Izhaja l. in 16. dan vsacega meseca.
Velja a colo leto 3 gold. za pol leta gold. 1,50.
Vredništvo, opravništvo: Krakovski nasip št. 10.
12. številka.
Ljudski Glas
Inserati: Petit-vrsta, ako se lkrat tiska 5 kr., 2krat 4 kr. in ako se 8krat ali večkrat tiska 8 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
Na nof rankirana in pisma brez podpisa se no ozira.
V Ljubljani dnč 16. junija.
II. leto 1883.
Vabilo na naročbo!
S prihodnjo številko prične se nova polu-letua naročba na
„Ljudski Glas“.
Navzlic sovražnemu oviranji tako zvane „prvaške“ stranke, katera sicer, kakor smo pri zadnjih deželnozborskih volitvah videli, vedno bolj peša, bomo i v prihodnje našemu geslu: Ne oziraje se na prijateljstvo ali sovraštvo te ali one stranke, povsodi, kjer krivico in zatiranje zapazimo in kjer nam je biti boj za pravico, zvesti ostali. Ni nam torej treba še posebno naše č. čitatelje in somišljence k mnogobrojni podpori in živahni agitaciji za naše glasilo vzpodbujati. Sploh je vsim našim somišljencem znano, da ne želimo razširjanje našega lista iz sebičnih namenov, kajti nas nadvladajo žlahneji čuti in višja načela človečanska.
Torej naj — posebno glede nove naročbe
— vsi naši prijatelji za razširjanje našega lista delujejo in s tem svetu pokažejo, da so bedaki oni, ki mislč svobodno mnenje zatreti, da so beddki vsi, ki misle pravo ljudsko napredovanje in njegove svobodonosne težnje in blagostanje ovirati.
Ako bote, prijatelji dragi, za glasilo naše
— »Ljudski Glas“ — tudi bodočno tako požrtvovalno in marljivo delovali in se potezali, uverjeni bodite, da ni to nam samim v veselje, nego Vam v Vaš prid, ker bomo potem tem bolj zmožni se z ljudskimi sovražniki bojevati in za naša načela in v korist zatiranih stanov delovati.
Ob enem prosimo vse one č. gg. naročnike, kateri so z naročnino še na dolgu, naj novce do konca tega meseca vpošljejo, ker imamo tudi mi svoje dolžnosti.
Tudi oni gospodje, kateri želijo list še naprej sprejemati in so samo za prvo poluletje naročnino plačali, naj isto blagovolč do konca t. m. ponoviti, da se daljše pošiljanje ne pretrga. Ljubljanske naročnike pa prosimo, naj naročnino našemu poverjeniku g. Štefanu Verčiču proti izkaznici izročč.
List velja do konca grudna 1.1.
1 gld. 50 kr.
Končno izrekamo vsem onim prijateljem in č. g. dopisnikom, kateri so nas z nabiranjem naročnikov tako izdatno podpirali, najtoplejšo zahvalo in željo, naj nam tudi naprej svoje prijateljstvo blagovolijo ohraniti!
Vredništvo in opravništvo »Ljudskega Glasu" v Ljubljani:
Ferdinand Suhadobnik.
Mir na Kranjskem.
Deželnozborske volitve so ukončane in zbor sam za Kranjsko sklican je v dan 25. t. m. v posvetovanje na starem strelišči. Mej novovolje-nimi poslanci, katere objavljamo na drugem mestu našega lista, nahajamo v našo tolažbo tudi lepo doneča imena, koja nam obetajo resnega delovanja za prospeh cele dežele in — pomirjenje.
Kako zvočna, kaj ne, je ta beseda? In narodnostni mir je v cesarstvu kakor Avstrija, kjer skupno živč in bivajo raznotere narodnosti, dragocen biser. Torej je želja gotovo opravičena, da bi iz novih volitev tudi za našo domovino procvelo narodnostno pomirjenje, _koje naj bi se krepilo in stalno utrdilo. In ne samo v našej ožjej domovini, tudi drugod, mej Cehi in Nemci, Poljaki in Rusini itd., ki spadajo pod jedno in isto kronovino, je uže pač skrajni čas, da poiščejo pogojev, uvetov k mirnemu, složnemu sporazum-ljenji.
Na duri naše trkajo vsi drugi višji in važnejši interesi, ki segajo globočeje v družbinsko življenje nego narodnostne razlike. Priznati pa moramo kar na ravnost, da na Kranjskem nij tžil, nij prostora za strankarsko despo-tijo. Povsodi se morajo narodnosti vzajemno sporazumeti in vsaka jednej proti drugi odjenjati in biti tolerantne. Dosedanje narodnostne riva-litete in odurni strankarski prepiri, le-ti storili so vsako praktično materijalno vprašanje nemogoče in odvračali splošno ljudsko pozornost po
polnem na drugo polje. Le-ti so delali ovire, da se ljud ni mogel brigati za važne gospodarstvene zadeve in njih posbešbo, česar je v resnici želel.
Pod takimi tužnimi razmerami trpeli so kaj občutljivo meščanski elementi, obrtni in delavski stan. Obče je znano, v kako bedo je zabredel nekdaj tako cvetoči obrtni stan. S krčevito obupnostjo postavil se je le-ta po vsej Avstriji energično v bran, da se otme nevarnosti; vsi obrtniki monarhije naše, katerekoli narodnosti in in političnega mnenja, skupili so se svoje dni in združili terjatve gledč stanovskega stališča, kar je jasno svedočilo, da se v oziru materijalnih ujmov, na polji občnega blagra kaj lahko doseže mej avstrijskimi narodi sporazumljenje. Kje neki stoji zapisano, da si Slovani in Nemci v Avstriji morajo stati vedno nasproti kot bojujoči gladija-torji? Obrtni stan reprezentuje pristni srednji stan, neskaženo, pravo meščanstvo.
