Ljubljanski družinski Usu Izhaja vsako sredo ln soboto. Ured¬ ništvo ln uprava: Kongresni trg 3/L Naročnina Din ©■— Četrtletno. Posa¬ mezna Številka SO para. Inseratl se računajo po ceniku. Poštnina pla¬ čana v gotovini. Telefon 070 Telefon 070 Leto II. Ljubljana, 13. maja 1925. Štev. 53. GLEDALIŠČE. 1) r a m a. (Začetek ob 20. uri.) Sreda, 13. maja: Narodni poslanec. — Red D. Četrtek, 14. maja: Zaprto. — 15., 16. in 17. maja gostuje drama v Beogradu. Petek, 15. maja: Na dnu. Gostovanje Hudo- žestvenikov. — Izven. Sobota, 16. maja: Ženitev. Gostovanje Hudo- žestvenikov. — Izven. Nedelja, 17. maja: Medeja. Gostovanje Hudo- žestvenikov. — Izven. Opera. (Začetek ob pol 20. uri.) Sreda, 13. maja: Glumači. — Cvetje male Ide (balet). — Red B. Četrtek, 14. maja: Carmen. •— Red E. V nedeljo bodo igrali Hudožestveniki v na¬ šem gledališču »Medejo«. Pri tej priliki opozarjamo občinstvo, da se dobi sloven¬ ski prevod Euripidove »Medeje« v vseh knjigarnah in pri gledališki blagajni. V boljše razumevanje bo knjiga vsakemu prav prišla. . KINOPROGHAMI. 13. ,.iaja (sreda): p »Kino Ideal«: Usoda (Lucy Doraine in M*- Konrad Veidt). Elitni ki no«: Podzemni Pariz (Polla Negri). 14. maja (četrtek): Kino Idelak: Za moževo čast (Konrad Nagel). »Elitni kino«: Podzemni Pariz (Polla Negri). F. Molnar: Dva frkovca kramljata. ^ (Konec.) Prvi: Pazniki spadajo tudi med obrt¬ nike, posebno če imajo še metlo in lopato zn sneg. Hišnik je obrtnik. On ne sme na pri¬ mer nositi ščipalnika. D r u g i : Če bi bil žid, bi ga že smel no¬ siti. A pripoveduj dalje! Prvi: Ko smo pokosili, sem šel okrog mize, poljubil staršem roke in dejal: »Hvala za obed!« V tem in e je oče prijel in me po¬ tegnil k sebi, privil me je k prsim, me po¬ ljubljal in ni me hotel izpustiti. Maina mu je dejala nekaj francoski, da jaz ne bi raz¬ umel, in oče ji je rekel: »Non, non, non! — To je tudi francoski in pomeni: ne, ne, ne! Drugi: In je postal potem takoj samo¬ morilec? Prvi: Ne, rekel je mami, da se hoče nekoliko odpočiti in mama je ukazala soba¬ rici: »Marija, dajte gospodu blazino na di¬ van in postavite mu pepelnik na stol, ker sicer onesnaži preproge. — Zadnjič si jo za¬ žgal, moj ljubi,« je rekla očetu. Drugi : Kadi smodke? Prvi: Ne, cigarete. Drugi: Mu ukradeš kakšno? Prvi : Ne, jaz ne kradem. Drugi : Jaz pa kradem svojemu očetu, a le tobak, ker kadi samo pipo. Jaz ne ka¬ dim, samo nabiram tobak. Imam ga že zelo mnogo! Prvi: Zakaj mi nisi tega prej povedal? Prinesel bi ti tobaka; sedaj ne gre več, ker je papa že umrl. 15. maja (petek): »Kino Idelak: Za moževo čast (Konrad Nagel). »Elitni kino«: Tamara (Lya de Puti). 