PKA21BK' U' V P OZDiiA 7 Tudi letošnji praznik so zaznamovale številne kulturne, zgodovinsko in glasbeno obarvane prireditve ter odprtje pomembnih pridobitev. O prireditvah ob prazniku pišemo na straneh 4,5,6 in 7. Na osrednji slovesnosti pred spomenikom Rudolfa Maistra na Trgu talcev v petek, 30. marca, je slavnostni govornik podžupan Brane Golubovič (na sliki) med drugim poudaril: »Kamnik ima veliko znanih oseb iz zgodovine, prelepe kulturne spomenike, društva s sto in večletno tradicijo, Kamniške Alpe, Tuhinjsko dolino, Arboretum, Kamniško Bistrico in še bi lahko naštevali, a za prihodnost je pomembno, da ima Kamnik tudi junake sedanjosti, junake 21. stoletja na vseh področjih družbenega življenja. Nekaterim junakom bomo danes podelili občinska priznanja za njihovo delo. Današnji praznični dan je primeren, da se spomnimo bogate dediščine in vseh naših junakov .Je pa tudi čas, da s konkretnimi dejanji pokažemo kako ponosni smo, ker živimo v občini z bogato zgodovino, v občini s tradicijo, v občini 365 junakov, v občini, kjer se danes ponovno prebuja kultura in delovanje mladih«. Prejemniki letošnjih občinskih priznanj z županom Tonetom Smolnikarjem in ministrom za okolje in prostor RS Janezom Podobnikom. Z leve v prvi vrsti: dr. Mirko Juteršek, Franc Trdin, prof. dr. Avguštin Lah, Vera Mejač, v drugi vrsti: Vidko Kregar, Rudolf Ehvveiner, prof. dr. Andrej Misson, Mirijam Vrabec (za Mešani pevski zbor Cantemus), Justin Klanšek (za Društvo samopomoči Tunjice), Dane Holcar (za Jamarski klub Kamnik), Franc Modrijan, Dušan Podgornik (za Moški pevski zbor DKD Solidarnost). Tone Žnidaršič se zaradi bolezni slovesne podelitve ni mogel udeležiti. SAŠA MEJAČ Nove pridobitve v krajevni skupnosti Črna Ktilu^o^metrovvkoko^erso Skupni vodovod in varnejše ceste in v Kališe ter skupnega vodovoda. Da krajani višje ležečih zašel- lažjo in varnejšo pot v dolino, so Vodovod Kališe je odslej vključen kov cenijo vsak meter urejene in minulo soboto, 30. marca, potrdi- širše v vodovodni sistem Gozd, no- buje višje ležeče območje Studenc. Več na 5- strani. Nove pridobitve so v veliko veselje krajanov s prerezom traku simbolično predali v uporabo (z leve) predsednik Sveta KS Črna Marko Kemperl, Bojan Klemen s Komunalnega podjetja Kamnik, župan Tone Smolnikar in vodja iniciativnega odbora za izgradnjo cest in vodovoda Kališe Stane Močnik. Skrajno levo prejšnji predsednik sveta KS Črna Franc Galin in Marija Hribar, ki sta tudi pobudnika za izgradnjo novih pridobitev. VERA MEJAČ Ohranimo tradicijo velike noči, ki ponazarja čas miru, pomladi, pisanega cvetja, harmonije in povezanosti družine. Tople praznične dni! urednica Saša Mejač KAMNI Velikonočni kolač -(golob) in več vrst Naročila Po tel.: 8395-180 Prodaja kraha in kruhovih dobrot: pon.-pet.15h-21h, sobota ?-21h, nedelja zaprto Ljubljanska 21 k, “S 8314-013 s> £ I O, PIZZERIA Op. <2/ Najbojjsa zgodba r mzbi dbdHccvaJtizz kcl ddM XmmnU36> čK&mk,. td: 018311760 5HoTdclU M td.l 040 335 226 Vesele in doživete velikonočne praznike in notranjega miru vam želi župan Tone Smolnikar VSEM OBČANKAM IN OBČANOM ŽELIM LEPE IN DOŽIVETE VELIKONOČNE PRAZNIKE TER OBILO MOČI IN VOLJE ZA VSE PRIHAJAJOČE DNI. MIHA NOVAK, NAČELNIK UPRAVNE ENOTE KAMNIK, S SODELAVCI ... mi imamo ... Mm naprave 041/631-148 S&P d.o.o., Godič 4, Stahovica avto Debevc Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil znamk Volksvvagen in Volksvvagen GV ter serviser vozil znamke Audi Mengeš, Gorenjska cesta 13, 01/72 30 330 Trzin, Ljubljanska c. 17, 01/56 42 388 Črnuče, Dunajska c. 370, 01/56 10 600 Bogata ponudba vozil na zalogi in vedno nova akcijska ponudba ... tokrat na strani 15. TRADICIJA IN KVALITETA NAŠIH STORITEV SO POROK ZA ZADOVOLJSTVO NAŠIH STRANK. GOSTOVANJE MINIMUNDUSA v Arboretumu Volčji Potok do 8. maja 2007 ; mmmm NOVA VIZIJA VELIKE PLANINE 1 Župan Občine Kamnik je vodstvo in nadzorni svet družbe Velika planina d.o.o. obvestil, da je konec meseca marca ustavil postopek prodaje 75 % deleža te družbe. To informacijo je sporočil tudi na zadnji seji občinskega sveta, ki je bila 28. marca. V Na razpis za prodajo 75% deleža družbe Velika planina d.o.o. se je z ustrezno pristopno dokumentacijo prijavilo le podjetje Stelmar Investicije d.o.o. iz Ljubljane. Podjetje Stelmar Investicije d.o.o. je v začetku pripravilo razvojni načrt s predvideno oceno stroškov vlaganj ter njihovo videnje razvoja Velike planine v prihodnje, skladno z videnjem ter zahtevami Občine Kamnik. Rok za oddajo obvezujoče ponudbe je bil trikrat podaljšan na željo bodočega investitorja (Stelmar Investicije d.o.o.) z obrazložitvijo o nezadostnem času priprave in pregleda vseh investicijskih vlaganj. Med tem časom so vzporedno tekla tudi pogajanja in usklajevanja pogodbe o odsvojitvi 75% poslovnega deleža. Na zadnjem sestanku, kjer je bodoči investitor ponovno prosil za podaljšanje roka do 30.4.2007, so nastopila tudi nova, lastniku prej neznana dejstva. Investitorje predstavil nov razvojni načrt, po katerem se je terminski plan investicij drastično spremenil ter prvotna predvidena vsota investicij prepolovila. Med pogajanji o odsvojitvi 75% deleža družbe je vodstvo podjetja z nadzornim svetom pripravljalo nov razvojni načrt z ocenami potrebnih investicij. K sodelovanju smo povabili priznanega arhitekta, ki je glede na naša predstavljena pričakovanja ter predloge pripravil Programsko zasnovo rekonstrukcije objektov ter prenove športnega centra na Veliki planini. Na podlagi tega dokumenta smo zaprosili za pripravo idejnih projektov ter ocene stroškov tudi podjetji Dopelmayer in VViegand. Na osnovi prejete dokumentacije je bilo ugotovljeno, da je investicijski predlog Stelmar Investicij nerealen ter bistveno odstopa od želja in pričakovanj, postavljenih s strani lastnika Občine Kamnik na začetku pogajanj. Kot že omenjeno, je vodstvo družbe z nadzornim svetom ne glede na namen lastnika o odprodaji 75% deleža družbe delovalo v duhu dobrega gospodarja ter intenzivno pripravljalo projekte, kot so: - programska zasnova rekonstrukcije objektov in prenove šport- nega centra na Veliki