In baš zavedno meščanstvo moramo smatrati kot nositelja modernega državnega mišljenja, novošegnih, svobodnostnih idej. Meščanstvo je vtelesenje svobodomiselnih in demokratičnih r°-zorov. Torej pa more le tista država na p< napredka in svobode dalje koračiti, v kojej meščanstvo v vsakem oziru zavedno in se nah v srečnem in prospešnem položaji.
Pred vsem trebamo miru, odmSra, da nam je možno svobodno in mirno posvetiti v< kanskemu delu gospodarstvenih pretvorb ali i
form. Mežčausko, kmetske in delavske Jjuds
vrste se morajo osvoboditi neznosnih okovov ostudnega tlačenja. V to svrho si pa morajo tu vsi ti stanovi — naj govorč uže katerikoli jez
—	podati bratovsko desnico! Nalog deželn zborov je, da napravijo mir, da pomirijo razbu jene politične življe, takisto zahtevamo od našeg Kjer temu nalogu nijso kos, potem pač ne vem čemu zborujejo. Administrativne deželne zade^ še ne završujejo celega poklica. V deželnih zboril mora najti narodnostna sloga podstavek in po roštvo. Ako to izvrši naš prihodnji deželni zbor o čimer ne dvomimo, si bo v istini pridobil neminljivih zaslug za občni blagor, a avstrijanskil narodov združbi je s tem storil največjo, najple-menitejo uslugo! —
Zabavni del.
Bianca Dolore.
(Spisal Oskar Suhadobnik.)
Meseca avgusta 1881. 1. umrl je v svojem gradu Castelamar na nečem skalnatem otoku general Karlistov, nazivan Sennor Dolore y I*az, v 63. letu d6be svoje. Po končnem padcu karlističnega rovanja podal se je nejevoljen nad prevaranem upanjem glede prihodnje sreče sč svojo mladoletno soprogo, neko lepo in gorko-krvno, pa tudi pobožno Lahinjo na svoj grad, čegar balkoni so se kaj prijazno vzpenjali nad morjem. Neki star, gluh in vojaško izšolan sluga, kateri je ob jednem tudi kuharja nadomestoval, in stara, pol slepa kmetica, ki je posel hišinje opravljala, sta bila edina družbenika svojih gospodarjev in pozneje tužne vdove.
Donna Bianca Dolore stala je necega jesenskega večera na balkonu na zapadnej strani gradu. Solnce je kmalu zatonilo v morje, katero se je v znožji mlade vdove enako rudečemu prtu mirno
razprostiralo. Lep večer je bil, Bianca Dolore se je kmalu v veliko zamišljenost utopila; minulost, lepo minulost jej njen živahni duh v plastičnih podobah naslikava.
Vidi se v duhu kakor šestnajstletna deklica na vrtu neapolitanskega samostana, v kojem je od skrbnih nun svojo izgojo dobivala. Spominja se prav živo onega dnč, ko je po samostanskem vrtu šetaje iztaknila vzad grmovjem pozabljena, po polnem zarujovela vratiča v visokem zidu in nje dilice majala. Še zdaj, po sedmih letih, čuti strah, kateri jo je prešinil, ko se je kos vratič odlomil in ji v roki ostal ter ona z velikim začudenjem zr6 v svet in — v obraz mladega moža, kateri se je z nepopisljivim občudovanjem na njo oziral.
S	kakim strahom je, ko se je zopet zavedla, desko iz rok zagnala! Kako boječa je v svojo celico zletela, kjer se je razburjena na stol vrgla! Kako se je potem, ko se je nekoliko oddahnila, morala nad praznim strahom smejati. Vsaj je bil neznan mož vender tako lep mladenič in njegove oči prav nič strašne, njegove ustnice tako rudeče in bradica tako mehka. Oj, to je bila nespametna!
V tihej noči je potem o njem sanjala in — ne, to niso bile sanje, slišala je njegov glas, da, da, le njegov glas je znal to biti. Pel je pod njenim oknom:
Angelo del a more,
Dolcissimo cuore!
Da, on je bil, spoznala ga je v mesečnem svitu, premda je bil zavit v črn plašč. Neprenehoma zrl je na njena okna, a ona za njimi skrita poslušala njegovo petje.
Drugi dan prišla je njena mati v samostan ter ji naznanila, da se mora doinč>v vrniti, ker je nevesta srčnega junaka za sveto reč, generala Dolore y Paz.
tfokala je — slov6 od tovaršic in nun jemaje, bilo ji je zelo hud6 žalostno je stopila čez samostanski prag na solčnato cesto. Urno se je okoli sebe ozrla, a ni videla druzega nego velik voz, v kojega sta bila vprežena rflva konja, in starega voznika Giovanija, kateri jo je v voz spravil. Globoko je na tihem vzdihnila, ko so konji potegnili voz.
Kmalu potem se poroči z generalom in se poda ž njim v Pariz in po daljšem bivanji v Parizu k armadi Donna Karla, pri kateri je njen
Izvirna dopisa.
Iz Krope, 11. junija. (Uzroki štrajku v dan 4. junija.) — Podal sem se v delalnice ter povpraševal po uzrokih „štrajka“. Od vseh stranij je bila slišati enoglasna pritožba: „Železo nam predrago dajejo1'. Računijo jim ga dun. cent po
12,	nekateri cel6 13 gld., ko ga sami dob6 po 7, o/.iroma 8 gld. Ubogi kovat ga mora plačati, kar ga vzame, v enem tednu, ko ga gospod lahko 3 mesece dolžan ostane. Nij li to več ko židovski dobiček?