16. maja (sobota): »Kino Idelak: Za moževo čast (Konrad Nagel). »Elitni kino«: Tamara (Lya de Puti). ZABAVA. »Jurjevanje«. Vsled slabega vremena prete¬ čene nedelje se »Jurjevanje« na ljub¬ ljanskem Gradu nadaljuje v nedeljo, dne 17. maja. Torej rodoljubi!!! PREDAVANJA. Udruženje jugoslovenskih inženjera i arhi¬ tekta — sekcija Ljubljana vabi na član¬ ski sestanek, ki se vrši v petek dne 15. maja ob 20. uri v restavraciji »Zvezda- v zadevi letošnje glavne skupščine UJIA v Skoplju. Na tem sestanku bo tudi aktualno predavanje g. profesorja Anto¬ na Melika o temi: »Današnje stanje v Južni Srbiji«. Gostje dobrodošli. — Upravni odbor. RAZNO. Ogled steklarne v Zagorju priredi Slov. trg. društvo Merkur za Slovenijo v Ljubljani na praznik dne 21. maja. Odhod iz glav¬ nega kolodvora ob 7.50 zjutraj. Zbira¬ lišče pred kolodvorom ob 7.20. Obvezne prijave najkasneje do sobote 16. t. m. — Odbor. Drugi: Kako je umrl? Prvi: Legel je na divan in mama je šla v salon, da bere časopis. Naenkrat me po¬ kliče oče, da naj pridem k njemu. Dejal je: «Le pridi, otrok moj.« Šel sem k njemu in on se mi je smehljal. Drugi : Smehljal se je? Prvi: Da, smehljal se je z ustnii in z obrazom, a z očmi je jokal. Solze so mu lile iz oči in med solzami se je smehljal in dejal: »Le čisto blizo stopi, dete moje .. .« Drugi: Si šel? Prvi: Saj mi je ukazal, zato sem šel. Iztegnil je roko po meni, me privil k sebi in me tiščal k prsim, stiskal me je tako močno, da sem zakričal: »Ah, ne stiskaj me vendar tako, papa ...« Potem je segel v žep in potegnil samokres iz njega in me sunil od sebe. Ravno sem mu hotel reči: »Daj mi tisto stvar, da si jo ogledam.« Drugi : Kakšen je bil samokres? Svetal ali črn? Vojaki imajo svetle, ki se blišče, civi¬ listi temne, skoraj črne. Prvi: Bil je samokres, kakršne imajo civilisti. Drugi: In kje je sedaj? Prvi: V roki ga drži. Ne sme mu ga nihče odvzeti. Drugi: In kako je streljal ? Prvi: Ravno sem mu hotel reči, naj mi ga pokaže, ko si je odpel telovnik in srajco in nastavil samokres na srce, še vedno se je smehljal in smehljal, a bil je ves objokan. Kaj takega nisem videl še nikoli, solze so mu kar lile iz oči. Jokal pravzaprav ni, ker ni niti enkrat zaihtel. Samo usta je zategnil nekoliko in se potem ustrelil v srce. Mislil Mady Christians, vsem še v živem spominu iz filmov: »Koza¬ rec vode« in »Magajna velikega vojvode«. Sedaj se povzema njen najnovejši film ( »0d 16 do 30 let«, ki bo po poročilih zunanjih strokovnih listov dogotovljen oziroma v pro¬ met dan meseca januarja 1926. sem, da bo mnogo bolj počilo. A ni prav nič močno, samo malo, tako: Bom. Drugi: Samo enkrat je ustrelil? Prvi : Da. Mislil sem, da bo ustrelil še enkrat, a ni, čeprav je šest krogel notri, saj radi tega se imenuje samokres. Drugi: Zakaj ni več streljal? Prvi: Ker je takoj umrl. Zadel se je v srce. Od blizu to ni težko. V tarčo je mnogo težje, ker je oddaljena od človeka. Si ti že bil na strelišču ? Drugi: Enkrat na mestni pristavi. A tam so samo majhna strelišča. V mestnem logu so prava, čisto prava. Tam stane, če stre¬ ljaš trikrat, dvajsetioo, dočim na pristavi sa¬ mo pet krajcarjev. Prvi: Je na pristavi tudi bobnar za tarčo? Drugi : Da. Če ga zadeneš, prične bob¬ nati. Prvi: V mestnem logu je požeruh, ki je cmoke, a tega je najtežje zadeti. Gledal sem enkrat, neko nedeljo popoldne kanonirja, ta je streljal na požeruha. Ta je čisto počasi cmoke in med tem ga moraš pogoditi. Ka- nonir je streljal morda stokrat in niti enkrat ni zadel. Drugi vojaki so se posmehovali, če¬ prav so bili samo