalno odpade na vseh pet ljub Ljanskih mestnih občin. Mestni svet je lani porabi, cele 3 milijarde din, po zmanjšanju pa predvideva 2 milijardi 600 tisoč din.
Na prvi pogled se zdi, da smo v grobem po krili najnujnejše potrebe, le investicije smo okrnil) na minimum. Vse zahteve smo sicer močno »pri strigli«, vendar sem prepričan, da bodo uporabniki proračunskih sredstev z dobrim gospodarjenjem in Iskanjem najmanjših rezerv tudi letos »prišli skozi«, kakor pravimo.
Zelo natančni smo bili pri ocenjevanju mate nalnih potreb občinske uprave — poiskali smo zares minimalne potrebe — zato menim, da je znesek za upravo še najbolj realen. Osebni dohod ki uslužbencev občinske uprave se gibljejo nekako na isti višini, kot jih imajo uslužbenci drugih mestnih obrabnih občin
Ob proračunski delitvi ne smemo pozabita na prispevek naše občine za gradnjo ljubljanske bol nišnice (84 milijonov dm), ki je še povsem nova obremenitev proračuna (lani ga ni bilo). Potem so tu še sredstva za gradnjo stanovanj borcev (70 milijonov) — lani je šlo v ta namen iz prora čuna le 20 milijonov, ostalo pa je prispeval stano vanjski sklad.
Največ se je letos povečal prispevek za soci alno varstvo, posebej nekaterim vzgojnim zavodom, ki so močno povečali svoje usluge. Letos jim bo mo morah zato odšteti kar za 25 odst. več denarja kot lani.
Za komunalno dejavnost smo tokrat namenih 120 milijonov, kar ni veliko, zato se bo to kaj kma lu najbolj neposredno poznalo v vsakdanjem živ Ijenju občanov (čiščenje cest, asfaltiranje, popravila električne napeljave itd). Toda nikakor ne pozabiti, da je bilo prav v tej smeri v minulih narejenega izredno veliko.
em živ ■ opravila g smemo I lih letih S
ŠOLSTVU 46 odstotkov PRORAČUNA
Predsednik sveta za šolstvo Ivo Bukovec o letošnjem proračunu:
v primerjavi /. lanskim letom večja za okrog 10 milijonov din, vendar pa pri tej razdelitvi sklad za šolstvo nima nobenih rezerv za primer kakršnegakoli povečanja stroškov, oziroma novih gospodarskih premikov. Poglaviten strah je torej v tem, da se v naši občini iz leta v leto povečuje število novih priseljencev, kar pomeni zmeraj več otrok in s tem novih šolskih oddelkov. Osnovno merilo za povečanje stroškov pa je odpiranje novih oddelkov. V primeru kakega večjega dotoka otrok v naše šote v šolskem letu 1966/67 se lahko znajdemo v težjem finančnem položaju.
Na drugi strani se sicer sklad lahko zavaruje s previdno politiko financiranja v investicije, toda le-ta sredstva so zelo skromna in hkra-
»Po osnutku delitve občinskega proračuna odpade za financiranje osnovnih šol, gimnazije in strokovnega šolstva (medobčinski sklad) ter sofinanciranje otroškega varstva milijarda 190 milijonov din ali 46 odstotkov celotnega občinskega proračuna za letos in sicer:
—	za osnovne šole, gimnazijo in otroško varstvo 762 milijonov ali 30 odstotkov vsega občinskega proračuna,
—	prispevek v medobčinski sklad za strokovno šolstvo 219 milijonov ali 8,7 odstotka proračunskih sredstev,
—	za manjše investicije, ki se neizogibne, pa 159 milijonov din ali 7,3 odstotka proračunskih sredstev.
Naš osnovni problem je financiranje redne dejavnosti šol. Sredstva v ta namen so
ti spet namenjena za najbolj nujne primere.
Dokončno moramo urediti šolo Mirana Jarca (ogrevanje), gradnja varstvene ustanove v Soseski 6 (70 milijonov iz sklada in 80 milijonov iz drugih virov), manjšo investicijo predstavlja postavka za šolo Borisa Kidriča v Savskem naselju. Ta šola ima dograjeno telovadnico, ki pa je ue more uporabljati spričo neurejenega ogrevanja. Do prvega februarja bo ta telovadnica provizorično ogrevana — skromna investicija 2 milijona 200 tisoč din.
Sredstva za osnovno dejavnost naših šol bi sicer zadoščala, če ne bo prišlo do nepredvidenega povečanja cen, kar je v današnji še neumirjeni situaciji na trgu zmeraj mogoče. Vsako zmanjševanje osebnih dohodkov prosvetnih delavcev, bi bilo v takšni situaciji več kot neumestno.