Povprašaje, kako jim pa žreblje računijo in koliko jih eden na teden more narediti, kako se preživi čez leto, zvedel sem od zanesljivih mož to-le: Recimo, da delavec, ki s svojo rodovino broji pet glav (v Kropi dela ženski spol kakor možki), prične delo z svojo ženo vsako jutro ob 5., če prav ob 4. uri in delata z vodo vred zvečer do 6. tudi 7. ure, naredi torej on na teden
6 500 žrebljev, ona pa, ki ima poleg kovanja, tudi pri družini posla, le 5 500, toraj oba skupaj povprek na teden 12 000. Ako delata konjake težke po 6 <U. tisuč, porabi se za vsaki tisuč 71/*«#. železa, kateri stane 87 kr. Žreblje pa gospod od kovača kupi za 1 gld. 40 kr. po tisuč, kovaču torej ostane 53 kr. Zaslužek dveh enakih delavnih močij je v navedenem primeru 53 X 12 = 6 gold. 36 kr. na teden, ua leto 636 X 52 = 330 gld. 72 kr.
Sedaj si pa oglejmo stroške v delalnici in doma. V delalnici je treba plačati najemščine od 2 panjev 10 gld., orodje stane po tem malem na leto tudi 10 gld. Oglja se porabi za 42 gld., skupaj toraj 62 gld. To mora neogibno plačano biti, drugače je delo nemogoče. Preidimo na stroške doma. Stanovanje recimo stane le 16 gld. Delavcu bi se spodobil tudi rediven živež, a tukaj mu ne moremo zapisati druzega nego sledeče reči: 5 klg. turščine moke 50 kr.,
7 klg. kruha 98 kr., liter kaše, liter ješprena, nekaj feržola in nekaj pšenične moke, toraj recimo vse skup z dosti majhno številko 40 kr., kilo zabelje in mervico masla za v petek, skupaj 91 kr., 1/2 klg. soli 7 kr., za 5 kr. jajec, za 5 kr. mjila. Vsaki dan polič mleka se tudi lahko porabi pri otrocih, na teden tedaj 35 kr. Ker se že kava povsod pije, privoščimo jo našemu kovaču vsaj v nedeljo za zajulerk, računimo jo 30 kr. Opoludne v nedeljo privoščimo izposteni družini klg. mesa in '/a klg. riža, 40 -+- 16 = 56 kr. Ker pijača nikjer ni nič omenjena, privošimo njemu in nji v nedeljo večer poleg skromnih opoldnevnih ostankov stari polič vina za 26 kr. O drugi pijači kar molčimo. Le to moramo v poštev vzeti, da ako je kak otrok tako majhen,
soprog komandiral jedno divizijo. Tukaj so Douno Bianco zelo odlikovali, a ona se malo zato zmeni, ostala je svojemu soprogu zvesta; le časih se je okolu sebe ozirala, kakor bi nekaj iskala.
Neko noč začuje Donna Dolore dremaje iz bližnjega šotora znano pesen. Lepo je donela v nočnej tihoti se spremljevanjem strun:
Angelo del amore,
Dolcissimo cuore!
Donna Bianca poskoči z ležišča, in ko jo njen skrbeč soprog vpraša, kaj ji je, zmajala je kakor blazna z glavo ter bridko jokati začela. General se razsrdi ter v nočnej temini ven poda, da bi pevca poiskal. Blizu šotora zapazi mladega, lepega Neapolitanca, imenom Ernesto Felicitži, kateri je nedavno kot prostovoljec k Karlistom pristopil. Zapovč mu molčati ter se zopet v svoj šotor poda. Donno Bianco čuval je odslej najpazlji-veje, in ko vidif da so prizadeve njegove brezvspešne, vzel jo je soboj v Castelamar, z morjem obdani.
Prišla je potem strašna noč, v katerej je Sennor Dolore y Paz umrl. — Divji živelj je metal valove razburjenega morja proti sivemu zidovji. General je ležal v nezavesti na svoji postelji in zraven njega sedela je Donna Bianca.
da mati ne more od njega k delu, imeti mora doma varuhinjo, to računimo 60 kr. na teden. Vse navedeno znese toraj na teden 5 gld. 3 kr., na leto toraj 503 X 52 = 261 gld. 56 kr., če prištejemo stroške v delalnici 62 gld. in stanovanje 16 gld., imamo stroškov 339 gld. 56 kr., kateri kažejo gledč na celoletni zaslužek 330 gld. 72 kr. primanklej v svoti 8 gld. 84 kr.
Oddahni se, dragi čitatelj, sedaj smo pa še nagi na golih tleh in navedene reči bi morali vse sirove pojesti, ker nismo v račun vzeli ne obleke, ne hišne oprave, ne derv in ne luči, na tabak, biro in žganje smo tudi nalašč pozabili. Mislim, da za vse to ne bi bilo preveč 100 gld., toda kam jih pa hočemo dejati, ker že uraču-njenje naj bolj skromnih potreb kaže deficit. Zdravi tudi nismo vedno, bolezen stane nekaj, ravno tako pogrebi, porodi, botrine. Starost smo tudi pozabili, kakor tudi še mnogo drugih reči. To je za obupat. Tistega, ki to piše solz6 polivajo, in tudi naj bolj trdosrčnega človeka, ki bo bral to in se prepričal o neizmernej bšdi kovaškej, mora ganiti globoko v srce.