od pehote. Potem mu je zmanjkalo denarja in šel je s strelišča, ne da bi zadel. Bil je kanonir. — (Po dolgem molku.) Drugi: Kaj boš postal ti, ko boš velik? Prvi: Kanonir. (Odide brez pozdrava počasi na dvorišče, spleza na drog, kjer se stepajo preproge. Tam sedi in gleda na vrata stanovanja v prvem nadstropju.) Prevel: Ost. Stran 2. PROGRAM Štev. 53. Spreten novinar. Vsakogar se človek lahko otrese na pri¬ jazen ali pa na surov način, samo novinarja ne. Ako si z njim prijazen, potem doseže on kar hoče, če si pa osoren, gorje ti, potipal te bo za ono žilico, ki je najbolj občutljiva. Tega sem se zavedal v Duisburg-u, ko sem moral odgovoriti z da ali ne, to je, da ga vzamem,s seboj v kletko k levom in riskiram njegovo in lastno življenje, ali pa da ga odklonim in se s tem izpostavim nevarnosti, da mi s časopisjem zastrupi življenje. Nje¬ gov namen je bil opis občutkov, ki jih ima človek v bližini zveri. Ker tovrstni prosilci niso bili redki, sem imet pripravljen star trik, ki je obstojal v tem, da so moji pomočniki dražili zveri tik pred vstopom v kletko tako, da so začele z vso silo rjoveti in še vedno si je tak ju¬ nak premislil. Zanašajoč se na to izkušnjo, sein mu dal svojo obljubo s pridržkom, da mota napra¬ viti nekaj poizkusov preden javno nastopi. Pomočniki so bili čuječi in so videč sprem¬ ljevalca, pripravili takoj primeren sprejem. Nastalo je divje rjovenje, da se je vse treslo, toda novinar je stopal popolnoma mirno ter vstopil v omrežni hodnik, ki vodi do kletke celo prvi. Videč, da imam opravka s trma¬ stim človekom, sem ga- nenadoma zausta¬ vil, z izgovorom, da zveri še niso jedle, ter mu priporočil, da naj si med tem ogleda še medvede. Možakarja je bilo treba izučiti ter mu dokazati, da zver ostane zver, pa če je še tako ukročena. Lastnika medvedov, nekega Angleža, po imenu Charles Princ, ki pa menda ni v so¬ rodstvu z ljubljanskim trgovcem istega ime¬ na, sem naprosil za pomoč, da me reši tega nevarnega človeka. Moji prošnji je bil pri¬ pravljen takoj ustreči ter je povabil novi¬ narja, naj se udeleži za poskušnjo rokobor¬ be z dresiranim medvedom, češ, da vrši ta posel običajno njegova sestra. Kar ženska lahko stori, bo storil lahko tudi mož, poseb¬ no pa, če je dotičnik z vsemi žavbami na¬ mazan novinar. Prosil je samo, da mu naj pokažejo, kako se taka rokoborba vrši, potem bo takoj po¬ izkusil sam. Medveda so priklenili na tri metre dol¬ go verigo sredi dvorane tako, da je obšel iahko krog v premeru šestih metrov. Natak¬ nili so mu nagobčnik, na prednje in zadnje noge rokavice, poleg tega pa je imel na obeh prednjih nogah manšete z verigami, da se mu je lahko noge raztegnilo, ako bi v svojem boju ne hotel popustiti. Za večjo varnost sta bila pripravljena še dva veli¬ ka bernardinca, katera sta bila dresirana tako. da sta na dano znamenje skočila na medveda vsak od ene strani ter ga vsaj za hip odtegnila. Zgrabila sta ga običajno za ušesa. Po dovršenih pripravah se je medved mirno vlegel ter sesal šape. Sestra Princa, gospodična Lily je stopila k zverini, ploskni¬ la z rokami in medved se je