Tu gre potemtakem za vprašanje rezerve. Svet za finance nam je predlagal, naj si poiščemo rezervo v obstoječi in predvideni vsoti denarja iz proračuna za šolstvo. To smo že lani v celoti porabili, zato je to povsem nemogoče. Čeprav je letos šolam ostalo nekaj denarja prav do zdaj na žiro računih, to ne pomeni presežkov, temveč prenos na novo leto zaradi starih dolgov in obvez, plačila materialnih in režijskih stroškov, ki običajno prispejo v* januarju mesecu.
Izdatek šol za osebne dohodke predstavlja 79 odstotkov vseh sredstev, ki Jih dobe šole iz proračuna. Lani smo v ta namen porabili 525 milijonov din, ostalih 21 odstotkov pa odpade na režijske in materialne stroške ter amortizacijo. Amortizacijska kvota za vse šole, ki je lani znašala 26 milijonov din, v nobenem primeru ni realna,
ker šole nimajo valoriziranih osnovnih sredstev. Realna amortizacija bi lani znašala okrog 40 milijonov din. Ce bi šole dosegle takšno oziroma realno amortizacijo, potem bi povsem odpadel problem manjših dopolnilnih investicij, ki smo jih doslej dodatno črpali iz sklada za šolstvo. V resnici bi se morala nadomeščati iz sredstev za amortizacijo, ki pa v tej (današnji) višini nikakor ne zadoščajo
Brez dvoma bomo morali po šolah zaostriti vprašanje štednje. Svet za šolstvo bo moral prav v tej smeri narediti več odločnejših korakov, na drugi strani pa gre ob lem tudi za zaostrovanje kakovosti pedagoškega dela. kajti podatki zavoda za prosvetno iK-dagoško službo kažejo na velike razlike v rezultatih med posameznimi šolami — s posebnim ozirom na njihov uspeh.
Zavedamo se, da pri tako
PREDSEDNIK SVETA ŠOLSTVO IVO BUKOVE1'
rol’*’
skromnem občinskem Pr" čunu, kakor ga premor« ^ kaj več za šolstvo skoraj ^ moremo »Iztisniti«. formi je lani šolstvo U" -0|-no zadovoljivo prebrodilo ^ sko leto, zato upamo. a tako tudi letos.«
ZBOR OBČANOV
janua*
MNENJA O PRORAČUNU:_
Koliko velja sociala?
Izračun za najnujnejše potrebe socialnega varstva v občinskem proračunu je za 23 milijonov višji kot lani. Lani so potrebovali za socialno varstvo 94 milijonov dinarjev, letos pa se je ta številka povzpela na 117 milijonov dinarjev.
Predvsem se je ta številka povečala zaradi novih socialnih primerov po gospodarski reformi.
Tako so v proračunu namenili za socialne podpore odrashm 19,700.000 dinarjev. Največ (13,5 milijona dinarjev) odpade na pomoč zaradi delovne nezmožnosti ali ostarelosti: to podporo bodo prejeli 103 bežigrajski občani. V
ZDRAVSTVO
Prednost za letovanja
V osnutku proračuna je asa Kdravstvo zagotovljeno 24 milijonov din. Predsednik sveta ** zdravstvo Stanko Hvale •neni:
“Večino zdravstvenih stori-tev itak financira komunalni
Rveta^-^ HVALE, predsednik
*a zdravstvo
proračunu predvideva svet za socialno varstvo nadalje 10 novih primerov socialne pomoči (povprečno po 16.000 dinarjev mesečno), kar znese
1.900.000	dinarjev. Milijon in štiristo tisočakov so predvideli za enkratno porabo gmotno huje ogroženim družinam za nabavo ozimnice, za delni prispevek k plačilu hrane v dietični menzi ter za pogrebne stroške socialnim podpirancem. Milijon in
600.000	dinarjev pa so predvideli za preživninsko varstvo ekonomsko prizadetim kmetom spričo arondacije. O tej postavki pa je svet za finance dal pripombo, naj se izbriše iz proračuna, kolikor ne bo letos prišlo do arondacije. Namenili so tudi 800 tisočakov družinam, ki imajo hranitelje pri vojakih ter pol milijona drugim osebam, ki so potrebne pomoči za prehrano, obleko in nočnine do zaposlitve.