Če se oženjenima, ki sta obadva za delo, tako godi, kak križ je še le tam, ko eden izmed nju delati ne more, tu je še le pravi Bog pomagaj! Ne rečem, da bi se ne dobile družine, katere lažje shajajo, in to so tiste, ki imajo dobre dorasle otroke; a to ne trpi dolgo, ko se pože-nijo, pusttš stariše v nemar, ker so postali za delo slabi, v skerbeh in nadlogah in prisiljeni so, da primejo beraško palico. Po celi deželi nas kakor berače zaničujejo. Res smo berači in čudno se nam zdi, da še večji nismo. V Kropi je prav za prav visoka šola ali tako rekoč univerza za beračenje. Beračiti mora vsak na stare dni, tega ga ne more rešiti druzega nego zgodnja smrt. To je neznosno stanje, to je uzrok štrajku v dan 4. junija.
Kake -sf _]jo štrena razmotala, ne vem. Dne 6. t. m. prišel je iz Radovljice c. kr. komisar k županu in vzel nekoliko delavcev v navzočnosti starešinstva ua zapisnik. Istega dne popoludne je v gostilni pri „ Jarmu" iz velikanske trume 200 možkih delavcev, kateri so hoteli zaslišani biti, vzel še 6 na zapisnik. Rekel jim je, gospodje pravijo, če bi kovač delal in ne pil žganja, bi lahko izhajal, kar je pa jako jalova trditev. Nadalje je rekel gospod komisar, da gospodje pravijo, oni ne morejo nič plače povišati in raji de-lalce propustč, na kar mu je teh 6 mož enoglasno reklo, da naj jih le propustč, ker jih bodo čez en teden zopet radi v delo vzeli, ko bodo videli, da se jim je zlati studenec usušil. Ti možje so prosili gospod komisarja, da naj bi jim vlada prišla v pomoč z kakšno obrtnijsko šolo, obljubil jim je to, vendar pa pri tej priliki rekel, da gospodje
Na enkrat poprime njeno roko z mrzlimi svojimi prsti ter z otlim glasom reče:
„Prisezi, Bianca, da si mi bila do zdaj zvesta!"
„Prisezam,“ ga ona zagotovi.
»Prisezi, dane bodeš po mojej smrti nobenega več vzela za moža!“
„Prisezam,“ odgovori mu brezglasno.
»Gorjč tebi, če si krivično prisegla," odgovori jej, »gorje tebi, ako se ti le misel na kacega moža v srci zbudi! V podobi tistega, katerega bi si zaželela, se ti bodem jaz prikazal. Me-li slišiš Bianca? Mene bodeš mesto njega objela in se v tem trenutku v prah premenila, ko se boš udala ljubezni.11
Na to izdihne svojo dušo. Bianca je vsa prestrašena naglo v drugo sobo odšla in se tam v nezavesti na tla zgrudi.
*
*	*
In tisti strah, kakor v dni noči, nadvladal jo je zdaj. — Bleda luna divno plava nad mirnim morjem: še enkrat se hoče Bianca okoli sebe ozreti in potem oditi v sobo — a čuj! Kaj se čuje od obalov mirnega morja? Čarobni glasi: Bianca del arnore,
Dolcissimo cuore!
pravijo, da kovači svojih otrok v obrtnijsko šolo pošiljati ne bodo hoteli. To je sumičenje, katero le izrazuje strah pred obrtnijsko šolo. Da pa kovač premalo dela in preveč pije, je pa laž, izvzemši tisto kopo postopačev, kateri se še v vsakem kraji dobč. Da se popiva, vzrok je prodajalec kakor pivec. Ker so gospodje in oštirji vsi v eni osebi, bi pač to lahko storili, da bi delalec ne mogel biti nikdar pijan; a pri žganji je 50 procentov, morala pa ni vredna piškavega lešnika. Krčem je v Kropi saj dve tretjini preveč.
Da bi se pa plača ne mogla zboljšati, naj pa moti to, da je tukaj par gospodov, ki se pečata skoraj izključljivo s tem, da dajeta svoje izdelke tem drugim, kedar imajo veliko naročenega. Eden teh dveh gospodov je tako dober, imenuje se Putov Blaže, ki plačuje kovače tako, da morejo izhajati. Blagor tistim, ki delajo njemu, kajti preskrbljeni so z vsem. Kako more ta kovače bolje plačevati, ker vendar vse blago le doma drugim proda? V zgubo gotovo ne dela, kajti premoder je mož. Prava je ta, da je zadovoljen s poštenim dobičkom. Naši gospodje raji od tega gospoda Blažeta drago žreblje pokupijo, kakor bi pa kovačem plačo zvišali. Mi ne zahtevamo, da bi gospodje za svoj trud ne imeli dostojnega dobička, mi jim ga še celo privošimo. Vsaj gospod brez drobiža pri nas nima in ne more imeti nobene veljave, a od tega svojega dobička naj pusti raz mizo pasti majheno drobtinico delavcu siromaku.
Tako tugovanje in pritožbe sem slišal po vseh delarnicah. Dokler se ne bodo ustanovile cene pri železu, tako dolgo bo delavec roboval in ko ob moč pride — beračil. Če se kdo dobi, da more oporekati le naj manjši črtici tega dopisa, poživljam ga na dan, toda ne z zmerjanjem, s protidokazi naj pride!
Pozabljeni bratje, beneški Slovenci.
Z Beneškega v dan 10. junija.