takoj dvignil pokonci ter stopal proti nji z razširjenimi no¬ gami za objem. Izvežbana za take nastope je dompterka stisnila glavo medvedu pod vrat, z rokami ga oklenila ter na določenem mestu na hrbtu pritisnila. Medved je na go¬ tovih mestih zelo občutljiv ter ga tako zgač- kanje napravi trenutno brezmočnega. Zavalil se je vsled tega na hrbet ter povlekel bo- BOTRI IN BOTRICE! ELITNI ELEKTRIČNI FOTO-ATELJE VESNA JOSIP POGAČNIK. LJUBLJANA, Gledališka ulica 8/II. fotografira v času birme ves dan. — Izdelava je fina in cena solidna! birmanska darila NajlepSa naj¬ ceneje PAKIŽ B LJUBLJANA, Stari trg Štev. 20 Velika izbira ur, verižic, uhanov, obeskov itd. le pri |V A1V tvrdki * v Najboljši šivalni stroji in kolesa so edino le Josip Petelinca znamke Gritzner, Phonix in Adler za rodbino, obrl in industrijo Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika •• Pouk v vezenju brezplačen. -- Večletna garancija. Delavnica za popravila •; Na veliko. —Telefon 913. — Na malo. •* Vse pisalne, risalne in šolske po¬ trebščine dobite najceneje v papirni trgovini MIROSLAV BIVIC, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 29. Velika zaloga šolskih zvezkov, map, blokov. KROJAČ Ljubljana Miklošičeva cesta PALAČA VZAJEMNE POSOJILNICE Leni žMarzeljsko pralno milo HERCULE je najboljše za perilo in zato najce¬ nejše. - Prodaja se vseh trgovinah. Preizkušnja vas prepriča. Modni atelije M. ŠARC, LJUBLJANA Kongresni trg štev. 4, I. n a d str. (V nadstropju Obrtne banke). . r'*:- 1 - y & Erika l/sak kupec referenca I THE REX CO. Ljubljana, Gradišče 10. rilko s seboj, kar je izgledalo seveda tako, kot da bi ga ona vrgla. Novinarju je prizor ugajal ter je stopil iz vrste, da poskusi še sam. Dompter ga za¬ drži, češ da mora ščipalnik in prstane od¬ ložiti, ker je nevarno za oči in za prste. Ta kratek premor je zadostoval medve¬ du, da je pregledal situacijo ter se že vna¬ prej postavil na vse štiri, da neznanca pri¬ merno sprejme. Pazil je na njega po mačje in komaj je bil novinar v krogu, že se je zaletel medved z vso silo proti njemu. Ne¬ vajen hoditi brez ščipalnika, se je novinar prvi hip zmedel ter odskočil iz nevarnega okrožja, toda potolažil se je kmalu. Začel je ponujati medvedu sladkor, kar je ta z veseljem sprejel ter hodil vedno za novinar¬ jem, ki je šel v krogu ter iskal primerne prilike, da bi bolj brez skrbi vstopil. Po¬ stajalo mu je že tesno pri srcu, in če ne bi bilo ponosa, bi še odšel. Princ, videč njegovo neodločnost, mu pravi: »Ako želite imeti uspeh, potem morate vstopiti brez vseh mi¬ sli in napraviti isto, kar ste preje videli. »Nikar ne mislite, da se ga bojim,« odvr¬ ne novinar, »hočem ga preje še nekoliko hipnotizirati«. Pri tem odgovoru je pa pozabil, da mora iti v krogu ter napravil par korakov narav¬ nost. V istem trenutku je že bil v objemu medveda, ki je bil vsled dolgotrajnega pri¬ pravljanja že razjarjen. Videč nevarnost, sta skočila oba bernardinca na medveda, isto¬ časno so pa potegnili ostali za verige spred¬ njih nog. Medved je padel na gobec, toda po¬ kopal je pod seboj tudi novinarja. Ta