planini (že izdelan ter predmet obravnave nadzornega sveta), - projekt izdelave umetnega zimsko u letnega sankališča (ponudba in idejni projekt sta že pridobljena in sta predmet obravnave nadzornega sveta), - projekt zamenjave pogonskega dela nihalke (v pripravi), - projekt obnove / zamenjave ter posodobitve/razširitve spodnje ter zgornje postaje nihalke s pripadajočimi nastanitvenimi kapacitetami (v pripravi), - projekt zagotovitve pitnih vodnih virov ter zasneževanje s čistilno napravo (v pripravi), - projekt elektrifikacije Tihe doline (zamenjava pogona Tiha 8 ter Tiha 2 v pripravi), - najem gostišča Zeleni rob (dogovorjen), - odstranitev ostankov žičnice Furman ter rekonstrukcija vlečnice Jurček, - projekt nujnih zemeljskih del na progah ter postavitev zaščitnih ograj za naslednjo sezono, - projekt ureditve prometa na območju Velike planine z motornimi vozili, - projekt razširitve ter popestritve turistične ponudbe na Veliki planini. Projekti bodo družbi osnova za nadaljnji razvoj, pogovore ter zagotovilo pripravljenosti sodelovanja na vseh domačih kot tudi tujih razpisih EU za pridobitve nepovratnih sredstev ali ugodnih kreditov za investicijska vlaganja. Glede na vsa omenjena dejstva je lastnik družbe s svojo odločitvijo o zaustavitvi odprodaje 75% deleža družbe Velika Planina d.o.o. izkazal zaupanje lansko leto na novo postavljenemu nadzornemu svetu ter vodstvu družbe, ki je s tem dobilo še nov, večji zagon pri pripravi že navedenega. Nadzorni svet družbe pričakuje, da bo do konca aprila 2007 lastniku družbe posredoval dokončno oblikovano Programsko zasnovo rekonstrukcije objektov ter prenove športnega centra na Veliki planini, ki bo vseboval tudi predloge glede preoblikovanja družbe z namenom privabiti k sodelovanju domače potencialne investitorje! Član Nadzornega sveta družbe Velika planina d.o.o. TADEJ POJBIČ ______________________________________________________________J POGOVOR Z MOJCO ŠUBIC, NOVO DIREKTORICO SVILANITA »Zaradi kakovosti izdelkov se za prihodnost Svilanitove blagovne znamke ne bojim« V začetku letošnjega leta je Stojana Žiberta na čelu Svilanita nasledila Mojca Šubic iz Kranja, ki je pred tem vodila podjetje Svilanit Svila. Ker je Svilanit z več kot 400 zaposlenimi še vedno pomemben gospodarski dejavnik naše občine, nas je zanimalo, kakšno je bilo poslovanje podjetja v preteklih dveh letih ter kakšni so pogledi nove direktorice na nadaljnji razvoj in dolgoročno perspektivo Svilanita. Povedala je, da zaradi kakovosti izdelkov Svilanitova prihodnost ni ogrožena, vprašanje pa je, koliko časa bo proizvodnja še lahko potekala v Kamniku. Poslovanje Svilanita je bilo v letih 2005 in 2006 uspešno, saj podjetje že dve leti posluje pozitivno. »Lani smo iz tekočega poslovanja sicer ustvarili malenkostno izgubo, vendar je bilo poslovno leto vseeno pozitivno. O kakšnih velikih dobičkih seveda ne moremo govoriti, kar pa je glede na sedanji položaj slovenske tekstilne industrije povsem razumljivo. Ker je za našo dejavnost velik uspeh že to, da podjetje ne posluje negativno, smo s poslovanjem podjetja v zadnjih dveh letih zadovoljni. V letu 2006 je še posebej spodbudno to, da smo ustvarili precej večje prihodke, ki pa se zaradi cenovnih pritiskov na žalost ne odražajo tudi v večjem dobičku. Podobno poslovanje kot v preteklih dveh letih pa pričakujemo tudi ob koncu letošnjega leta,« je o poslovanju podjetja povedala Šubičeva. Z združitvijo Svilanita in trži-škega BPT sta podjetji izkoristili tudi določene sinergije. »Leta 2005 sinergijski učinki še niso bili tako vidni, lani pa so pomembno prispevali k celotnemu poslovnemu rezultatu. V naslednjih letih dodatnih sinergijskih učinkov ne pričakujemo, saj smo medtem organizacijo dela že racionalizirali do te mere, da veliki prihranki na tem področju niso več mogoči,« pravi nova direktorica. Stojan Žibert je pred slabima dvema letoma napovedal tudi možnost nadaljnjega povezovanja Svilanita z drugimi tekstilnimi podjetji. »Odločitev o tem bodo sicer sprejeli naši lastniki, vendar pa v Svilanitu realne možnosti za takšno povezovanje ne vidimo. Naš program hišnega tekstila je namreč tako specifičen, da niti v Sloveniji niti v državah nekdanje Jugoslavije ni podjetja, kjer bi povezave lahko prinesla pomembne sinergije..« Delež izvoza bi se lahko povečal za deset odstotkov Ob nastopu svoje funkcije je Mojca Šubic napovedala tudi prodor na nove trge. Za Svilanit so - poleg domačega trga - najbolj zanimiva tržišča države nekdanje Jugoslavije in vzhodnoevropske države, prodajo pa želijo povečati tudi v državah Evropske unije. »Trenutno ustvarimo na tujih trgih 55 odstotkov realizacije, naš cilj pa je, da bi se ta odstotek povečal za kakšnih deset odstotkov,« pravi direktorica, ki možnosti za povečanje prodaje vidi na praktično vseh trgih. V državah nekdanje Jugoslavije je Svilanitova blagovna znamka še vedno znana in tudi cenjena, saj se v ostri konkurenci azijskih in evropskih blagovnih znamk Svilanitovi izdelki uvrščajo v višji srednji cenovni razred. V Evropski uniji pa Svilanit z lastno blagovno znamko ne nastopa, vseeno pa je na teh trgih prisoten, saj za evropske blagovne znamke izdeluje številne izdelke, čeprav je slovensko delo bistveno dražje od azijskega. Naj- KamniSki OBČAN- Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izha ja dvakrat mesečno v nakladi 10.800 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure uredništva: ponedeljek od 8. do 15. ure, sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure, četrtek od 8. do 12. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d., 5. 4. 