Ko bi se značaj beneških Slovencev vjemal z značajem bližnjih Furlanov, morda bi se bili že pobratili ž njimi in se potujčili, če ne po polnem, vsaj zelo bolj nego so se do sedaj. Ali naši Slovenci so tako miroljubivi in pohlevni, da so tako rekoč od narave nebrižni surovim sosedom. Ako izvzamemo male prepire in morda kterikrat kako ničevo pretepanje, mej njimi se zelo redko kaj zgodi, da bi šum vzbudilo. Prelivanje krvi, uboji so pri nas (ali vsaj do sedaj) skoraj nesli-šane dogodbe; ko mej Furlani ne mine mesec, da bi se kaj enacega ne prigodilo. Že samo ime Lah (Benečani zovemo Lahe samo Furlane) vstraši poštenega Slovenca. Med Lahom in razbojnikom ne dela prevelicega razločka, in ne imenuje Laha,
„Felicit&!“ nehote ona vsklikne. ,,Je-li on?“ „Oj, da bi on bil!“ Z tresočo roko sname Donna Dolore od svojih prs rožico ter njene rudeča blesteča peresca siplje črez balkon.
Dolcissimo cuore,
Angelo del amore 1
se veselo sem od morja glasi in glas „Ernesto“ poželjivo izzži balkona navzdol.
Pa kako? Ni ravnokar svojo prisego prelomila? Si ni ljubčeka k sebi želela? Ko bi se zdaj duh njenega soproga v podobi Felicitži iz goste morske megle vzdignil in jo seboj potegnil v
hladni grob!? Sveta devica, varuj me!------------------
Železne duri balkonske neprijetno zaškripljejo, balkon se pretrese in glej — iz megle se prikaže v§lo obličje, in na to se dvigne bela prikazen, katera se tiho Donni Bianki bliža in pred njo obstoji. Mirno stegne za njo roke in jo korak za korakom zasleduje, da dospe v sredoveške,
čudesne dvorane.-----------------
Kaj se je dalje zgodilo, ni znano. Donno Bianco Dolore y Paz našli so drugo jutro — mrtvo, kajti v onej noči postala je pred Bogom in svojo -< vestjo: signora Bianca — Felicitil.
da bi se ne spomnil njegovega ostrega „kju-kaca“. In res, Lah in to njegovo orožje, s katerim prerad za vsako malenkost pušča sosedu kri, se ne moreta eden od druzega ločiti. Ta različnost značaja se lahko vidi že na lici. Lahom se navadno na temnem, pretečem obrazu, v nemirnih očeh bere vsa njih grozovitost, tako da je lehko znati Laha izmed stotine mirnih in dobrohotnih slovenskih lic. Izjeme seveda so povsod, in zlasti se bojim, de se bodo množile posebno mej Slovenci; saj tudi še tako gorka voda polagoma zmrzne, ako je v dotiki z mrazom. Gotovo eden teh značajev bo od druzega premagan in zadušen, ker sta preveč v dotiki. Da pa slovenski opeša in bo zmaga na laški strani, o tem ni dvomiti, ker začetek propadu je že položen.
Ako primerjamo Sloveuce, ki so najbližji Furlanom, z onimi, ki so bolj oddaljeni, brž zapazimo nekoliko različnosti, in se preverimo, da furlanizem se naprej pomika. Uzrok temu mimo pogostnegh občenja bližnjih sosedov so morda že tudi mešani zakoni. A še bolj nego značaj, prijemajo se Slovencev še druge laške posebnosti in svojstva.
Kakor sem že omenil v poprejšnjih dopisih, slovensko petje se mej nami laškemu umika; še dekleta ga po malem gojijo. Fantje pa navadno le ostudne laške popevke krožijo. Ušesa bolč, kedar se sliši kaj enacega po slovenskih goricah. In tu, ker govorim o petji, naj še omenim, dasi- • ravno ne rad, da pri vseh beneških Slovenih ni niti enega pevskega društva, in le zdaj se tii pa tam najde kakov kaplan, ki v dolgih zimskih večerih vadi vsaj za silo v pevanji dobrovoljne fante. Orgije, kar je meni znano, se nahajajo pri nas samo ene ali dvoje! Potreba nam je vsestranskega vzbujenja, napredovanja, ker vsestransko je pomanjkanje. Potreba je odpraviti nam tako škodljivo malomarnost, da, malomarnost, katere se pri naši duhovščini nahaja, zunaj malo izjem, veliko. Ali to mimogredč. Druga nikakor lepa laška navada ali razvada, koja se rada naših Slovencev prijema, je — kletev, zaradi koje ne lepe lastnosti Lahi daleč slovč. Ne vem ali bi se človek jezil ali smejal slišajoč naše ljudstvo, kako razjarjeno v medsebojnih prepiri^ meša s kakim beneško-slovenskim „ferdamahim hudičem" debele laške kletvin« in rotenje, katerih pomena mnogokrat niti ne razume.