je naj- prvo zakričal ter skril glavo, po kateri je medved tolkel z nagobčnikom ter se kmalu na to onesvestil. Kopica, katero so tvorili medved in oba psa, je zakrivala novinarja popolnoma tako, da od spredaj ni mogel nikdo v pomoč. Začeli so vleči z vso silo ve¬ rige, toda edini uspeh, ki so ga dosegli, je bilo ponesnaženje medveda, kateremu je ušlo pri naporu blato, ki je pri medvedu vedno mehko. Situacijo je rešila dompterka. Opazila je, da mole med zadnjimi nogami medveda obe nogi novinarja. Brž odločena, zagrabi za iste ter potegne nesrečnika izpod kopice. Blato je služilo pri tem tako kot olje pri stro¬ jih. S pomočjo žganja In salmijaka so spravili novinarja zopet k zavesti. Naj- prvo je vprašal za medveda, če je še prikle¬ njen, nato se je globoko oddahnil ter hotel oditi. Tedaj ga vprašajo: »Ali ne bi hoteli poizkusiti še z levi?« Kar streslo ga je pri mislih na levje šape. Zahvalil se je za pova¬ bilo in odšel. Drugi dan smo čitali sledečo notico: Novinar X. D. je preizkusil svojo moč in spretnost nad velikanskim medvedom. Še preden ga je mogel medved objeti, ga je no¬ vinar izpodnesel, da se je zver zvrnila. Oba psa bernardinca, misleča, da je novinar kak zločinec, ki hoče na ta neobičajen način medveda umoriti, sta skočila istemu v po¬ moč, toda novinar se je gladek kot jegulja izmuznil med zadnjimi nogami medveda ter pustil kopico na mestu, da se je v jezi sama med seboj stepla. 1 Hotel je nastopiti še v levji kletki, toda dompter Conte Serano ga je prosil, da naj mu prizanese, ker bi pri kakem sličnem pre¬ tepu lahko poginila kaka dragocena žival. Raztrgano obleko, ki jo je novinar imel v boju na sebi, si lahko ogleda vsakdo v na¬ šem uredništvu. Mihael PETERNEL Ljubljana, Gosposvetska c. 87 Izdeluje vsakovrstne, osobito luksuzne čevlje Štev. 53. Samo še danes krasen spored z LUCY DORAINE KONRAD VEIDT v tragediji »Usoda« po romanu »Das verlorene Paradies« od Gui- do Kreutzer-ja. Filma take režije, tako lepe vsebine in dobrega igra¬ nja že dolgo nismo videli v Ljub¬ ljani. S četrtkom 14. t. m. pričetek predvajanja Za moževo čast. Družabna drama v 5 dejanjih. V glavni vlogi priljubljeni umetnik Konrad Nagel. Krasne scenerije in mnogo pikanterije. Predstave ob nedeljah: dopoldne ob 14 11. uri, popoldne ob 3., 145., 6., 148. in 9. uri. — ob delavnikih: po¬ poldne ob 4., 146., 148. in 9. uri Henny Porten v salonu. Na vprašanja nekaterih cenj. čitateljev, zakaj Henny Porten ne igra več v salonskih vlogah, odgovarjamo s prevodom notice v madžarskem listu »Az Est«, ki pravi: Pre- korpulentna postava, predebele noge in sta¬ rost blizu 50 let onemogočajo, nekdaj slav¬ ljeni igralki Henny Porten nastope v salon¬ skih vlogah. Kljub temu pa je še vedno zelo dobra v kmečkih vlogah. PROGRAM F. Molnar: Jurček in ljubezen. Osebi, ki govorita sledeči dialog, sta Jur¬ ček in Andrejček. Jurček je zdrav rdečeličen dečko, ki visi sedajle v počitnicah med dru¬ gim in tretjim razredom gimnazije. Andrej¬ ček je njegov tovariš, morda leto mlajši od njega. Kraj: solnčno, razpaljeno pobočje Do¬ nave. Spodaj blešči reka