2007. Nova direktorica Svilanita Mojca Šubic je precej nehvaležno funkcijo vodenja tekstilnega podjetja prevzela, ker je prepričana v perspektivnost Svilanita. »Svilanitova blagovna znamka je dobra, poznana in cenjena, za takšne pa se bo, po mojem mnenju, na trgu vedno našel prostor,« pravi in dodaja, daje eden njenih najpomembnejših ciljev pri vodenju podjetja tudi ohranitev obstoječih delovnih mest. pomembnejši razlog, da evropske blagovne znamke Svilanitu še vedno naročajo izdelavo svojih artiklov, je tako visoka kakovost izdelkov, da je za naročnike sprejemljivo tudi nekoliko dražje delo. »Poleg tega pa načrtujemo, da bi se na trgu Evropske unije uveljavili tudi s kravatami, brisačami in kopalnimi plašči pod svojo blagovno znamko,« napoveduje direktorica. V zadnjih dveh letih so se razmere na trgu še zaostrile, cenovni pritiski praktično vseh kupcev pa so zaradi tega še hujši. Vendar po drugi strani vse več kupcev bolj kot nizko ceno ceni kakovost izdelkov, to pa je najpomembnejša konkurenčna prednost Svilanita. »Zato tudi v dolgoročno perspektivo Svilanita ne dvomim in sem prepričana, da lahko sedanji položaj na trgu zadrži tudi v prihodnje,« pravi Mojca Šubic. Bolj negotova pa je prihodnost proizvodnje v Kamniku. »Trudimo se, da bi proizvodnjo in s tem delovna mesta v Kamniku obdržali, vendar nismo prepričani, če nam bo to tudi uspelo. Razvoj novih izdelkov pa bomo vsekakor obdržali v Kamniku, saj je to jedro naše blagovne znamke,« je povedala Šubičeva in dodala, da konkretnih načrtov za selitev proizvodnje v države s cenejšim delom še nimajo, zato tudi lokacija, kamor bi proizvodnjo preselili, še ni znana. Po vsej verjetnosti pa bi bila to Azija, saj bo tudi v državah vzhodne ali jugovzhodne Evrope za tekstilno industrijo delo kmalu postalo predrago. Vendar pa razmišljanja o prihodnosti proizvodnje v Kamniku ne zavirajo razvoja podjetja. Ena zadnjih večjih investicij je bila namreč prenova informacijskega sistema, s pomočjo katerega v podjetju lahko hitreje sprejemajo pomembne odločitve. Naslednji velik projekt, ki jih čaka, pa je prenova skladišč, s čimer bodo precej privarčevali pri logistiki. _______ ZORAN JEREB Svilanitovi izdelki so skladni z najnovejšimi modnimi trendi O modnih trendih na področju hišnega tekstila je Svilanitova direktorica povedala, da se tudi na področju hišnega tekstila vse bolj uveljavljajo intenzivne barve (zelena, turkizna, rumena in oranžna) in to velja tako za program iz frotirja kot tudi za program namiznega in posteljnega perila. »Seveda pa to velja samo za individualne kupce, saj hoteli še vedno kupujejo samo izdelke v beli barvi, to pa zato, ker jim higienski standardi narekujejo pranje pri visokih temperaturah, tega pa izdelki intenzivnih barv ne prenašajo tako dobro kot izdelki bele barve,« pravi Mojca Šubic in dodaja, da se v zadnjem času intenzivno razvijajo tudi tkanine. »Zaradi novejših bombažnih vlaken so izdelki čedalje mehkejši in trpežnejši. Za nas pa je še pomembnejše to, da v Svilanitu praktično brez zaostanka sledimo najnovejšim modnim trendom, nekatere pa celo prehitevamo. Tak primer so na primer izdelki, oplemeniteni s kristali Svvarovskega. Takšne izdelke smo prvič opazili lani na frankfurtskem sejmu Heimtextil, mi pa smo takšne brisače trgu ponujali že konec leta 2005. Skratka: barve, materiali in dezeni naših izdelkov so skladni z najnovejšimi modnimi trendi.« J OBČINA KAMNIK KOT NOSILKA MEDNARODNEGA PROJEKTA V okviru mednarodnega projekta »Ekokmetije z zdravo prehrano v vsak dom in vsako šolo«, Dynalp2’ smo v soboto, 31. marca, gostili predsednika Omrežja Alpskih občin »Povezanost v Alpah« g. Reinerja Siegela. Predsednik, ki se je 30. marca udeležil 10. obletnice združenja v Bovcu, je izrazil željo, da v tem času obišče novo pristopno članico. Župan občine Kamnik je gosta sprejel v Agenciji za razvoj turizma in podjetništva v Občini Kamnik. Sledil je ogled Ekokmetije v Hruševki »Pri Matevževe«, ki je tudi vključena pri projektu. Lastnik Jože Korošec je predstavil kmetijo in goste povabil na domače kosilo. Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center Glavni trg 2 1241 Kamnik tel: +386 1 831 82 50 fax: +386 1 831 81 92 e-mail: tic@kamnik-tourism.si www.kamnik-tourism.si KOLEDAR PRIREDITEV MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 831 12 17 E-mail: mkk@kam.sik.si maja rajh, breda.podbreznik@kam.sik.si http://www.kam.sik.si sreda. 11. april, ob 19.30 Potopisno predavanje Milene KERŽIČ: GANA - Ifs good to be good! sreda. 18. april ob 19. uri Univerza za tretje življenjsko obdobje LIPA Domžale vam bo predstavila literarni zbornik Besede v vetru, razstavo likovnih in keramičnih del, unikatnih punčk Unicef in izdelkov rezbarskih mojstrov. Program bodo popestrili pevski zbor Lipa, harmonikarski kvartet in recitatorke. ta- DOM KULTURE KAMNIK Fužine 10, Kamnik www.domkulture.ora info@domkulture org 041/360-399, 01/839-76-06 (uradne ure med 9. in 14. uro) sobota. 14. april, ob 19. uri Ljudske pevke PREDICE NAJ GRE LJUDSKE PESMI GLAS TJA DO MESTA SKOZI VAS Jubilejni koncert ob 5—letnici delovanja Za izven Vstopnina: 3 EUR (718,9 SIT) nedelja. 15. april, ob 20. uri Kosovelov dom Sežana KAKO SMO LJUBILI TOVARIŠA TITA Nostalgična groteskna farsa Za izven Vstopnina: 12 EUR (2875,7 SIT) sreda. 18. april, ob 21. uri Špas teater 5.MOŠKIH.COM komedija Za Maistrov abonma in izven PREDSTAVA JE RAZPRODANA! četrtek. 19. april, ob 17. uri Trio Kučma GLAS - glasbeni performans za otroke Za abonma in izven Vstopnina: 3,75 EUR ( 898,6 SIT) MLADINSKI CENTER - KLUB STARŠEV Šutna 38, 1240 Kamnik Tel.: 041 957 609 nedelja. 22. aoril. od 15. - 17. ure DAN ZEMLJE - ustvarjalne delavnice in zabava za otroke in starše Lovska družina Kamnik obvešča vse lastnike kmetijskih zemljišč, da škodo od divjadi v letu 2007 javijo na naslov: LD Kamnik, Marjan Schnabl, Koroška cesta 6,1241 Kamnik. Poročilo s 4. redne seje občinskega sveta občine Kamnik Občina bo letos gospodarila s 23,4 milijona evrov Prejšnji teden so se naši občinski svetniki zbrali na četrti redni seji, na kateri so med drugim opravili drugo obravnavo občinskega proračuna in ga nato podprli s prepričljivo večino. Poleg tega so na tokratni seji svetniki sprejeli tudi spremembe dveh pravilnikov, ki urejata sofinanciranje mladinskih in kulturnih programov, spremembe odloka o ustanovitvi VVZ Antona Medveda ter občinski program športa za letošnje leto. Sprejeli so tudi sklep o sklenitvi občinske poravnave s Frančiškanskim samostanom ter opravili prvo obravnavo odloka o razglasitvi kmetije Pr‘ Klemen iz Nadlistnika