355
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja,   —   Cesarski patent od  26.  dne t. m. sklicuje deželne zbore na 5. dan t. m.
—   Iz 1. 1848. glasoviti nemški demokrat Kudlich je v „Deutsche Ztg." na „testament Palackijev" spisal odgovor.    Kakošen je, povemo drugi pot.
—  Koze med ljudmi so še zmirom hude. Pretekli teden jih je umerlo 103, tedaj blizo po 14 na en dan.
Tudi v Trstu še razsajajo;   v Zagrebu je v petek zbolelo 91 ljudi, v soboto 90, dosihmal jih je umrlo 10.
Ogersko. Iz Peš t a. — Delegaciji ste pretekli teden dovršile svoj posel. Ker med Ogersko in Dunajsko delegacijo ni bilo posebnih navskriž-misli, se ni stvar zavlekla še dalje. O tem, o čemur je bil veliki razpor med delegacijo Dunajsko (to je zarad 3ietne vojaške službe) in kar je gotovo tudi pomagalo k sedanji mi-nisterski krizi), ni med Ogersko bilo prepira. Zadnje dni je bila tudi Ljubljanska kosarna v obravnavi. Vlada je za zidanje druzega nadstropja na Sent-petersko kosamo predlagala 35.000 gold.
Ta predlog je Dunajska delegacija sprejela, Oger-ska pa ne. Da se zedinite, je pri poznejem posvetovanji odbor sedmerih nasvetoval delegaciji Dunajski, naj pristopi sklepu Ogerskemu in tudi ne privoli teh stroškov. Ko se je 23. oktobra v javni seji delegacije ta predmet obravnaval, je dr. Poklukar nasvetoval, naj delegacija ostane pri prvem sklepu in privoli za to zidanje potrebni denar, ker že dozdaj je pomanjkovalo prostorov za vojake, in ga bode za naprej pri podaljšani službi pomanjkovalo še bolj; tudi bi zidanje druzega nadstropja preobloženem plačevalcem davkov na dobro prišlo s tem, da se jim breme vkvartiranja vojakov po hišah polajša in konečno ste obe delegaciji ne tako nujno potrebno zidanje pokrite jezdarnice v Ljubljani privolile, ki bo tudi 35.000 gold. stalo, ker se lahko odloži za drugo leto. — Al pri glasovanji se vender ni sprejel Poklukarjev z blizo 14 glasovi podpiran nasvet, — neki za to ne, ker so se drugi poslanci bali s svojim v odseku po obeh strankah sprejetem predlogom, že tako zakasnjeno zborovanje delegacij še podaljšati. Tako je sama mala pomuda včasih kriva, da se ne sprejme dober nasvet.
Štejem si v dolžnost, stan razodeti, ki me vodi v tej prevažnej zadevi, ter navesti vzroke, ki me nagibajo, da glasujem za vladni predlog. Dozdeva se mi, da dvojne naloge, namreč -- stopoma dospeti do denarstvenega ravnotežja, in čast in moč tako mogočne države, kakor je Avstrija, vzdrževati, ni mogoče doseči po odbitkih, ki jih nasvetuje finančni odsek; vzlasti ne, ako se ozira na zunanje in znotranje avstrijske razmere. Po mojem mnenji treba je — da se čast in moč aržave, kakor je Avstrija, vzdržuje — ne le obilne, dobro oborožene, in za boj pripravljene vojne (armade), treba je še druzega, ravno tako važnega in pomenljivega faktorja, in ta je žrtujoči se patriotizem vseh državljanov.
Da je to istina, pokazal je zadnji veliki boj med Francozi in Prusi. In Avstrija sama je vže večkrat doživela to žalostno skušnjo.
Kako pa, gospoda moj a, stoji dandanes s patriotizmom? Mislim, predno se brez dobrega znanja patriotizma oubitki sklenejo v vladinem predlogu, da je treba prevdarka: kako da stoji s patriotizmom v Avstriji?