v solnčnem svitu. Andrejček sedi na kamnu in pričakuje Jur¬ čka. Jurček pridirja od zgoraj in sicer s tako naglico, da leti mimo kamna. V teku se hoče obrniti in zastavi nogo proti teku, hoteč se ustaviti. V tem pade, se prekucne parkrat in se končno ustavi. Tam, kjer je obstal, so tla razorana in trava poteptana, ko da se je na tistem mestu razpočila granata. Andrejček : Ujuj! Jurček: Čakaš že dolgo? Andrejček : Zelo dolgo. Jurček: Ne bodi hud, povedal ti bom zato nekaj prav velikanskega. Andrejček : Kaj ? Jurček: Takoj boš slišal. Še verjel mi ne boš — saj vedno praviš, da pretiravam. To pot pa res ne pretiravam, vse je res, kar ti bom povedal. Pri bogu, moja častna be¬ seda. — (Dolga pavza.) Jurček: No, nisi radoveden? Andrejček (se da prositi): No ... Jurček : Ne? Andrejček : Povej, če hočeš. — (Dol¬ ga pavza.) Jurček: Ljubico imam. Andrejček: Ni res! Jurček: Moja častna beseda! Andrejček : Daj roko na to! Jurček (naredi to): Evo! Andrejček: Kdo je? Jurček: Diskrecija. Daj roko na to, da ne poveš nikomur! Andrejček (mu poda roko): Pri bogu! Moja častna beseda. Jurček: Nikomur? • Andrejček : Nikomur. Jurček (po daljšem premišljevanju): Olga je. (Zdi se, da pričakuje, da se bo svet podrl. Toda nič podobnega se ne zgodi. Do¬ nava se vali mimo kot doslej ob vznožju griča naprej. Solnce siplje radodarno svoje zlato preko gora.) Andrejček: No torej: Praviš, da imaš ljubico in da je Olga tvoja ... tvoja ljubica. In prisegel si tudi. Jurček: Seveda sem prisegel. Pravkar sem poljubil Olgo. Andrejček : Ujjeh! Jurček (razburjeno): Ali naj pripove¬ dujem? Andrejček : Da. Jurček: Ampak daj roko na to, da ne poveš nikomur. — (Andrejček mu poda roko.) Jurček: Torej ti povem, kako je bilo. Ti veš, da leta Olga tu sama naokrog in nje¬ ne roke so vedno umazane, ker išče vedno štiriperesno deteljico in pri tem goljufa, če ne najde namreč nobene štiriperesne, utrga triperesno in naredi iz nje štiriperesno, ker napravi iz enega lista s škarjami dva. Rekel sem ji: Ti goljufivka, sleparka, to vendar ne prinese sreče! Srečo prinese le tedaj, če je deteljica sama od sebe štiriperesna, če pa narediš ti iz triperesne štiriperesno, te bo ljubi Bog kaznoval, ker je to goljufija, in sre¬ ča nalašč ne bo prišla, ker ni tako neumna kot si ti, si razumela? Na to je rekla Olga: Daj mi mir, sicer te zatožim, da me vedno zbadaš, ko ti vendar nisem nič storila. Pojdi se igrat s fanti in pusti dekleta v miru in ne štuli se med nje. Tvoj papa je rekel včeraj pred vsemi, da ti bo dal tako klofuto, da pa¬ deš v omedlevico, če me boš še enkrat vlekel za lase. Uči se raje latinščine, ti poba ne¬ umni, od mene pa pojdi deset korakov stran, razumeš? — Tako je govorila z mano in pri¬ čela tuliti ter legla na zemljo. [ Stran 3. Podzemni Pariz ===== POLA NEGRI == Lepota — Mladost — Temperament Kolosalna igra in mimika. NI človeka, ki ga ne zanimajo skrivnosti »Pod¬ zemnega Pariza«. — Pariške noči. — Pariške demimondke. — Pariški apa- ši. — Nočni Pariz. — Pariška razkoš¬ nost. — Bogate pariške najnovejše toalete. — Skrivnostni »Cafe Boule« itd., itd. — Vse