Res je, da nismo še daleč zabredli, a vendar tudi v prvotnosti se nismo ohranili. Toda — principiis obsta! Od začetka se morama-varovati, da pozneje ne propademo po polnem. Varovati se, a kako ? S tem, da se približamo svojim bratom, vam, naši večini še nepoznanim bratom, avstrijskim Slovencem. Seveda tega drugače.uči-niti ne moremo, nego s čitanjem vaših knjig, iž katerih bi dobili novo moč našemu značaju proti laškemu; saj imamo vašemu enak značaj, samo. bolj oslabljen je, bolj pod vplivom tujega. N eh o tč večkrat čitajoč Jurčičeve in druge slovenske povesti, ki tako karakteristično narod opisujejo, sem vskliknil: Res je; taki smo tudi mi beneški Slovenci! Vaše vedenje je tudi naše; vaše navade so tudi naše, z jedno besedo — bratje smo! Da, bratje smo; in vendar tako malo jeden za druzega maramo! Oh, ti osoda, da si nas morala tako razdvojiti, razločiti! — No pa,.da se približamo vam, trebamo najprej domačih rodoljubov. Ali pri nas je težko jih dobiti. Mej prostim ljudstvom ne. Mej učitelji, ali bolje mej učiteljicami, katere so jih skoraj po polnem iz-podriuile*, tudi ne, ker so nalašč postavljene, da narodni jezik in čut zatirajo. Mej duhovščino? Prav za prav ona edina bi mogla kaj storiti; ali kaj jej mari? Ko bi šlo za osebni dobiček, morda bi se marsikteri vzdramil, drugače težko. Ako izvzameš nekatere, ostalo je vse hladno ko zimska noč. Najbolje bi bilo se ozirati na študente. če se ne zavedajo v mladosti, tem menj se v starosti. Ali skušnje učijo, da tudi s temi se ne stori, kar se hoče. Bistre glavice, in teh
ne primanjkuje, se zaljubijo v bogato laško slovstvo, in slovenščina ima malokaj mikavnega zanje. Drugi nimajo ali nočejo imeti časa na razpolaganje zase slovenščine vaditi; tretji zopet nimajo prave volje i. t. d. Najbolje bi bilo, ako bi dobili spodbudo prav od vas. To bi n&nje zelo vplivalo. — Ko bi se enkrat začeli vzbujati, potem bi ljudstvu knjige preskrbevali, bi mu pri-poročevali družbo sv. Mokora, in časoma bi mogli tudi kako narodno društvo, kako čitalnico ali kaj enacega osnovati. Pač še kaj druzega bi se moglo izvršiti, ali Slovenci! brez vaše pomoči težko. Če vam je kaj mar do nas, pomagajte nam, ker si sami pomoči ne znamo: brez vaše pomoči smo na veke zgubljeni!
*	Da nam učiteljic ne primanjka, ustanovili so nam v sv. Petru Slovenov magistralne ženske Sole, ali, kakor pri vas pravite, „žensko pripravnico".
Domače zadeve.
— (Deželni z bo r kranjski,) ki je sklican na dan 25. junija, ne bo zboroval v redutnej dvorani, kakor doslčj, ampak v prostorih starega' strelišča, kamor so vse potrebno, prenesli. Zgodilo se je ,to .zaradi-tega, ker so v redutnih • prostorih umeščeni deželni uradi.
—^ (Nevovoljeni poslanci) za kranjski deželni zbor, katere'so volile kmetske občine 9. t. m., so ti-le: Dr. Bleivveis, Robič, notar Kersnik, beneficijat Klun, BI. Mohar, dr. Poklukar, dr. 'NJošnjak, dr, Zarnik, M. Lavrenčič, Vilj. Pfeifer, župnik dr. Sterbenc, dr. Papež, .notar Svetec, Pakiž, graščak Rudež in okr. sodnik Deu. — .Za mesta in trge: Ljubljanski župan Peter 'Grasselli, dr. MoscKč, vitez Schnteid, Oton Detela, prof. šuklje, dr. Samec (župan kamniški), dr. II. Dolenec, Jos. Braune. — Trgovinska zbornica je volila predsednika Kušarja jn tajnika Murnika. —: V velikem posestvu: Apfalttem, Desch-' mann, SchwggelK Zois, Luckmann, Gutmannstkal-Benvenhtti, Blagay, dr. Mauer; mej dr. Schreyem in Tauffererjem je — ko to-pišemo — prišlo do ožje volitve in nam izid nij še znan.
—	(Gosp.	Filip Haderlap,)	bivši: prvi
uredjiik	našemu	listu, je bil minoli	teden od
celovških porotnikov, ker je list „Mir“, kojemu je on odgovorni urednik, razžalil rentmojstra grofice Eggerjeve, Aliča, obsojen v 4mesečen zapor, 200 gold. globe in na svoje troške mora vrhu tega objaviti obsodbo v „Miru“ in „Klagenftr. Ztg.“ Gosp. Haderlapu izražamo kolegijalno sočutje!
—	(Mestne blagaj nice) računski sklepi
in	vseh	mestnih	fondov za leto 1882	so izloženi
v magistratnem ekspeditu od danes počeši do dne 30. t. m. vsakemu na ogled.
— (Našim veteranom) se bo vendar spolnila neka tiha a iskrena želja. Vsa veteranska društva namreč bo nadziralo centralno vodstvo, ki mora se vč da imeti svoj sedež na Dunaji. Vrhno poveljništvo dobil bo nek penzijonirani general. Vsi veterani ob jednem dobodo bOčno orožje; šarži dolge sablje, možtvo pa kratke sabljice ali dolge jelenove nože, kakeršne nosijo lovci ali gozdarji. Vsa društva v Avstriji bi torej organiziralo in komandiralo vrhno centralno' vodstvo.
— (Nesreča.) Janez Taškar, posestnik v Spodnji Šiški št. 19, ponesrečil je pri kopanji ilovice blizo Viča. Nesrečnež'je zemljo predaleč podkopal in se je vsled tega vse podkopano zemljišče na njega razrušilo. Taškar je takoj mrtev obležal.
— (Ljubljanska hranilnica) je meseča majnika vzprejela od 1785 strank 360 308 gold in 1983 interesentom izplačala 282 653 gold. 89 kr.'