Da Vam, gospoda moja, odgovarjam na to vprašanje, naj omenim zgodovinski prigodek, prigodek, ki se tiče avstrijskih zadev in ki se je vršil tako rekoč pred našimi očmi. Prigodek je sledeči: Ko je bil leta 1859. v Piemonteškem parlamentu v Turin-u interpeliran ta-danji ministerstva predsednik grof Cavour: ali in kako da pripravlja ljudstvo lombardo beneškega kraljestva na boj, ali ga draži proti Avstriji, ali dela na to, da bi ljudstvo postalo nezadovoljno? odgovoril je tako-le: Kar se tiče dela, da bi ljudstvo lombardo-beneškega kraljestva pripravil v nezadovoljnost, lahko rečem, da mi ni treba o tem nikakoršnega truda, kajti vlada avstrijska sama opravlja namesti mene to delo, in sicer bolje in primernejše, nego bi ga jaz sam opraviti mogel, tako da si jaz sam boljega vspeha želeti ne morem.
Vzemimo, gospfida moja, da bi danes stali pred bojem. Se ve, da ni verjetno, vendar pa je mogoče, da se pred letom vname kaka vojska. Vzemimo dalje, da bi se danes v Petrovem gradu — to se razume, da bi vladanje ondi moralo biti ustavno — ali pa v Berolinu ali v Rimu, v Belemgradu ali v Bukureštu, interpeliralo enako, kakor leta 1859. v Turinu. Ali bi ne morali pripoznavati, da bi dotični minister — naj bode v Petrovem gradu, v Berolinu, v Belem gradu ali Bukureštu — na tako interpeliranje dajal enak odgovor, kakor je to storil leta 1859. grof Cavour v Turinu — odgovor namreč, da, kar se tiče dela, da bi se ljudstvo avstrijsko spravilo v nezadovoljnost, tega nobeden bolj ne ume in bolj ne opravlja, nego avstrijska vlada sama.
Take so, vsaj kakor se meni dozdeva, avstrijske razmere, tak je patriotizem avstrijskih ljudstev.
Prejasno je, da po takih okoliščinah je naloga naše armade dokaj težavniša, dokaj veča, nego bi bilo to pri rednih razmerah; in zarad tega, mislim, bili bi odbitki vladinega vojnega stroškovnika nevarni. In res, gospoda moja, nasledek znotranjih razmer naše države ni edino nesreča velika, da se tako rekoč uničuje patriotizem pri večini avstrijskega ljudstva; nasledek je še druga, dokaj veča in dokaj tehtnejša nesreča, namreč ta, da Avstrija nasprotna postane sami sebi in poklicu svojemu. Kajti, gospoda moja, pritrditi mora vsakteri od nas, daje obstanek in bitnost Bavarske, Virtem-berške, Saksonske, Badenske, Heske krone in ostalih manjših knezov Nemčije avstrijskemu cesarskemu prestolu v korist; ravno tako bode vsakteri od nas pritrdil, da je bitnost in obstanek Bavarskega, Virtemberškega, Saksonskega kraljestva, Badenske, Hešenske velike Vojvodine in ostalih manjših držav Nemčije avstrijski čare vini v korist, ker te krone in države po svoji bit-nosti sami najtrdnejše branijo pritisku Prusije, ktera — prapor nemške narodnosti in nemškega edinstva na čelu — Avstriji od dne do dne postaja nevarniša.
Ako pavje tako, potem, mislim, je še bolj gotovo, da je kralj Ceski, nadvojvoda Avstrijski, pokneženi grof Tirolski, da je kralj Ogerski, Hrvaški, Savonski, Dalmatinski in druzih avstrijskih deželd vladar prav gotovo še boljši in zvestejši zaveznik cesarja Avstrijskega, nego je to kralj Bavarski, Saksonski, Virtemberški itd. Ravno tako mora se pritrditi, da so Cehi, Avstri-janci doljni in zgornji, Salcburžani, Tirolci, Poljaki, Magjari, Hrvati, Srbi, Slovenci, Italijani in ostali narodi, ki spadajo pod Avstrijo, prav gotovo boljši in zvestejši podložniki, nego to morejo biti druga nemška narodna plemena. Prav tako je tudi glede Rusije; kajti pritrditi se mora, ker je očividno, da bi bil najtežavniši in naj-mrzljivejši del, kterega bi Rusija morala opraviti v vres-ničenje panslavizma ter v napravo slavjanske občne samovlade, ta: zravnati in odpraviti razločke različnih slavjanskih ljudstev; živ dokaz temu je Poljsko.