Največja postavka v skupnem proračunu so oskrbnine za mladoletnike v zavodih — 31 milijonov dinarjev. Lani je bila ta številka za priblližno 34 odstotkov nižja, toda letos so se v vzgajališčih, v domovih za defektne otroke in v mladinskih ter dijaških domovih zvišale oskrbnine od 11 do 56 odstotkov. Tako na primer 33 mladoletnikov, ki so sedaj v vzgajališčih, bremeni občinski proračun med 36.500 in 68.000 dinar jev mesečno (spomladi so znašale oskrbnine med 34.100 in 44.000 dinarjev mesečno), kar znese 18 in pol milijona dinarjev. Tudi v zavodih za defektno mladino se je oskrbnina zvišala za 12 do 33 odstot kov. Spomladi so plačevali še p« 25.500 do 35.650 dinarjev mesečno za gojence, sedaj pa stanejo
14 milijonov za stanovanja miličnikov
V preteklih letih občinska skupščina ni namenila kaj dosti denarja za stanovanja miličnikov. Ker pa stanujejo v zelo težavnih razmerah, je v osnutku proračuna določenih 14 milijonov dinarjev za stanovanja miličnikov. Miličniki so želeli 28 milijonov.
mesečne vzdrževalnine že med 36.500 in 68.700 dinar-narjev. Ker predvidevajo, da se bo letos povzpelo število defektnih mladoletnikov vsaj za dve osebi — razen sedanjih 19 je svet za socialno var stvo v svojem proračunu namenil zanje 10 in pol milijonov dinarjev. Nadalje so predvideli kot dopolnilo za oskrbo šestih otrok v dijaških in mladinskih domovih in za en predviden nov primer) 2,000.000 dinarjev. Tudi tu se je vzdrževalnina zvišala za 8 do 26 odstotkov.
Za oskrbnine odraslih v domovih so namenili
20,500.000	dinarjev; Od tega 17,200.000 dinarjev za doplnilo h oskrbnini 53 osebam, ki so sedaj v domovih počitka in za 8 nujnih primerov. Tu se je oskrbnina povišala za 16 do 42 odstotkov. 3,300.000 dinarjev pa bodo namenili za dopolnilo k oskrbnini 7 defektnim osebam v zavodih (in en nov primer). Tu so se od pomladi povišale cene za 12 do 27 odstotkov.
Letos bodo po proračunu sveta za socialno varstvo znašale pomoči družinam zar varstvo, oskrbo in šolanje otrok 18,000.000 dinarjev (lani 8 milijonov dinarjev). 8,200.000 bo šlo za rejnine 53 otrok (in 6
Za štipendije 3,6 milfjona dinarjev
Po osnutku proračuna naj bi namenili za štipendije
3.620.000	dinarjev, to je za
700.000	dinarjev manj kot lani. Ne gre za manjše zneske štipendij, temveč bo občinska skupščina v prihodnje štipendirala le tiste, ki jih najbolj potrebujejo. '
Pet milijonov več za telesno kulturo
Lani je imela občinska zveza za telesno kulturo na voljo 10,4 milijona din, letos pa je v osnutku proračuna predvidenih pet milijonov več kot lani. Povečanje je utemeljeno s tem, da ima bežigrajska mladina precej ploskih stopal in skrivljenih hrbtenic in da je iz leta v leto več mladih med prestopniki. Telesna Kultura naj bi bila tista, ki bi mladino koristneje in bolj zaposlila kot doslej pa čeprav ji že do sedaj ne gre odrekati prizadevanj, da bi vključila čim-več mladih.
novih primerov). Povprečen mesečni prispevek k rejnini znaša 11.200 dinarjev. Od tega pa je 270 000 dinarjev namenjenih za izredno pomoč posameznim rejenčkom v obliki šolskih potrebščin itd. 21 otrok bo dobilo 2,600.000 dinarjev kot socialno pomoč ekonomsko težko prizadetim družinam za oskrbo in šolanje otrok. Nadalje bodo 700.000 dinarjev namenili za kritje stroškov v dečjem in materinskem domu za šest primerov, 4 in pol milijona dinarjev za prispevek k oskrbninam 102 otrokom v vzgojno varstvenih zavodih, kjer starši ne morejo kriti celotne oskrbnine (približno 20 odstot-kot otrok v vrtcih je treba socialno podpirati) ter za pomoč pri plačilu šolske malice v višini 2 milijona dinarjev za 700 otrok.
Za kategorizacijo 25 otrok z motnjami v duševnem in telesnem razvoju je svet za socialno varstvo namenil 800 tisočakov, zavodu za 'socialno delo pa 27,900.000 dinarjev.
Kljub temu, da bo moral svet v poračunu določene postavke znižati za približno 5 milijonov dinarjev se bo proračun dvignil za približno 18 odstotkov v primeri z lanskoletnim rebalansiranim proračunom.