— (Obrtna štipendija.) Mestni magistrali razpisuje obrtno štipendijo v znesku 250 gold na leto za tiste učence, ki hote vstopiti ,v graško državno obrtno šolo. Prošnje vzprejema do 15. julija g. župan.
Tržne cene v Ljubljani
13.	junija 1883.
Hektoliter banaške pšenice 9 gl. 03 kr., domače 7 gl. 64 kr.; ječmen 4 gl. 55 kr.; rež 4 gl. 87 kr.; ajda 4 gl. 23 kr.; proso 4 gl. 87 kr. ; turšica 5 gl. 60 kr.; oves 3 gl. 09 kr.; 100 kilogramov krompirja 3 gl. 57 kr.
Poslani. *
Častiti gospod vrednik!
Blagovolite sledeče vrstice v Vaš nam edino dragi list, kateri se v pravem pomenu besede za ljudski blagor poteguje, sprejeti.
Nedavno zagledal je beli dan nov list imenom „Obrtnik.“ Ta list hoče rešiti vse male obrtnike ljubljanske ali skratka rečeno: on hoče vse pod eno kožo spraviti. Ko smo čuli, da hoče ta listič za blagor malih obrtnikov pisati, smo ga bili zelo veseli in pripravljeni, ga tudi izdatno podpirali, a ugledavši prvo številko in čitajoči imč „vrednikovo“, imeli smo dovelj— Ustanovitelji temu listu so se drznili ga „Obrtnik“ krstiti, da-si sami niso temu poslu kos. Predobro poznamo „Obrtnikovega“ vred-nika še za 6nega časa, ko je iz Logatca k nam ,,privandral“. Dober jeziček je imel in to je bila tudi menda edina njegova dobra lastnost. Kmalu* se fje sč svojimi sladkimi besedami vedel tukajšnjim delavcem prikupiti in kmalu je to dosegel, da je — čujte! od vsacegg, delavca 5 bornih novčičev na teden vlekel. Ta njegova plača vzmogočila mu je nekako, če tudi enostransko strokovnjaško izgojo jrr odslej se je naslanjal na rameni ubozega delavca. A > ošoda mu je nemila postala, vzeli so ga k vojakom, kjer se mu pa ni ravno posebno dopadlo, se vč da ne, ker. ga tam ni nihče podpirat. Od vojakov vrnivši se, naslonil se jo na imoviteje krojače in tisto „Union“ ustanovil, pri kateri je vsak to, kar je vložil, z velikimi obresti — zgubil. ,In zdaj? Kakor „chef“ krojaškega obrta hoče tudi „ohef‘‘ „obrtniškega" lista biti, in nas s zastaranimi frazami pita. Drugih čitateljev, kakor takih obrtnikov, ki so še za 100 let nazaj, se vč da nima, ker ga pametni ne poslušajo, že ce16 ne delavci, kateri ga poznajo, kakor slab denar. In sploh mu tildi vse vredniku obrtniškega lista potrebne zmožnosti manjkajo; tudi menimo, daniti pisati ne zna — pravilno.
Dobro vemo, kam Vi z Vašim pisanjem cikate. Zakaj nčki toliko obrtniške „inšpektorje" priporočate 1 ? Hočete znabiti kako mastno služlpco dobiti ? He, možicelj! smo jo zadcji? Sicer Vam jo bi privoščili, ker sami vemo, da ž Vašo obrtnijo ne gre naprej, a dokler se Vam to ne posreči, ostanite pri Vaši' šivanki in nas ne nadlegujte. Pustite časnikarstvo, saj niste za to! Delajte pridno, delajte, pa ne bo treba „inšprfktorja“ loviti. Take vetrnjake, kakor ste Vi, možiceljček, ne trebamo, mj Vas dovelj poznamo in le one kratkovidneže, ki Vas poslušajo, obžalujemo in želimo jim, da bi Vas kmalu spoznali.
Mi smo 'že z /.Ljudskim Glasom" dobro postreženi in ne trebamo drugih časnikov. To je list za nas, la list je edini v naši deželi, ki naše želje in‘ terjatve zastopa in se za občni ljudski blagor poteguje, zato smo ga pa in ga bodemo vedno 'podpirali, ker poznamo njegovo dobro lastnost in odkritosrčnost. Z hinavcem se pa nikdar ne bomo strinjali , ker podoben je nožu, ki na vse strani reže. Proč s takim intrigantom!	.,
Več obrtnikov Iz Ljubljane in okolioe.
(Sledč podpisi.)
Na mojo izjavo v »Novicah* je gosp. Ernst Kramar v 21. štev, »Novic* odgovoril, da nij resnično, da bi bil on m oj e delo in stavbene načrte, ki se nahajajo v knjigi 1. 1878 od vis. c. kr. ministerstva za poljedelstvo pod naslovom „PlSne det' landieirtschaftlichen Baulett' des Kiein-grundbeeitzeg in Oesterreich“ na svitlo dani, rabil ter zahteva druzih dokazov.
Še enkrat izjavljam, da je gosp. Kramar v svojem izdanem spisu „Musterpltinefttr landmrtschaftliche Bauten in Krain mit besonderer Berilcksichtigung der Wochein, 1883“, vso (nemško) stran 3. in začetek 4. strani mojega visokemu ministerstvu poslanega dela od besede do besede prepisal in da je ob jednem stavbenih načrtov podobo I. s štev. 1 do 14, dalje podobo III. (prednji pogled) , podobo IV. (stranski pogled bohinjske hiše) ter podobo V. (prednji pogled hleva) potezo za potezo, črto za črto iz mojih vis. ministerstvu izročenih načrtov zvesto posnel.