to in veliko več, kar si niti v sanjah ne domislite, Vam živo prinaša senzacionalni in velezani- mivi film bogate vsebine v 6. velikih dejanjih ..Podzemni Pariz" ki vsebuje tudi še polno iskrene in vroče ljubezni. — Snov je vzeta po znanem gledališkem komadu »MON HOMME« od A. Picarda in F. Carca. »Podzemni Pariz« Vam odkriva svoje skrivnosti dne 13. in 14. maja, in sicer ob: /44., 5., 148., 9 pri nezvišanih ce¬ nah. — Ne pozabite, da ste najlepše in najboljše filme v tej seziji videli le v ELITNEM KINU MATICA Telefon 124 Andrejček: In ti ji nisi dal poštene brce? Jurček : Najprej sem hotel, potem si pa nisem upal k njej, ker je vendar ležala na tleh in bi me lahko z obema nogama pre- vrgla, ker bi moral vendar stati samo na eni nogi, če bi jo brcnil. Če bi pa hotel suniti z obema, bi kratkomalo padel — sicer pa se žensk ne suje, kvečjemu oklofuta se jih. Andrejček: Si jo oklofutal? Jurček: Najprej sem si dejal: oklofu¬ tam jo, a potem sem si dejal: ima tako majh¬ no lice, če jo oklofutam, umre ubožica. In vendar bi zaslužila, ker ji nisem ničesar na¬ redil in ker ne trpim, da se mi grozi z oče¬ tom. Moj oče me lahko tepe, kadar hoče, proti temu nimam ničesar, ampak drugim ga ni treba ščuvati, ker potem me popade taka besnost, da sem zmožen vsega. Dražiti svo¬ jega očeta pa ne pustim na noben način. Andrejček: In kaj se je zgodilo po¬ tem? (Konec prih.) Stran 4. PROGRAM Štev. 53. Veseli kotiček. Šunka in tašče. »Pomislite, ljuba soseda, kak surovež je moj zet, spravil me bo še pod zemljo. Včeraj sem mu povedala nekaj dobrih nasvetov o gospodinjstvu, o štedljivosti in o sličnem. Zakrknjenež me mimo posluša in ne črhne, dokler mi ni zmanjkalo besed. Nato mi ne¬ nadoma pravi: »Mati, rešite mi sledečo uganko: Zakaj imajo šunke in tašče ista svoj- stva?« — Kaj bi rekli vi, soseda, jaz sem ve¬ lika prijateljica ugank, toda tako skrivnostne uganke še nisem slišala. Najhujše pri tem je pa še to, da je nepridiprav vzel klobuk in hotel oditi še preden sem mogla staviti ka¬ ko vprašanje. Ta nesramnost me je do skraj¬ nosti razburila in zastavila sem mu pot z besedami: »Gospod sin, ne pustim te od tod, dokler ne poveste rešitve uganke!« Kot da bi mi povedal posebno ljubezni¬ vost, iui pravi s sladkim glasom: »Ker so oboje najboljše takrat, ko so mrzle!« — in izginil je. preden sem se zavedla. Ljubezniva skrb. »Ljubi Hinko, ali si pa tudi dovolj oble¬ čen? Vedno se zate bojim, posebno odkar sem slišala, da je en vol v vagonu že zmrznil. Posledice vzgoje. Peterček je bil kot majhen fantek tako srčkan, da ga je vsaka vzgojiteljica prena¬ šala, božala in poljubljala. Ko je Peterček dorastel v velikega Pe¬ tra, se ni mogel odreči temu, da ne bi za revanžo vsako lepo vzgojiteljico božal in poljubljal, ker je bil pač od mladih nog na¬ vajen. Tečna hrana. Žena: »Jožko, popil si že šest vrčkov pi¬ va, toda pri tem nič jedel. Škodilo ti bo, ako ne naročiš tudi jedi.« Mož: »Pusti, pusti, tako sem najbolj za¬ dovoljen!« Žena: »Akoravno se počutiš dobro, tvoj želodec zato vseeno potrebuje.