Sredstva, ki jih je svet navedel v svojem proračunu in predlo v žil svetu za družbeni plan in finance, so po mnenju članov sveta neobhodno potrebna, saj bi v nasprotnem primeru morali ustaviti podpore socialno ogroženim, ki že itak niso previsoke.
B. S.
V	varstvenih ustanovah vsestranska skrb za otroke
V	vrtcih premalo otrok
Lani so vzgojno varstvene ustanove v občinskem proračunu bile pravzaprav pastorek. Tako se je prvič po desetih letih zgodilo, da lansko leto niso uredili niti enega novega prostora za predšolske otroke.
Pač pa je napredovalo varstvo šolarjev. Tl so dobili boljše življenjske pogoje, posebej šolarji osnovne šole Borisa Kidriča, ki so se iz pretesnih, slabih prostorov ob gimnaziji preselili v novo šolo Mirana Jarca. Z ureditvijo ogrevalnih naprav v šoli pa bo moč razširiti varstvo še na nove oddelke na tej šoli.
Tudi na osnovni šoli »Danile Kumarjeve« se lahko pohvalijo. Z novim šolskim letom so prevzeli v celoti varstvo šolarjev od 1. do 8. razreda. S tem pa so napravili prostor za 30 novih predšolskih otrok v predšolski vzgojno varstveni ustanovi v Stožicah.
Lani so vzgojno varstvene ustanove dobile 95 milijonov dinarjev, za letos pa so zaprosile za 127 milijonov dinarjev. Ker pa so se že sedaj povečali prispevki staršev od 1000 do 2.000 dinarjev, vzbuja precej skrbi možnost, da jih bodo morali še povišati.
Proračun za vzgojno varstvo je namreč zajet v proračunu za šolstvo. Leta pa bo predvidoma ostal na višini lanskoletnega re-balansiranega proračuna in bo potemtakem znesek za vzgojno varstvene ustanove prav tako ostal na lanskoletni višini.
Pri tem je zlasti nevarno, da bi prav zaradi tega socialno najbolj ogroženi otroci morali zapustiti vzgojno varstvene ustanove, zato si svet za socialno varstvo in varstvo družine prizadeva na vsak način zagotoviti dovolj denarja.
70 MILIJONOV
za stanovanja borcev
Predsednik občinskega odbora zveze borcev Ivo Kuno-var meni, da bo za potrebe Zveze borcev letos dovolj denarja.
»Ne vem še, če bomo dobili predlaganih 10,9 milijona din za potrebe organizacije,« je dejal Ivan Kunovar in pristavil, da je 38 milijonov za priznavalnine dovolj.
»Letos bomo ponovno pregledali, kdo dobiva priznavalnine. Povišali jih bomo, toda tistim, ki so se jim dohod-
t., za socialno zavarovanje, v ';naIja' ki ie zagotovljen li n»Z?Cunu’ bomo financira-prpn-,,5VS?m Pravljenje ne hioram"1*1’ S tem denarjem tna w° lzvesti zimska in leda fh °vanja otrok in seve-
DVANAJSTA URA ZA PREMANTURO
Porabili Jonov din- Lani smo lahko I;recej manj. Letos Precei ^kakor Pričakujemo ki so n!f lzdatkov. Ljudje, treh rt„^aP°alenl in se v du za eh 06 iavii° na zavo-Izgidt ^Poslovanje delavcev,
cer Prediv	ki Jlm si-
2 nar»5r \0t ^zaposlenim.
•lo ras^a 0.e° nezaposlenost nih i'1 tudi Primeri bol Plačevati ^ere bomo morali
avatl zdravljenje.
dejavnost ^ ho za osnovno stva v -1Z Področja zdrav-eirau	dolžna “nan-
sredstf« oPšema lz svojih le ne T’ dovolj denarja, če Plačeval? Premočno naraslo
»ternah.«28 ZdravlJfcnje ne-
JANUAR	__
ki povečali, jih bomo seveda vzeli. Zato mislim, da bo 38 milijonov din dovolj za povečane priznavalnine. Tudi z denarjem, ki je namenjen za stanovanja, bo šlo. Na prednostni stanovanjski listi je bilo 70 borcev; 20 stanovanj bo vseljivih vsak čas, nekaj smo jih dobili, tako da nam ostane nerešenih še 35 borcev. Nabralo pa se je že nekaj novih prošenj, toda veliko smo jih zavrnili. Tisti borci, ki so se jim poženili otroci in stanujejo doma, so vložili prošnje za stanovanja, češ da živijo utesnjeno. To-. da če bi vsem takim hoteli
Še letos mora bežigraj ska občinska skupščina pričeti z gradnjo in ureditvijo parcele ob morju v Premanturi pri Pulju Povpraševanje po podobnih parcelah je precejšnje zato bi kazalo to parcelo (velika je približno 2500 kvadratnih metrov) čim preje opremiti.