nad Špitaličem, ki je eden redkih ohranjenih leseno zidanih domov z gospodarskimi stavbami, za kulturni spomenik lokalnega pomena. Največ časa in pozornosti so svetniki porabili za drugo obravnavo letošnjega proračuna občine Kamnik. Ker so se v prejšnji številki Kamniškega občana že pojavile ocene letošnjega občinskega proračuna, je Alojz Kolar, podsekretar - vodja oddelka za gospodarske dejavnosti in finance, pred pričetkom razprave povedal, da primerjava lanskoletnega in letošnjega proračuna zaradi lanskoletnih sprememb zakona o financiranju občin ni mogoča. Zavrnil je tudi očitke, da v proračunu ni predvidenih dovolj evropskih sredstev ter poudaril, da je tovrstne prihodke občine težko vnaprej predvideti, ker je do evropskega denarja težko priti, poleg tega pa se evropska sredstva vedno dobi »za nazaj«, kar pomeni, da mora občina vse projekte, pri katerih računa na evropski denar, najprej izvesti sama (z lastnim kapitalom). Kolar je ob tej priložnosti povedal tudi to, da so se pogovori s podjetjem, ki se je zanimalo za investiranje na Veliko planino, končali neuspešno, saj investitor finančno ni bil tako močan, kot je sprva kazalo, župan Anton Tone Smolnikar pa je dodal, da investitor tudi ni želel sprejeti nekaterih zahtev občine. Opozicija je imela na proračun veliko pripomb... V razpravi so svetniki NSi in SDS ponovno našteli celo vrsto pripomb, zaradi katerih letošnji proračun občine po njihovem mnenju ni drzen in ambiciozen, kot ga je pred prvo obravnavo opisal župan. Matej Tonin je v imenu svetniške skupine NSi slabo oceno letošnjega proračuna podkrepil še s primerjavo kamniškega proračuna s komendskim, nekatere proračunske postavke so po mnenju svetnikov NSi preveč napihnjene, pa tudi določilo, da se med proračunskimi postavkami lahko prerazporeja kar 40 odstotkov vrednosti postavk, je po njihovem mnenju Previsoko. »Zato smo pripravili devet amandmajev, pri katerih pa nismo bili preveč zahtevni,« je še povedal Tonin. Tudi Rudi Veršnik je bil v imenu svetnikov SDS do letošnjega proračuna občine zelo kritičen. »Spremembe proračuna potekajo zelo lahkotno, saj so se prihodki občine po prvi obravnavi proračuna povečali za več kot dva odstotka, kar pomeni, da se prihodki prilagajajo odhodkom,« je med drugim povedal Veršnik. V nadaljevanju je dejal, da so priprave študij preveč kampanjske in da je zato slaba tudi njihova realizacija. V nadaljevanju je izrazil zadovoljstvo, da ruski investitor ne bo vlagal na Veliko planino, občinsko upravo pa vprašal, s kakšnimi projekti se bo lotila razvoja Velike planine. Kritičen je bil tudi do postopka oddaje koncesije, ki jo je občina podelila podjetju Peter Pan d.o.o.. Matjaž Jug je bil v imenu svetniške skupine SD do proračuna bolj prizanesljiv. Pohvalil je program prostorskega plana občine ter pričetek širitve obvoznice in Ljubljanske ceste ter načrtovanje zahodne obvoznice. Pohvalil je tudi to, da je v proračunu več sredstev namenjenih za oživljanje starega dela mesta s prireditvami kakršna je Kamfest, kljub temu pa je po njegovih besedah mestno jedro še vedno preveč zapostavljeno. Moti pa ga tudi, da so nekatera društva proračunski denar doslej dobivala kar mimo razpisov. Podžupan in svetnik LDS Brane Golubovič je v imenu svoje svetniške skupine pojasnil, da je povečanje proračunskih prihodkov omogočila rezerva, ki jo je imela občinska uprava pripravljeno za realizacijo predlogov svetniških skupin. Po Golubovičevih besedah je proračun za letošnje leto tak, da bo skupaj s proračuni do leta 2010 omogočil realizacijo predvidenih projektov. Drugi podžupan in svetnik Liste Toneta Smolnikarja (LTS) Rudolf Pfajfar pa je svetnike opozoril, da našega in komendskega proračuna ni mogoče primerjati in da hiter razvoj prinaša tudi določene težave. Po njegovih besedah so največja cokla pri hitrejšem razvoju vlada in ministrstva. Na njegove besede se je takoj odzval Popravek članka Poročilo s 3. redne seje občinskega sveta občine Kamnik (2. del) Svetniki »so s težkim srcem« opazovali sprejem dodatnih 120 € na mesec Zaradi objektivnega poročanja s 3. seje občinskega sveta se pred volivci, ki so mi zaupali svoj glas na volitvah, čutim dolžnega, da v skladu z veljavno zakonodajo zahtevam popravek članka z naslovom Svetniki so »s težkim srcem« vendarle sprejeli dodatnih 120 € na mesec«, ki je bil objavljen v 6. številki Kamniškega občana 22.3.2007. Domnevam, da pisec člankov z občinskih sej ne sliši dobro ali piše članke po nareku. Do svojih volivcev se čutim dolžnega, da izvejo resnico, da proti predlaganemu predlogu za dodatna sredstva v višini 120 € nisem le nasprotoval, ampak tudi glaso- val proti. Edini, ki je s konkretnim predlogom nasprotoval, je bil svetnik Robin Majnik. Predlagal sem tudi amandma, ki bi omogočal, da lahko omenjena sredstva svetnik podari v humanitarne namene. Takšnemu predlogu je nasprotoval tudi župan sam' V svoji obrazložitvi sem poudaril, da je takšno trošenje denarja Kamničanov neupravičeno. Upam, da bo v nadaljevanju poročanje s sej občinskega sveta bolj objektivno in napisani članki ne bodo zavajali kamniško javnost. Občinski svetnik SDS Robin MAJNIK Rudi Veršnik in dejal, da to ne drži in da je največji problem to, da občina pri nekaterih projektih še nima podpisanih pogodb o služnosti. V nadaljevanju sta z zanimivimi predlogi nastopila tudi Marjan Semprimožnik, svetnik LDS, in Vid Kadunc, svetnik SLS. Kadunc je namreč predlagal, da bi občinska uprava čim prej začela pripravljati tudi proračuna za leti 2008 in 2009, ... vendar njihovih amandmajev koalicija ni podprla V nadaljevanju so svetniki obravnavali še več kot dvajset amandmajev, kolikor so jih predlagale svetniške skupine, posamezni svetniki in občinska uprava. Ker sta bila med sprejetimi amandmaja samo dva »o-pozicijska, svetniki SDS nad leto- Svetniki pohvalili dosedanje delo Igorja Kralja V točki »volitve in imenovanja« so svetniki Igorju Kralju status v.d. direktorja Agencije za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - ob pohvalni oceni njegovega dosedanjega dela - podaljšali še za pol leta, nato pa naj bi