Opiraje se le na to od mene doposlano delo je potem gosp. Kramar v' svojem spisu poročilo dalje razpravljal. Da se resnica moje trditve spozna,, bodi občinstvu v dokaz (ki naj bi ga gosp. Kramar moji osobi 'ne bil imel terjati) moja prva izjava, kakor tudi ondi imenovani' gospodje: Janez Mesar, Ernst Faber, Anton Homač in Gvajec, dalje vis. ministerstva za poljedelstvo delo „Pl/ine landivirtschaftlicher Bauten des Kleingrundbesitzes in Oester-reich, 1878“, stran 14, s tabelo štev. 10 (Krain mit den Bauplilnen); isto tako stran 10. navedenega dela, kjer je gospod c. kr. sekcijski načelnik baron Arthur pl. Hohen-bruck z raztegnenimi črkami dal tiskati: „Die Originalr plane tvurden geliefert filr Krain vom Centralausscliuss Franz Schollmaijer in Laibach.“
O tej reči je to moja zadnja beseda mojemu nekdanjemu varovancu, gospodu Ernestu Kramarju.
Slatina v Rumuniji v dan G. junija 1883.
Fran Schollinayer. ••
*	Za zadržaj in obliko ne prevzan^ vredništvo nobene odgovornosti.	.
Listnica ..uredništva.
Notranjskim č. g. dopisnikom: Iskrena hvala, toda za to številko "prepozno, objavimo 1. julija. Bodočno prosimo gradivo vsaj dva dni prej vposlati.
Lake (loše)
m
firneže
iz tovarne
Molyn in tovarš., Rotterdam
priporoča po izvirnih tovarniških cenah
August Treo,
t
Ljubljana, Preširnov trg 1.
Fran Anclin
gostilničar pri „Kroniu
v Gradišči št. 17
priporoča p. n. občinstvu svoja izvrstna vina, dobro pivo in najboljša jedila.
Na vrtu, kateri je posebno za družbinska večera pripraven, je tudi prostorno kegljišče.
p
I
lirr,
m
^ Naročila sprejema g. Griistav Treo, trgovec na Presirnovem trgu.
Lovro Treo-tova opekarna " *
pod Rožnikom (Rosenbiichel), tik novega strelišča,
priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo
opek za strehe, zidanje, tlakovanje in ctiohl-opek
po najnižjih cenah.
Naročila se sprejemajo v opekarni pri g. Gustav Treo-tu, pro- | _____
dajalnica z mešanim blagom, Preširnov trg. Kolodvorske ulice S 2. Rudolfove železnice St. 8, ker je tudi v ljubljanskem mestu zaloga. jj 5=
ssSiiSssseiKssSSsss-essssgSssagissssssa-ssssssesssssssssssssssissssssssssssscfeg^
Naročila se sprejemajo v zalogi Kolodvorske ulico Rudolfove ppj
CD- Ul
železnice
Naznanilo otvorjenja.
Usojam se naznanili
da sem na Bregu v baron Cojzovej hiši št. 20
lastni vinotoč imenovan
»Bizeljski liram**
otvoril, kjer se toči ceno in pošteno vino, in sicer: takozvani »cviček* po 24 kr., dober rudeč «cviček> po 28 kr., «istrijanec» najboljše vrste po 36 kr. in «bizeljanec», starina, po 40 kr. liter.—Vsa večja naročila na raznovrstna vina od 56 litrov više izvršujejo se točno, najbolje iz «transitokleti» v IColizeji. — Tudi irnam dalmatinska črna vina od 12 do 18 gld. hklt., v zalogi. — Priporočam se z odličnim spoštovanjem
J. C. Juvančič, vinski trgovec v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 21.
m
Usojam se naznaniti, da sem
gostilno pri „Lipi“
v
(Zidovske ulice)
zopet v najem vzela.
Najboljša Koslerjeva piva, izvrstna bizeljska vina, okusna in cena jedila in dobro postrežbo zagotavljam mojim častitim gostom. Prosim torej mnogega obiskovanja moje gostilne, zahvaljuje se za dosedanje zaupanje.
Odličnim spoštovanjem	Marija	Zierer.
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiK
LJUBLJANA, J tovarna za lake, firneže, oljnate barve.
Velika
zaloga
firnežev
*
in lanenega olja,
lakov,
angleški in lastni izdelki,
oljnatih barv,
beinftčnih barv.
zemeljske in lazur-barve, bimskamna in osteklenega papirja
za malarje in mazarje,
tudi velik izbir zelo dobrih
zidarskih čopičev.
M
Fran Hartmann,
klobučar na Karlovškem predmestji,
Tesarske ulice št. 2,
priporoča svoje klobučarske izdelke po najnižjih cenah.
Dobri klobuki se dobivajo pri njem od 60 kr. do 1 gold. 60 kr.
Popravljanje in moderniziranje starih klobukov se za 80 kr. čudo hitro izvršuje.
Tudi prodaja klobuke v velikem.
.• - .v '• Xi
'cf-e/S-.r
Bratov Koslerjevo
priporoča
v zabojčkih po 25 do 50 steklenic A. Mayer, Ljubljana.
iMiT
p
m
Ifill
2 krepka učenca
se sprejmeta pri
kleparji L. M. Ecker-ji
na Dunajski cesti št. 5.
Kterikoli od teh dveh 50 gold. na leto plačati hoče, se bo samo tri. sicer na štiri leta učil.
ffiJJ
I
I
LlfT
Izdajatelj in odgovorni vrodnik Ferdinand Suhadobnik.
Tiskala Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg-