List 86.
Krompir ali kruh — jajca — merva ali otava— kaj več zaleže ali kaj bolje redi?
V 37. listu nemškega naravoslovskega časnika „Natur" se bere pretres teh vprašanj. Podamo ga tudi našim brav-cem; naj bero, prevdarijo in sodijo.
Zakaj nek — tako se bere v omenjenem časniku — se še zmiraj toliko krompirja sadi, ker je vendar znano, da še zmiraj rad gnjije , če ne na polji, pa v hramih; da ga včasih ne ostane več kot en sam koš, če ga je gospodar tudi pet košev pridelal? Fr. Salm pravi na to vprašanje, da je le stara navada tega kriva ; kakor se ga pred 80 leti ni hotel nihče lotiti, da bi ga bil sadil, ga sadi sedaj vse, — kakor ga nekdaj ni hotel nihče jesti, češ, je le za prešiče , tako ga je sedaj vse. Na svetu je vse le navada, navada pa je železna srajca. Kmetje sade krompir že tudi zato, ker vejo, da mestjani ne morejo biti brez DJega, ga tedaj lahko prodajajo.
Kemija pa, to je, tista vednost in umetnost, ktera vsaki stvari do kože pride, to je, ktera vsako stvar zna na drobno razložiti, in potem zve, iz česa da je zložena ali kaj da ima v sebi, — kemija ne govori tako dobro od krompirja, kakor ljudje mislijo. Ona natanko kaže, da en polovnjak režene moke ima toliko redivnega ali tečnega v sebi kakor sedem polovnjakov krompirja, ali če bi povedali to po domače, bi rekli: če se vsede ljudi okoli jedila, ki je iz enega polovnjaka režene moke napravljeno, jim bo to jedilo toliko zaleglo, kakor če bi se vsedli okoli sedem polovnjakov skuhanega krompirja.
Semtertje že kupuje bolj ubožno ljudstvo raje kruha kot krompirja, ker mu več zaleže.
Ravno tako ljudje tudi ne spoznajo še, kakor bi imeli, tečnosti jajc. Ni ga jedila, ki bi več teknilo, kot jajca. Kmetje ne cenijo še prav jajc, ker bi sicer gotovo vseh v mesto ne znosili na prodaj, ampak bi jih tudi za dom več prihranili zlasti tam, kjer nimajo nič mesenih jedil. Posebno otrokom, ki bolehajo za bezgavkami ali bramorjem (Skro-feln), kaj dobro de, ako se jim večkrat mehko kuhano jajce da.
Obernimo se še h klaji živinski. Znano je, da navadno velja merva (seno) za veliko boljo klajo kot otava. Če več pa ima klaja lesenega v sebi, toliko manj redi,— kolikor bolj pa zorijo trave na senožetih in kolikor stareje tedaj so, toliko bolj ulesene. Dr. Kaiser je izrajtal, da 100 funtov mer ve nima več živeža v sebi kakor 72 funtov otave — in vendar se merva dražeje plačuje kot otava. Da se otava večidel v slabejem vremenu kosi kot seno, in da po tem takem večkrat zgubi veliko tečnega, ne more ravno otavi cene jemati; saj tudi merva se spravlja marsi-krat v deževnem vremenu ; kar otavi ceno pomanjšuje, je le to, da ni za konjsko klajo tako rabljiva kakor je merva.
Tako bereme v 37. listu „Nature". Je menda marsi-ktero zerno resnice vmes.