bil objavljen razpis za novega direktorja. ponudil pa je tudi zanimivo rešitev, s katero bi lahko zmanjšali pritisk na kamniške vrtce. »Če bi občina družinam za vsakega otroka, ki je v varstvu doma, namenila kakšnih dvajset odstotkov cene varstva v vrtcu, bi se s tem pritisk na vrtce precej zmanjšal in bi bilo v njih dovolj prostora za tiste družine oziroma otroke, ki prostor v vrtcih res potrebujejo,« je dejal. Semprimožnik pa je predlagal, da bi občinska uprava v letošnjem letu preverila stanje kulturnih domov po vseh krajevnih skupnostih in pripravila program investicij, ki bodo potrebne, da se stanje teh objektov izboljša. šnjim proračunom niso skrivali razočaranja in so ga označili za »koalicijskega« oziroma za proračun »polovice občanov«. Podžupan Brane Golubovič in župan Anton Tone Smolnikar sta na njihove očitke odgovorila, da je v proračunu upoštevan največji možni del vseh želja in potreb in da so v njem zajete obljube vseh kandidatov, ki so se lani potegovali za funkcijo župana. Na glasovanju je za letošnji proračun občine Kamnik glasovalo dvajset svetnikov, proti pa jih je bilo pet. Občina Kamnik je s tem dobila letošnji 23,4 milijona evrov težak občinski proračun. ZORAN JEREB Srečanje tajnikov slovenskih občin v Snoviku Na dvodnevnem posvetu združenja tajnikov slovenskih občin 29. in 30. marca v Termah Snovik je okrog petdeset udeležencev spregovorilo o aktualnih spremembah v lokalni samoupravi. Opravili pa so tudi redni letni zbor skupščine, ki jo po dolgoletnem vodenju Ivana Pristovnika, direktorja občinske uprave občine Kamnik, zadnje leto vodi Andreja Katič iz Velenja. Udeležence posveta je pozdravil tudi Tone Smolnikar, župan občine Kamnik, še posebej zahvalil Ivanu Pristovniku, ki odhaja v pokoj, za njegovo uspešno delo v kamniški občinski upravi in v Združenju tajnikov slovenskih občin. Posveta sta se udeležila tudi dr. Ivan Žagar, minister za lokalno samoupravo, ki je predstavil nastajajočo zakonodajo o pokrajinah, in dr. Gregor Virant, minister za javno upravo, ki je spregovoril o aktualnih vprašanjih na področju dela javnih uslužbencev. Minister Žagar je med drugim poudaril, da bo pri sprejemanju pokrajinske zakonodaje potrebno doseči politični konsenz, da bodo občine v celoti obdržale svoje pristojnosti ter dosedanji obseg in način financiranja. Udeleženci posveta v Snoviku v pogovoru z ministrom za lokalno samoupravo dr. Ivanom Žagarjem. Župan občine Kamnik Tone Smolnikarje pozdravil udeležence in se posebej zahvalil Ivanu Pristovniku, dosedanjemu direktorju kamniške občinske uprave za njegovo uspešno delo tudi v Združenju slovenskih občin. F.S. C Vi sprašujete, župan odgovarja V Kamniškem občanu sem v prispevku SDS »V SDS imamo pripombe na proračun« med drugim prebral: »Tudi velike obljube in celo sklicana novinarska konferenca o skorajšnji gradnji šol Frana Albrehta, Toma Brejca in Glasbene šole v tem proračunu nimajo realnih osnov, saj ni namenjeno niti centa za izdelavo študije.« Zanima me, zakaj niste planirali sredstev, kot ste obljubljali v svojih predvolilnih programih? Omenjena trditev avtorja Roberta Kokotca, občinskega svetnika svetniške skupine SDS, je neodgovorna. Ne morem razumeti, kako lahko nekdo, ki ima na razpolago vse dokumente z obrazložitvami vred, tako zavaja javnost, jo vznemirja in ji trosi neresnice. Če bi avtor pozorno prebral gradivo, ki ga prejme vsak občinski svetnik, bi lahko ugotovil, da so v proračunu namenjena sredstva za izdelavo študije izgradnje osnovnih šol v UN-K9 (OS Toma Brejca in OŠ Frana Albrehta). Čeprav smo nameravali kamniške občane podrobneje seznaniti o gradnji šol, ko bo znano že večpodatkov, izrabljam to priložnost, da podam nekaj informacij. Načrtovana investicija bo velika, ocenjena vrednost je okoli 15 milijonov.. Tako velike investicije se je potrebno lotiti odgovorno in načrtno, nenazadnje nas k temu zavezuje tudi zakonodaja. Imenoval sem odbor za izgradnjo šol, ki ga sestavljajo tudi zunanji strokovnjaki. Odbor je že sprejel usmeritve in konkretne zadolžitve za posamezne člane odbora. V pripravi je izdelava gradiva za izvedbo razpisa javnega anketnega urbanističnega V _______________ natečaja za zagotovitev optimalnih pogojev izvajanja devetletnega osnovnošolskega programa za obe sedanji šoli, OS Frana Albrehta in OŠ Toma Brejca, v ureditvenem načrtu K9-Šole. Zjavnim natečajem, ki ga bo izvedla pooblaščena institucija, želimo zagotoviti celostno ureditev šolskega kompleksa. Izbrana bo najboljša varianta, ki bo zagotavljala optimalne pogoje za delo učencev obeh šol, ureditev dovoznih poti, parkirišč, prometne varnosti, zunanjih športnih površin in površin za aktivnosti učencev v naravi ob sočasnem upoštevanju stroškov investicije in kasnejšega funkcioniranja šol. Z načrtovano investicijo, ki bo daleč največja v zgodovini občine Kamnik, želimo za nadaljnjih 50 let zagotoviti kar najboljše pogoje za vzgojno izobraževalno delo učencev osnovne šole in za smotrno ter aktivno izrabo prostega časa mladih in občanov v okviru parkovnih in športno rekreacijskih površin, ki bodo zgrajene ob šoli. Hkrati želimo, da bi načrtovani šolski in športno rekreacijski kompleks naznanjal vsem obiskovalcem lep prehod v staro mestno jedro našega mesta. Vsem »pisateljem« in drugim, ki brez znanih dejstev in podatkov nočejo predstaviti resnice, pa priporočam, da naj svojo osebno promocijo in promocijo svoje politične skupine predstavljajo pošteno, brez laži. Anton Tone Smolnikar župan _________________________J Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju programov na področju kulture v občini Kamnik (Uradni list RS, št. 16/02 in 3/04) župan Občine Kamnik objavlja Javni razpis za sofinanciranje javnih kulturnih programov in projektov v letu 2007 1. Občina Kamnik bo sofinancirala programe oz. projekte v naslednjih dejavnostih: glasbena, folklorna, plesna, gledališka, lutkovna, likovna, literarna, založniška, filmska in video, fotografska, izobraževalna, raziskovalna. 2. Na razpisu lahko kandidirajo: pravne in fizične osebe. 