že lani je s proračunom občinska skupščina zagotovila 14 milijonov dinarjev, vendar takrat se niso bili urejeni odnosi s puljsko občino, tako da je bila postavka za ureditev parcele po rebalansu Cr tana. Ureditev kuhinje, je-
dilnice in sanitarij bo veljala okrog 30 milijonov dinarjev.
Tako bi poslej v Premanturi lahko letovalo pod šotori 120—-130 otrok, medtem ko je že lani zgodilo, da zaradi neurejenega tabora sploh ni bilo zanimanja za letovanje.
Na svetu za socialno varstvo in varstvo družin pripominjajo, da je bežigrajska občina edina v Ljubljani, Id še nima urejenega tabora ob morju. Prav zato tudi v drugih občinah ni nikakršnega zanimanja, da hd kdaj pa
kdaj zamenjali letoviščai za otroke.
Pred kratkim je beži grajska občina uredila vsa sporna vprašanja s pulj sko občino, zato bi v letošnjem proračunu na vsak način morali žago tovifci 30 milijonov dinarjev, kolikor bo veljala ureditev parcele za taborje nje. V kolikor občinska skupščina ne bo zagotovila denarja, bo puljska občina prihodnje leto odstopila parcelo drugim pa nudnikom (inozemcem), ki se jih ne manjka.
B. S.
I
IVAN KUNOVAR, predsednik občinskega odbora ZZB
pomagati, potem ne bi bilo denarja nikdar dovolj.«
Za preostalih 35 borcev, ki še nimajo ustreznih stanovanj, bodo stanovanja na voljo do konca leta 1970. Do takrat, kot vse kaže, za Bežigradom ne bo več borca, ki bi stanoval v neprimernem stanovanju.
38 MILIJONOV ZA PRIZNAVALNINE
V lanskem spremenjenem občinskem proračunu je bilo za priznavalnine borcem izplačano 27,5 milijona din. Letošnji proračun pa predvideva, da se bodo priznavalnine dvignile. Najmanjših, to je po šest tisoč din mesečno, ne bo več. Najmanjša priznavalnina bo sedaj 10.000 din. največja pa 30.000 din.
Letošnji osnutek proračuna predvideva, da bodo dobili borci za nakup stanovanj 70 milijonov din, to je 50 milijonov več kot lani. Ni pa še jasno, ali bodo ta sredstva borci vročili banki in počakali 13 mesecev in potlej razpolagali s 120 milijoni ali pa bodo denar porabili takoj. Treba je povedati, da dobi občinski odbor združenj borcev od deset do 30 milijonov še od republiškega združenja. S stotimi milijoni pa bi lahko že letos kupili precej stanovanj.
ZBOR OBČANOV
Za komunalo manj iz proračuna
Predsednik sveta za gradbene in komunalne zadeve Ivo Poznik o letošnjih načrtih za komunalna dela:
— Prvotni plan za vzdr- narjev. Po rebalansu v zevanje — brez cest — in zvezi z reformo se nam je upravne dejavnosti komu- ta znesek zmanjšal na 120 nale je lani predvideval milijonov 500 tisoč din in 130 milijonov 500 tisoč na 36 milijonov za ceste, din, za ceste pa 70 milijo- tako da je skupaj ostalo nov 500 tisoč din, kar zne- 156 milijonov 500 tisoč di-se skupaj 201 milijon di- narjev. To je bila zelo
NOVO: PRISPEVEK ZA MESTNO ZEMLJIŠČE
Konec januarja bo ljubljanski mestni svet razpravljal o osnutku odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča. Odbor za komunalno gospodarstvo pri mestnem svetu je pred dnevi izdelal osnutek, o. katerem bodo najprej razpravljali zbori volivcev in dali nanj svoje pripombe.
Prav zato, ker o podobnem spevkom za uporabo mest-predlogu, ki ga je odbor za nega zemljišča tudi več pla-komunalno gospodarstvo z če val zanje. Prav zaradi tega veliko naglico pripravljal ko- menijo na bežigrajski občini, nec decembra, niso razprav- da plačevanje prispevka od Ijtdi občani na zborih in jav- od stanovanjskega, poslovnega nih tribunah, je mestni svet prostora in zemljišča ni naj-takrat odlok zavrnil.	primerneje. Po njihovem
Z odlokom, o uporabi mest- mnenju bi bilo najpametneje nega zemljišča predvidevajo, odtrgati prispevek kar od
t.
t
da bodo zagotovili dovolj denarja za gradnjo novih komunalnih naprav, čeprav bi v Ljubljani pravzaprav bolj potrebovali denar za vzdrževanje že obstoječih naprav.