« Mož: »Ker že toliko sitnariš, ti pač po¬ vem, da imam že tebe v želodcu — in to mi popolnoma zadostuje.« PltOtl y učinkuje edinole preizkušeno in najnovejše sredstvo LEPOFORM TABLETE Glavna zaloga lekarna ^ (debelosti) Bahovec, Dijana (in SalUS). Po seji. Uradni sluga: »Kaj pa hočete, gospod konsistorialni svetnik?« »Moj klobuk!« »Tu je vaš klobuk!« »To ni moj klobuk!« »Oprostite mi, gospod konsistorialni svet¬ nik, klobuk sem nekoliko okrtačil.« V gostilni. Gost: »Odnesite to juho nazaj, ker ni dovolj topla!« Natakar: »Kako pa vi to veste, ko še niste juhe pokusili?« Gost: »Ker vi tako mirno držite palec v njej.« Veliki križ. »Dobil si sedaj že nebroj odlikovanj, po¬ trudi se, da dobiš sedaj še veliki križ!« »Ni potrebno — imam že taščo!« Med zakonskima. Pomisli, draga ženka, v gozdu, ko sem se sprehajal, naenkrat stopi pred mene razbojnik, pa mi reče: Denar ali življenje!« »In ti osel si mu sigurno dal denar?« Reprezentaeija. »Dragi prijatelj, tvoja obleka je že tako ponošena, da se od svoje žene že neprimer¬ no razlikuješ. Ona se oblači, rekel bi, pom¬ pozno.'; »Veš, dragec, reprezentaeija podjetja za¬ hteva, da se oblači žena po žumalu, jaz pa po glavni knjigi.« Slabotno mesto. Profesor: »Videli ste torej, da deluje proces potenja na najbolj slabotnih delih te¬ lesa.« Študent po končanem predavanju ob iz¬ hodu iz dvorane: »Gospod profesor! Pazite, da se ne prehladite, glava vam je strašno potna !- Rutiniran igralec. Prvi igralec sproži pištolo: Ničvredni sin, umri po moji roki!« (Pištola odpove.) Drugi igralec pade: Pištola ii je sicer odpovedala, dragi oče, toda kot poslušen sin umrem vseeno. Prazen izgovor. »Zakaj prihajate danes tako pozno v urad, gospod praktikant?« »Prosim vas za oproščenje, gospod svet¬ nik, včeraj smo imeli uradniški ples, pa sem se moral malo naspati.« »Prazen izgovor, to bi storili lahko tudi tukaj.« Najcenejšt nakup potrebščin za čevljarje, krojače in šivilje, nogavice, ioaletno blago, kravate, rokavice, srajce, JOSIP PETELIN C, Ljubljana, - za Prešernovim spomenikom ob Ljubljanici. * A Pozor, pekarii! DlflSLAD in SLflDNO MOKO (maltorin) najboljše sredstvo za pecivo ter 25% cenejše od konkurence nudi Tovarna diaslad in slada I M. Zaloker d. z o. z., Ljubljana-Vič I Ponikluje dele^ koles — auiomobilov — otroških vozičkov — zdravniških instrumentov iid. .BISTRA'-DOMŽALE največji galvanizacijski zavod v kraljevini SHS. MALI OGLASI Vsaka beseda 50 p, najmanjši znesek Din 5*—. Plača se lahko tudi v znamkah. — — Trgovski oglasi beseda Din 1*—, najmanjši znesek Din 10’—. Nakup in prodaja: Spalnica, iz češnjevega le¬ sa, popolnoma nova in 2 črni hrastovi pisalni mizi po ugodni ceni na prodaj. — Naslov v upravi,Programa'. Kredenca kuhinjska se kupi, ponudbe na upravo lista. Leksikon novejše izdaje se kupi. Ponudbe na upravo lista. Kupim psa, prepeličarja, dol¬ go ali kratkodlakega, dobro dresiranega. - Ponudbe na upravo. Enonadstropna hiša s 4 sta¬ novanji in vrtom na prodaj za 180.000 Din. Kupec do¬ bi takoj stanovanje. -- Po¬ trebna gotovina 50.000 Din. Pojasnila v upravi lista. Ljubljana, Wolfova ul. 1. llllllllilllllllllliillllll