3. Okvirni obseg razpoložljivih sredstev: 93.700,00 EUR. 4. Razpisna dokumentacija z navodili in obrazci je na razpolago na spletni strani občine (www.kamnik.si), in sicer od datuma objave razpisa. 5. Zadnji rok za oddajo prijave na razpis je: 7. 5. 2007, do 10. ure. 6. Z izbranimi izvajalci javnih kulturnih programov in projektov bo župan po sprejemu proračuna za leto 2007 sklenil pogodbe o sofinanciranju. 7. Prijave z izpolnjenimi obrazci pošljite na naslov: Občina Kamnik, Oddelek za družbene dejavnosti, Glavni trg 24, 1240 Kamnik, v zaprti kuverti s pripisom »javni razpis -SOF. JAVNIH KULTURNIH PROGRAMOV IN PROJEKTOV V LETU 2007 - ne odpiraj«. 8. Več informacij: 01/8318-142 (g. Juričan, svetovalec za kulturo in delo z mladimi). ŽUPAN Anton Tone Smolnikar Številka: 610-2/2007 Datum: 28. 03. 2007 OBČINA KAMNIK PRAZNUJE Dvanajsto leto zapored smo pred dnevi Kamničanke in Kamničani praznovali občinski praznik. Z uvedbo lokalne samouprave leta 1995 so namreč svetniki Občinskega sveta občine Kamnik sprejeli sklep, da je 29. marec, rojstni dan našega rojaka, pesnika, pisca zgodovinskih člankov, rodoljuba in pogumnega generala Rudolfa Maistra dan, ki ga je potrebno povzdigniti v praznik občine Kamnik. Tudi letošnji praznik so zaznamovale številne kulturne, zgodovinsko in glasbeno obarvane prireditve ter odprtje pomembnih pridobitev - »uradno« odprtje koncesijskega vrtca peter Pan na Cankarjevi cesti, odprtje nove stanovanjske soseske s preko dvesto stanovanji Stanovanjskega sklada RS in prenovljene Ljubljanske ceste ter odprtje vodovoda in ceste v Kališe. Prireditve, prepletene s spomini na pomembnost Maistrovega boja za severno mejo naše male države, ki je danes članica velike evropske družine, je 21. marca napovedala razstava razglednic z obdobja med in po prvi svetovni vojni z naslovom »Boj za meje« na gradu Zaprice, učenci OŠ Marije Vere so v prostorih šole pripravili razstavo Rudolf Maister v sliki in besedi. Nekaj skrivnosti o življenju Rudolfa Maistra je razkril tudi pogovor s pisateljem Tonetom Partljičem o njegovi knjigi desetih črtic »General« v dvorani kamniške knjižnice. Pozdrav Rudolfu Maistru na praznični dan, 29. marec V Medobčinskem muzeju Kamnik so v okviru 13. sociološke delavnice pripravili simpozij s pomenljivim naslovom Rudolf Maister - Vojanov, včeraj, danes, vedno. Velikega Kamničana in velikega Slovenca je z različnih zornih kotov predstavilo deset avtorjev. Popoldan je župan občine Kamnik Tone Smolnikar tudi uradno odprl prvi zasebni koncesijski vrtec v naši občini Peter Pan na Cankarjevi cesti, ki že od prvega februarja zagotavlja organizirano otroško varstvo 70 malčkom, mesec dni pa tudi dodatni skupini 20 otrok prve starostne skupine. Kot je na kratki slovesnosti izpostavil župan, pomeni prvi zasebno-javni vrtec v Kamniku pomemben korak k zagotavljanju organiziranega otroškega varstva v kamniških vrtcih. Zasebni vrtec in izgradnjo novega vrtca na Perovem, ki bo s septembrom ponudil zavetje še 120 do 150 malčkom, pa bo Občina bistveno omilila problematiko pomanjkanja prostih mest v organiziranem otroškem varstvu. V Domu kulture Kamnik so v popoldanskih urah pripravili predstavo za otroke, v večernih urah pa so gledališčniki Tuhinjske doline na oder Male scene postavili tragikomedijo Čakajoč Godota. Prvi koncesijski zasebno javni vrtec v kamniški občini Peter Pan na Cankarjevi cesti, ki je s februarjem pod svojo streho sprejel 90 otrok, sta ob prazniku tudi uradno odprla župan Tone Smolnikar in direktorica vrtca Maša Drenik. Solidarci Maistru v spomin Pevci Moškega pevskega zbora DKD Solidarnost Kamnik so v sredo, 18. marca, na predvečer rojstva velikega kamniškega rojaka, pesnika in generala Rudolfa Maistra pred njegovo rojstno hišo na Šutni izvedli tradicionalno podoknico. Zapeli so Ipavčevo Domovina, Maistrovo Završki fantje, Tam na Pugled gori in Mihelčičevo Domovina naša je svobodna. Dolgoletni Solidarec Janez Malešje recitiral Maistrove pesmi: Grobo- izpolnjevati svojo službeno dolžnost, tako hočemo storiti tudi mi. S tem majhnim prispevkom hočemo našemu mestu tudi nekaj dati in ne od njega samo nekaj pričakovati. Naš prispevek naj bo pesem in beseda. To imamo in to radi damo. Saj so prav to tudi sredstva, s katerimi je bogatil slovenski narod Rudolf Maister Vojanov.« Častni občan občine Kamnik dr. Niko Sadnikar se je v imenu Društva general Maister Kamnik za vi, Ne boj se smrti in Gosposvetska straža. Pevec Martin Gorenc pa je v svojem veznem besedilu poudaril: »To počnemo preprosto zato, ker imamo radi naše mesto. Tako, kot je Maister v tistem času in v danih okoliščinah začutil, da mora iz ljubezni do slovenske zemlje in tradicije za svojo domovino storiti nekaj več in ne le formalno tradicionalno podoknico zahvalil pevcem Solidarnosti, še posebej pevcema Martinu Gorencu in Janezu Malešu za povezovalno besedilo in recitacije Maistrovih pesmi. Pohvalil je Solidarce za njihovo tradicionalno sodelovanje v programirprazno-vanj v spomin na kamniškega rojaka, generala Rudolfa Maistra. VERA MEJAČ Vseljivih preko dvesto novih stanovanj ob Ljubljanski cesti Na območju ob Ljubljanski cesti, ki je bilo prvotno namenjeno veliki trgovski stavbi, je v slabem letu dni Stanovanjski sklad Republike Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor in izvajalcem - podjetjem Vegrad iz Velenja zgradil sosesko z več kot dvesto stanovanji. Na slovesnosti ob odprtju v petek, 30. marca, je župan Tone Smolnikar med mnogimi mislimi omenil tudi težave: »Ko se je z gradnjo spreminjala podoba tega dela Kamnika, kjer smo se mnogi naučili smučati, so Kamničani z nejevoljo spremljali to pozidavo s kritiko, da ne želijo in ne potrebujejo novih Kamničanov. A tudi mlade družine želijo priti do strehe nad glavo. V to sosesko ne prihajajo le prebivalci od drugod, ampak tudi domačini in kar je še pomembnejše - ne prihajajo le mlade družine, kar je sicer koncept Stanovanjskega sklada, ampak tudi starejši«. Kot je izpostavil v nadaljevanju, ni razloga, da bi se bali novih občanov in bili zaskrbljeni, da bi v Kamniku zmanjkalo infrastrukture. To je podkrepil z odprtjem koncesijskega vrtca v Mekinjah