Po odloku bodo za gradnjo komunalnih naprav prispevali vsi Ljubljančani — nosilci stanovanjske pravice, lastniki nacionaliziranih zemljišč in uporabniki poslovnih prostorov.
Na odboru za komunalno gospodarstvo so predlagali mestnemu svetu dva alternativna predloga za plačevanje prispevka: Po prvem naj bi za kvadratni meter stanovanjske površine, poslovnih prostorov in garaž lastniki plačevali 10 staril din mesečno, za kvadratni meter zemljišča pa 4 dinarje mesečno. Po drugem pa naj bi lastnik stanovanja, poslovnega prostora ali garaže, plačeval po 20 dinarjev za kvadratni meter mesečno, medtem ko od zemljišča ne bi bilo treba plačevati prispevka.
Na bežigrajski občini se komunalni strokovnjaki v bistvu strinjajo z odlokom. Smisel odloka pa je, da bo tisti, ki bolj uporablja kolektivne komunalne naprave (ceste, parke, razsvetljavo itd.) s pri-
osebnega dohodka. Čeprav tudi to ne bi bilo najpravič-neje, bi vsaj odpadlo zamudno in drago pisanje odločb, reševanje pritožb in položnic, kar bo »požrlo« dobršen del denarja, ki se bo sicer stekal na občino od prispevka za uporabo mestnega zemljišča.
Načelnik upravno pravnega oddelka bežigrajske občinske skupščine Borut Gradišar je dejal, da se bo za Bežigradom nabralo na leto 90 mili; jonov dinarjev od stanovanjskih in poslovnih prostorov ter približno 45 milijonov dinarjev od zemljišč. Seveda če bo obveljala prva varianta o plačevanju prispevka.
Za Bežigradom bodo pobirali prispevek vsake tri mesece, zato da bi bili stroški pobiranja prispevka čim manjši.
Ker zvezni temeljni zakon o . prispevku za uporabo mostnega zemljišča predvideva, da naj se prispevek porabi predvsem za investicijska dela, ob ostal zahtevek bežigrajskih »komunnlcfev« v letošnjem občinskem proračunu; 61' milijonov — kolikor predvideva proračun za komunalo — bodo porabili za vzdrževanje komunalnih objektov.
B. Sajovic
nizka postavka, vendar smo potem dobili iz komunalnega sklada 36 milijonov — za vzdrževanje cest — in na ta način reševali situacijo.
Naša letošnja proračunska sredstva gredo na realizacijo lanskih, ki so natanko tako velika, kakršna smo imeli po reformi, to je: 156 milijonov 500 tisoč din. Vendar pa smo v razpravi potem dosegli povečanje s 36 na 60 milijonov "din, ker smo dokaza li, da bi nam sicer zmanjkalo denarja za vzdrževanje cest. S tem denarjem bi namreč pokrili komaj pol potreb, ostalo polovico pa smo pokrili z denarjem iz komunalnega sklada.
Predlagana proračunska vsota za komunalo znaša 180 milijonov 500 din. Cc bomo torej obstali pri 60 milijonih in pol, bo nastala zelo težka situacija. Denar bo zadostoval le ob zelo strogi kontroli porab Ijenih sredstev. Samo krpanje treh cest nas je lani veljalo 8 milijonov din! (krpanje makadama in asfalta).
Bolj kritično bo letos vzdrževanje snage, parkov in javne razsvetljave, posebej zato, ker so podjetja cene uslug po 1. av gustu 1965 močno povečala. Teh povišanj pa nimamo V finančnem planu in nam bo zmanjkalo okrog 26 milijonov din. Kako bomo to rešili, je še stvar ponovnih razprav. Večina komunalnih uslug se je po 1. avgustu 1965 podražila za okrog 25 odstotkov.
Drugi vir sredstev, ki so nam na razpolago, so sred-
stva cestnega sklada, ki znašajo 100 milijonov din (po planu). Ta denar bomo porabili za odkup in rušenje poslovne stavbe Astre — ob Titovi cesti — za regulacijo Bežigrajske ceste. Nekaj tega denarja bomo porabili za cestnoprometne znake na novo urejenih cestah, ureditev nekaterih trolejbusnih postaj — pokrite hišice za čakajoče potnike — in ureditev Saveljske ceste (asfaltiranje).
Pomembna so tudi sredstva iz bivšega stanovanjskega sklada za komunalno ureditev, ki se po novem stekajo v novo Stanovanjsko podjetje Bežigrad. Iz tega vira predvidevamo okrog milijardo dinarjev, in sicer: okrog 420 milijonov din iz pogodb v preteklih letih, 520 milijonov din pa iz komunalnih prispevkov investitorjev. Potem imamo tu še 74 milijonov din neporabljenih sredstev iz lanskega leta.
Od vseh teh sredstev — milijarde dinarjev — bomo porabili za nedovršene obveznosti iz lanskega leta (neplačane obveznosti) in Bežigrajsko cesto, medtem ko bomo za nove investicije porabili ostalih 600 milijonov din. To bodo po prioritetnih programih naslednja dela:
Dokončanje Bežigrajske ceste, Glavarjeve ulice, Herbersteinove, Posavskega, (kanalizacija in razsvetljava), dokončanje Triglavske, zunanja ureditev Soseske 6, (zelenice), rekonstrukcija Vojkove in Cerkove ulice® ureditev
področja okrog Ulice Pohorskega bataljona, na Gmajni in v Podborštu na Črnučah, rekonstrukcija in razsvetljava Celjske ulice, kanalizacija po Robbovi, rekonstrukcija Kol-larjeve ulice in morda še katere. Vse to je sicer še stvar razprave, zato vsa ta dela navajamo samo kot primere, ki naj bi prišli najprej v poštev.
Vse to je sestavljeno po predlogih krajevnih skupnosti, ki naj bi se dokončno izoblikovali preko zborov volivcev in končno občinske skupščine.
Razširitev Titove ceste od zdajšnje Linhartove ceste do vojašnice in podaljšek nove Linhartove ceste do Bežigrajske ceste (pri Kačiču)) je zaenkrat še vprašanje, ker bi samo podaljšek Linhartove veljal 100 milijonov din, rekonstrukcija Titove pa okrog 200 milijonov din. Toliko denarja pa v današnji situaciji zares ne premoremo, pa čeprav bi v ta namen angažirali tudi republiška sredstva.
Predvidena sredstva za kolektivno komunalno potrošnjo — če bo Mestni svet sprejel ustrezen odlok — bo znašala okrog 60 milijonov, porabili pa jih bomo za ceste, kanalizacijo in javno razsvetljavo.
Proračunska sredstva so letos okrnjena za 26 milijonov din, ker podražitve niso bile upoštevane. Vsak dinar bomo morali zato zares dvakrat obrniti, preden ga bomo porabili za karkoli. (Da se ne bi po navijali primeri, da bi ob dežju polivali ceste z luži-no).
KRAJEVNE
SKUPNOSTI:
19 milijonov
Predsednik koordinacijskega odbora krajevnih skupnosti Jože Crnugelj meni o proračunu:
Za upravo — kot lani
Tajnik občinske uprave Ivan Levstek meni:
Občinska uprava je 'za svoje potrebe letos predlagala, da bi ji iz proračuna namenili 217 milijonov din — za normalno delo — vendar pa je bil svet za plan in finance pri reviziji proračunskih zahtev različnih odjemalcev prisiljen uskladiti naš zahtevek z dejanskimi zmogljivostmi proračuna. Naš zahtevek je zmanjšal na 207 milijonov 600 tisoč dinarjev, kar pomeni za 8 odstotkov manj denarja kot smo predvidevali.
V znesku 207 milijonov din je za okrog 16 odstotkov materialnih stroškov, ostali denar pa je namenjen za osebne dohodke uslužbencev občinske uprave. Po tako zmanjšanem oziroma usklajenem proračunu bo letos imela uprava na razpolago ista sredstva kot lani, s tem da so v ta znesek všteti znižani prispevki za povečanje čistega osebnega dohodka — po reformi za 11 odstotkov. Ostali del morebitnega povečanja osebnih dohodkov bo uprava lahko krila le z varčevanjem v okviru teh sredstev. (Občinska uprava — aparat — se je lani zmanjšala za 24 ljudi, pretežno honorarcev in začetnikov, namesto le-teh pa bomo letos morali okrepiti naše službe z nekaj novimi kvalitetno boljšimi ljudmi na tistih delovnih mestih, kjer je največ dela: gradbeni oddelek, inšpekcijske službe, davčna uprava, itd. Takšno zmanjševanje aparata hkrati z nekaj novimi uslužbenci pomeni strukturno izboljšanje zaposlenih in večji učinek!)..