Iz tega pa izvira, da mora ravno vzdrževanje ter povzdiga različnih slavjanskih plemen, ki se nahajajo v Avstriji, biti v korist Avstriji.
Ako je pri takih razmerah namera znotranjih okoliščin Avstrije ta, zgodovinsko-politične osebnosti ter kraljestva in dežele bolj in bolj oslabiti in s časom vsaj politično vničiti; ravno tako narodnosti, iz kterih Avstrija obstaja, odpraviti, ter vse navzeti in zravnati: je to po mojem mnenji počenjanje, ktero Avstrijo v nasprotje deva se svojimi koristmi, se svojim poklicem; to pa bi ne koristilo Avstriji, koristilo bi to na eni strani Prusiji, na drugi Rusiji.
Da bode pri takih okoliščinah naloga naše vojne morda da v kratkem mnogo težavnejša, da bode naloga
356
dvojna, ako ne trojna, je prejasno, mislim; in to je vzrok, da kot dober avstrijsk rodoljub moram glasovati za vladini predlog, kajti preverjen sem, da so avstrijske razmere take, da je armada pravo poroštvo prihodnosti Avstrije, poroštvo pa se mora podpirati.
S tem pa ni rečeno, da se ne bi nahajale nektere točke, pri kterih bi se dalo kaj prihraniti, in da ne bi se morda nahajalo stroškov takih, ki se morejo razdeliti na prihodnja leta., —
Tako je govoril Črne; drugi pot prinesemo posnetek iz Greuterjevega govora.
—   Strašna nevolja vlada na Ogerskem zarad de-narstvenih zadev, kajti denarne zadrege prihajajo od dne do dne huje. Finančni minister je namreč finančnemu odboru se izpovedal, da za poplačanje dolga za letošnje leto in stroškov za prihodnje leto potrebuje 75 milijonov gold. Zavzel se je odbor nad tem, da uprava honvedskega ministerstva več požre kakor uprava skupnega vojnega ministerstva. Se dve leti tako gospodarstvo, pa je krida gotova.
— Časnik „Magyar-Politika" piše po dopisu iz Dunaja, da vzrok ministerske krize tiči v direktnih volitvah za državni zbor dunajski. Visi krogi nočejo dovoliti te volilne reforme, Auerspergovo minister-stvo pa se je liberalni stranki zavezalo v to, da osnuje direktne volitve. Kriza tedaj ni še pri kraji in prikipi do vrhunca še le predno se začne državni zbor. To je gotovo, če tudi je minister Unger, komandant vladnih časnikov, dal par61o, naj tajijo na vse kriplje, da ni krize. To pa prav opominja na tiČa štrusa, ki glavo vtakne med perute, da ne vidi žugajoče mu nevarnosti. Hrvaško. Iz Zagreba. — Deželni zbor, ki bi se bil imeti začeti 3. novembra, je odložen za negotov Čas.
—   Jugoslavenska akademija ima jutri slovesno letno skupščino; po ogovoru predsednikovem in poročilu tajnikovem bode g. M. Mesic čital: „življenja in delovanje Krištofa Frankopana do bitve v Mohaču".
—  Hrvaška kralje vinska deputacija je spolnila prvi del svoje naloge in v spomenici zaznamovala 4 točke, ki naj bodo glavni predmet obravnav med ogersko in hrvaško deputacijo. Prva točka je, da se vsaj enkrat že poravnajo zadeve o Vojaški granici; druga točka zadeva nepravične f i n a n č n e razmere med trojedno Kraljevino in Ogerskim; tretja točka obsega stališče deželne vlade, bana Hrvaškega in ministra Hrvaškega v Peštu in četrta zastop trojedne kraljevine v državnem zboru Peštanskem. — Vsa ta vprašanja so toliko važna, da sprava Hrvatov z Ogersko ni mogoča, ako se te točke ne vredijo v smislu prava troj edne kraljevine. Hrvaška deputacija v spomenici ne stavi odločnih predlogov, ampak omenjene točke zaznamuje za bistveno podlago prihodnjim razpravam.
—  Kolera se je že tudi prikazala v Budi (Ofen); 26. dne t. m. je 5 oseb umrlo. Cesar je zarad tega zapustil Budo-test. — V Galiciji še zmirom ne po-nehuje.