in gradnjo novega vrtca v neposredni bližini novih stanovanj ter načrti, da v prihodnjih treh do štirih letih zraste ena ali celo dve novi sodobni osnovni šoli na območju dotrajane šole Toma Brejca in šole Frana Albrehta, za katero je potrebna statična sanacija prevelik zalogaj. Skupaj z gradnjo novih stanovanj pa je v dobrega pol leta tudi Ljubljanska cesta in z njo južni del mesta dobilo novo, lepšo podobo. Prav gotovo bo še lepša, ko se bodo razcvetele zasajene rože, ko bodo ozelenela drevesa, grmovnice ...Obnova ceste v dolžini 606 metrov je z zamenjavo infrastrukturnih objektov, razširitvijo za vozni pas levih zavij alcev in ureditvijo parkirišč občino veljava več kot milijon evrov, 185.000 evrov je dodalo Ministrstvo za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Z zbranim komunalnim prispevkov načrtuje občina v letošnjem letu nadaljevati rekonstrukcijo Ljubljanske ceste proti Bakovniku. Kot je povedal direktor Stanovanjskega sklada RS Primož Pirc, si sklad prizadeva zagotoviti kar se da veliko število stanovanj za mlade družine in zgodba v Kamniku je ena novejših, dobrih zgodb. Željo novim stanovalcem za prijetno bivanje v prijaznem okolju pod kamniškimi planinami je pospremil z obljubo:»Tovrstne zgodbe se bodo nadaljevale in vedno več jih bo!«. Slavnostni govornik dr. Janez Podobnik, minister za okolje in prostor, je novi pridobitvi za občino pospremil s spodbudnimi besedami:«^ zelo kratkem obdobju je z dobrim delom vseh sodelujočih - Stanovanjskega sklada, Občine Kamnik, projektantov in izvajalcev del uspelo zgraditi nova stanovanja. To je tudi potrditev pravilnosti usmeritve države na področju stanovanjske gradnje, kjer naj se oblikujejo ustrezna partnerstva in se aktivirajo javna in zasebna sredstva. Prepričan sem, da bodo Kamničani dobro spre- N Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka VESELJE VELIKONOČNEGA JUTRA NAJ VAS NAPOLNI Z NOTRANJIM MIROM IN LJUBEZNIJO. www.nsi-kamiiik.net M ' ■ Slovenska ljudska stranka OO SLS KAMNIK V OO SLS Kamnik želimo prav vsem lepo doživeto velikonočno praznovanje. jeli nove someščane, občina pa bo skupaj z državo imela nove izzive. Kajti z novimi stanovanji pridejo nove družine, otroci, nove potrebe po vrtcu, šoli... ampak to bogati kraj, občino in jaz sem prepričan, da boste tudi v Kamniku tako sprejeli.« Kot smo še izvedeli, je Sklad razpisal nov program sofinanciranja izgradnje neprofitnih stanovanj, na podlagi katerega naj bi se njihova ponudba v prihodnjih letih še povečala, saj je njihov cilj 1000 neprofitnih stanovanj na letni ravni, kar naj bi vplivali tudi na znižanje cen stanovanj. V teh dneh vlada zaključuje dopolnitve in nadgradnjo zakona o varčevanju v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi z namenom, da širšemu krogu mladih družin omogoči pridobivanje subvencij za prvo reševanje stanovanjske problematike. Osrednja slovesnost pri Maistrovem spomeniku in slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo priznanj Občine Kamnik Osrednjo slovesnost pred spomenikom Rudolfa Maistra na Trgu talcev je napovedal pri- hod častnega voda Slovenske vojske in zvoki Mestne godbe Kamnik. V kulturnem programu so sodelovali pevci Lire z Zdravljico in Maistrovo pesmijo »Završki fantje« ter dijaki ŠCRM z recitacijami Maistrovih pesmi. Med protokolarnim pozdravom častne čete Slovenske vojske so župan Tone Smolnikar, minister Janez Podobnik in predstavniki borčevskih organizacij položili cvetje k spomeniku. Podžupan Brane Golubovič je v svojem govoru izpostavil vsestransko osebnost generala Maistra kot pesnika, zbiratelja slovenskih knjig, slikarja, avtorja zgodovinskih člankov, mentorja mladih, vizionarja, borca za severno mejo ter človeka, ki je storil prvi pomembni korak k naši državnosti, k naši samostojnosti. Ob tem je spomnil, da je bil spomenik Rudolfa Maistra v Kamniku postavljen že leta 1970, ko je Kamnik jasno pokazal, da si upa dati priznanje svojemu rojaku, človeku, ki je storil prvi pomembni korak k naši državnosti, k naši samostojnosti. To potrjuje tudi dejstvo, da se je istega leta po generalu Maistru poimenovala kamniška gimnazija. »Kamnik ima veliko znanih oseb iz zgodovine, prelepe kulturne spomenike, društva s sto in večletno tradicijo, Kamniške Alpe, Tuhinjsko dolino, Arbore- Odprtje pomembnih pridobitev ob prazniku občine: nova stanovanja Stanovanjskega sklada RS so skupaj s prenovljeno Ljubljansko cesto slavnostno odprli minister Janez Podobnik, župan Tone Smolnikar in direktor Stanovanjskega sklada Primož Pirc. Z novo sosesko in prenovljeno Ljubljansko cesto je južni del mesta dobil novo, lepšo podobo. Prav gotovo bo še lepša, ko se bo bujno razcvetelo zasajeno cvetje in ko bodo ozelenela drevesa, grmovnice... Naj vam velikonočni čas prinese obilo miru, notranjega zadovoljstva in energije, s katero bomo v našem kraju še naprej ustvarjali prijazno in kakovostno življenje! CALC IT tum, Kamniško Bistrico in še bi lahko naštevali, a pomembno je, zelo pomembno za prihodnost, da ima Kamnik tudi junake sedanjosti, da ima Kamnik junake 21. stoletja na vseh področjih družbenega življenja. Nekaterim junakom bomo danes podelili občinska priznanja za njihovo delo. Današnji praznični dan je primeren, da se spomnimo bogate dediščine in vseh naših junakov. Je pa tudi čas, da s konkretnimi dejanji pokažemo kako ponosni smo, ker živimo v občini z bogato zgodovino, v občini s tradicijo, v občini 365 junakov, v občini, kjer se danes ponovno prebuja kultura in delovanje mladih«, je svoje misli v pozdrav občinskemu prazniku zaokrožil podžupan Brane Golubovič. Ob spremljavi Mestne godbe Kamnik so se gostje in ostali občani peš odpravili do Doma kulture, kjer je potekala slavnostna seja občinskega sveta s svečano Podelitvijo priznanj Občine Kamnik. Slavnostno sejo je s svečanim nagovorom odprl župan Tone Smolnikar. Poudaril je veličino osebnosti in dejanj Rudolfa Maistra, ki je pogumno začrtal naše severne meje. Izpostavil je pomembnost velikega Kamničana ne le za danes, ampak tudi za jutri. Slavnostni govornik dr. Janez Podobnik je svoj nagovor začel z besedami: »Rad pridem v Kamnik, ki ima svojo zgodovino, vsebino, identiteto in občinski praznik je priložnost, da se tudi mlajše generacije vprašajo, kaj so, zakaj so v Kamniku, kaj j F vsebina tega lepega mesta.