Uprava bo razen rednega proračunskega prispevka za normalno delo — 207 milijonov 600 tisoč dinarjev — po prvem predlogu delitve občinskih proračunskih sredstev dobila še 4 milijone din po-
sebnih sredstev, ki so namenjena za ureditev zgradbe v Parmovi 41.
Svet za finance je sprejel naš predlog, da se iz proračuna razen tega rezervira določen znesek denarja za morebitne nove ali dodatne naloge, ki bi jih morala uprava po potrebi med letom sprejeti na svoj hrbet. Takšen denar bo po zagotovilu sveta upravi na razpolago, če se bo potreba zares pokazala za utemeljeno; pričakujemo na primer, veliko dela okrog odmere komunalnega prispevka, kar predstavlja v naši občini 15.000 upravnih postopkov!
Občinsko sodišče II je predlagalo, da mu odrežejo iz proračuna 31 milijonov din, svet pa mu je odmeril le 24 milijonov din. Na račun novih pristojnosti je tako dobilo sodišče 3 milijone din več kot lani, vendar pa mislim, da bo ta znesek preskromen in bo potrebno zahtevo sodišča ponovno proučiti.
Podobno velja za javno tožilstvo In javno pravobranilstvo, katerima je svet za finance odobril proračunski prispevek v lanski višini, čeprav sta zahtevala skoraj še
enkrat tolikšna sredstva kot lani. Tod še posebej nastaja problem kritja vseh stroškov, ki ju imata obe inštituciji, ker se jima po ukinitvi okraja delo ni zmanjšalo, manj je le občin, ki ju financirata.
Občinska uprava je hkrati z zahtevkom do proračunskih sredstev predložila svetu za finance in proračun program svojega dela za leto 1966 In svoj zahtevek primerjalno utemeljila s stroški drugih podobnih delovnoupravnih organizacij.
»Po reorganizaciji krajevnih skupnosti je delo le-teh precej zastalo. Dejavnost krajevnih skupnosti, še tako lepi programi niso izvedljivi, če ni denarja. Nujno je treba poživiti delo krajevnih skupnosti. Prav je, da dobijo nekaj denarja za socialne namene in za manjše komunalne .ureditve. Denar dobijo po programih, znajo pa ga dvakrat obrniti.
Da bi poživili družbeno življenje na terenu bi morali predvideti vsaj minimalna sredstva za vzdrževanje prostorov in vsaj za enega uslužbenca v vsaki krajevni skupnosti. To znese dva do tri milijone dinarjev za vsako krajevno skupnost na mestnem področju.
Menim, da je treba leto« rešiti problem krajevne skupnosti Stožice. Gre za plačevanje Investicije, ki ga ne zmorejo.«
OBVESTILO!
Za stanarine na območju občine Ljubljana-Bežigrad je že mogoče izračunati mesečne vsote, ki jih bo treba plačevati za stanarino v prihodnjih letih, do konca 1970, ko bo postala stanarina v celoti ekonomska. Stanarino se da iz-računati, če je bilo stanovanje točkovano. Vrednost točke je določena na 10,50 novih dinarjev (1.050 starih dinarjev).
Stanarino izračunamo tako, da število točk pomnožimo z vrednostjo točke in površino stanovanja. S tem dobimo novo, valorizirano vrednost stanovanja. Letno stanarino dobimo tako, da pomnožimo dobljeno vrednost stanovanja z 3,5 odstotki, to delimo z 12 (meseci) in dobim® mesečno stanarino.
Primer za izračun stanarine za stanovanje, ki bha 69,10 kv. metrov površine in je bilo ocenjeno z 71 točkami:
71 točk x 1-050 (din za točko) x 69,10 (kv. metrov P0" vršine) = 5,151.405 starih dinarjev (vrednost stanovanja).
Vrednost stanovanja 5,151.405 x 3,5 odst. = 180.300 din (letna stanarina) ; 12 = 15.025 din (mesečna* stanarina).
, Letos bo treba plačevati vsega 57 odst. celotne sta' narine (to je 2 odst. od skupnih 3,5 odst. celotne letne stanarine), kar znese v tem primeru 8.574 dinarjev. R11*' lika 6.451 din bo subvencionirana vsak mesec. V letih 1967. do 1970. bo stanarina vsako leto za 25 odst. večja od izračunane subvencije.
Odločbo za nove stanarine za Bežigradom bo izdaja)0 stanovanjsko podjetje prihodnji mesec. Občani, ki morda ne soglašajo s točkovanjem naj javijo to tehnični služb Stanovanjskega podjetja (do 10. februarja 1966), da 0 tehnična služba točkovanje preverila in dopolnila.
Stanovanjsko podjetje »Bežigrad«, Vojkova 1
IVAN LEVSTEK