Transevropa 1261 TRANSEVROPA Grytzko Mascioni Triintridesetletni Grytzko Mascioni, rojen in živeč v Švici, se je najprej oglasil kot prevajavec: z osemnajstimi leti je izdal svoje prevode Saphine lirike, v letih 1959—1960 je izdal dve monografiji, posvečeni modernemu slikarstvu, in šele lani svojo prvo pesniško zbirko, letos pa še dve in za vsako je prejel po eno italijansko literarno nagrado, kar mu je odprlo pot v širši italijanski prostor in ga uvrstilo med zanimivejše pesnike med mladimi. Mascioni črpa svoj pesniški navdih iz sodobne, nepremagljive človeške stiske, ki vendar ne more do kraja zadušiti človekovega duha, njegove volje in pravice do življenja, celo ljubezni ne. In prav v tem ravnotežju med realno podobo sveta in časa ter prav tako realnim položajem človeka v njiju, je zanimivost Mascionijeve lirike. TRANSEVROPA I invent perfect conditions for ideal experiences Peter Hartman Transevropa si poslanico zloguje neustrezno poročilo obračun ki ga v izbrisen, bežen metrum krhkega spomina prepisujem: moral bi si ga predstavljati, zaprto steklo ki blokira uro in kazalce z vso natančnostjo in hripavo sopenje reaktivcev, kot iz dna trebuha, in sprožitev palcev in večjezični glas v odmevu prazne letališčne hale (žalostnih odhodov nikoli ne napoveduje, zamujanje prihodov neprestano). In tu vdre klicar romantična bojazen pred poljubom popolna deklica podoba zaigranega trenutka 81 Sodobnost Grytzko Mascioni 1262 z ljubeznivo in čisto ravnodušnostjo boga ki ve jutri bodo me na križ pribili. SKRBNA STRAST ... skrbna strast zbiranja teh dragocenih novčičev... (ob poslušanju radijskih Poročil švicarske telegrafske agencije 26. marca 1968) Nepoškodovan ob trčenju, poljubu sto in sto pasti varljivih, nepokvarjen sredi ostrih žvižgov, med zapadlimi menicami bom plačal plačal bom (potrpi) ah kako opažam daljno in odsotno vso to skrbno strast poklic previdne mravlje te brezmadežne zaveznice businessa zrno in klas stekajočo se blaginjo ki ne ve — ker ves občutek izgubil je, raztresen, za trenutek — za tega osuplega gledalca (film au ralenti se lušči odmotava) ljubil sem te neko ali neko drugo noč ali sem še čakal na prelazu svojo pustolovščino: kaj pa naju briga (sem razmišljal) če na koncu treba umreti (toda saj razumeš — zajček, dušica! — tudi: staral sem se ...) Zdaj morda moj molk razumeš, zdaj v hipu veš, če molčal sem ob tebi, kaj sem predel v sebi. ROJENA V NEMČIJI Tvojim nogam, če se umakne val, moja po naključju ker je vikend, štorklja, dvori neoprijemljiv neskončni pesek s severa ... Transevropa 1263 Tako se je vrnilo otroštvo — krik — v pogledu rje (in pustoši spomin nekoč že razsvetljen z bengaličnimi ognji, bliskanje na tvojem bremskem nebu): deklica, rojena v Nemčiji, se sklanja, zbira — pepelno plavolasa — čudovite po obliki ali jantarjevi barvi školjke. Ko se morje oddaljuje ostane pena molka, zmoči ostanke, iztrga skoraj bliskoviti občutek straha, zasebno nesoglasje, in: v precep, kaj hočeš, nas je ujela zgodovina, ne o pravičnih ne o krivih ne gre tožba, le o usodi razodevam (morda: pozno že; morda: prezgodaj) ta neskončnen strah: in nenadno željo po ljubezni. IN TO JE VSE In to je vse. Na svoje roke pomisli na ta vozel kretenj krilate roke bele od prstov bele od kože ki si ogleduješ jo obrnjeno hipnotizirana: in krog je sklenjen in je val skrajni rob otoka domovine tako trde in oddaljene (vsebuje te za zmerom). Zdaj bodo razodeli smisel in nesmisel razodeli vzroke in kako to sploh ni važno: to zdaj nama bodo razodeli prijatelji in ti: 81* Grytzko Mascioni 1264 ti veš kot jaz, kot limfa voda kamen kot oblak, da tu nismo ali smo jetniki igre z daljnimi pravili in davnih sladkih ali grenkih obsodb. Odrasla punčka kot si ti že ve da na tem svetu so stvari stvari in besede a močnejše so stvari: in moški je le moški in ženska tudi samo ženska ki roke ima in prste in kožo in ure joka počasne ure ognja in to je vse. SPOMIN NA DREVO V vrtovih, med poplavami besed edino kar imam med redkimi rastlinami in potlačenim grmič jem so spomini na drevo, na divjo češnjo, ali ideja o zapuščenem rezervatu, o svobodni nežnosti obvarovani sred pravil in vrst preveč enakega rastlinja da bi imelo svoj okus. O tudi tale pustolovščina boš rekla je zaman: toda če približuje se večer pravičen s sencami in mir in smrt prinašajoč dovoli vsaj da skorajda ljubezen je nežnost teh spominov, in bog z vami vi preroki toče, razlagalci neuresničene svobode: jaz živim, govorim o dneh svobode, ki sem jo imel. Prevedel Ciril Zlobec