« Čeprav se je Rudolf Maister, kateremu je namenjeno praznično dogajanje, rodil 29. marca pred 133. leti, je njegov prispevek pri oblikovanju severne meje, ohra-nitvi življenjskega prostora slovenskega naroda in narodnega buditeljstva ter vpliv na dogodke Za osamosvojitev Slovenije ozna-cil kot brezčasen. Omenil je tudi Pomembnost pridobitev za razvoj občine: »Občina Kamnik pa n> odlična samo zaradi Rudolfa Alaistra, ampak tudi zato, ker si Prizadeva za optimalne pogoje Zci razvoj občine na številnih področjih: komunalni infrastruk-tUri, varstvu okolja, aktivni ste na področju preskrbe s pitno vodo, izgradnje kanalizacijskih sistemov, prometne infrastruk-iure...letos ste se zavezali, da °°ste pripravili vso potrebno dokumentacijo za izbor najbo- Slavnostni govornik dr. Janez Podobnik, minister za okolje in prostor, na slavnostni seji občinskega sveta Občine Kamnik: »Rad pridem v Kamnik, ki ima svojo zgodovino, vsebino, identiteto in občinski praznik je priložnost, da se tudi mlajše generacije vprašajo, kaj so, zakaj so v Kamniku, kaj je vsebina tega lepega mesta.« Ijše trase zahodne obvoznice, ki bo rešila marsikateri prometni problem v občini. Danes smo slovesno predali namenu nova stanovanja, ki z novimi družinami in otroci pomenijo za občino več sladkih problemov, to pa so tisti problemi, ki občino delajo dinamično.» Minister Podobnik je pozornost namenil tudi področjem, kjer se, po njegovih besedah, kamniška občina izkazuje: »Že deset let imate lokalni program varstva okolja, kateremu prilagajate ukrepe občinske uprave, pri prostorskih aktivnostih skušate uskladiti interese investitorjev in zagotoviti optimalne pogoje za delo in preživljanje prostega časa občank in občanov. V tem okviru tudi spodbujate prostorske pogoje za razvoj obrti, malega gospodarstva in turizma. Marsikaj ste postorili na področju osnovnega šolstva, kaže, da bo jeseni nov vrtec, aktivni ste tudi v evropskem prostoru...«. Spodbudne besede je zaokrožil s čestitkami ob prazniku, še posebej pa je čestital prejemnikom občinskih priznanj. Občinska priznanja podeljena Osrednje dejanje slavnostne seje občinskega sveta je svečana podelitev priznanj občine Kamnik, ki sta jih podelila župan Tone Smolnikar in namestnica predsednika KVIAZ-a Marinka Mošnik. Naziv častnega občana občine Kamnik je župan podelil dr. Mirku Juteršku za prispevek k razvoju likovne galerijske dejavnosti v Kamniku in Sloveniji, zlati priznanji Občine Kamnik prof. dr. Avguštinu Lahu za zasluge pri razvoju srednjega šolstva na Kamniškem in ustanovitvi Kamniškega zbornika in Tonetu Žnidaršiču za samosvoje in kakovostno likovno ustvarjanje ter izjemen pedagoški prispevek na področju slovenske likovne umetnosti. Srebrno priznanje Občine Kamnik so prejeli Kulturno društvo mešani pevski zbor Can- Zupan Tone Smolnikar podeljuje dr. Mirku Ju-tersku naziv častni občan Občine Kamnik. Želimo Vam lepe velikonočne praznike! ^schlenk Kamnik - Schlenk d.0.0. Fužine 9 Sl -1240 Kamnik temus za prispevek k bogatenju kamniške zborovske kulture, Moški pevski zbor DKD Solidarnost Kamnik za prispevek k bogatenju kamniške zborovske kulture in Vidko Kregar za razvoj jamarstva na Kamniškem. Bronasta priznanja so šla v roke prof. dr. Andreju Missonu za zasluge, da Lira z velikim uspehom koncertira doma in v tujini, ohranja izročilo o narodni zavesti in skrbi za prepoznavnost Občine Kamnik, Francu Modrijanu za prispevek k razvoju gledališke dejavnosti v Tuhinjski dolini in Jamarskemu klubu Kamnik za sistematično odkrivanje in raziskovanje podzemnega sveta na Kamniškem. Posebna priznanja Občine Kamnik pa je župan podelil Veri Mejač za novinarsko delo, s katerim je prispevala k informiranju občanov občine Kamnik, Rudolfu Ehvveiner-ju za prispevek k sodelovanju in partnerskemu povezovanju Kamnika in Trofaiacha, Francu Trdinu za dolgoletno delo na humanitarnem področju in Društvu samopomoči Tunjice za 110 let uspešnega humanitarnega delovanja. Od kulturnih prireditev do novih pridobitev Tudi dan pozneje, minulo soboto, se je prazniku v pozdrav zvrstilo lepo število prireditev. Pohodniki so se podali na Maistrov pohod, na OS Frana Albrehta so pripravili kulturno-plesno prireditev s sejmom z naslovom »Pomladi v pozdrav«, v Šolskem centru Rudolfa Maistra pa državno tekmovanje dijakov srednjih šol Slovenije iz zgodovine. Na Tomšičevi ulici so odprli center za družinsko terapijo, kjer nudijo strokovno pomoč posameznikom, parom in družinam v stiski po modelu Relacijske družinske terapije dr. Christiana Gostečnika. Novih urejenih cest in skupnega vodovoda so se veselili v Kališah. Program praznovanj pa zaokrožuje torkov koncert Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik in jutrišnje odprtje novega lokostrelskega in strelskega strelišča v objektu nad kegljiščem na Cankarjevi cesti. Fotografije in besedilo SAŠA MEJAČ Nove pridobitve v krajevni skupnosti Črna Skupni vodovod in varnejše ceste Da krajani višje ležečih zaselkov cenijo vsak meter urejene in asfaltirane ceste, ki jim omogoča lažjo in varnejšo pot v dolino, so minulo soboto, 30. marca, potrdili izrazi veselja in zadovoljstva domačinov pri cerkvici sv. Ahacija na Kališu, 908 metrov visoko, kjer so se z gosti Jaku Golobu in drugim krajanom ter občini za denarno pomoč. Največji in najzahtevnejši projekt je, bodisi po zahtevnosti del ali finančnih sredstvih, izgradnja vodovoda v vrednosti preko 200.000 evrov. Župan Tone Smolnikar je ob odprtju poudaril pomen Novim pridobitvam v krajevni skupnosti Črna so s kozarcem ene najboljših pitnih vod v Sloveniji nazdravili (z leve): Marko Kemperl, Franc Galin, Bojan Klemen, podžupana Brane Golubovič in Rudolf Pfajfar, Stane Močnik (v ozadju) in župan Tone Smolnikar. zbrali na slovesnosti ob odprtju asfaltirane ceste na Zavrh in v Kali še ter skupnega vodovoda. Vodovod Kališe je odslej vključen širše v vodovodni sistem Gozd, novozgrajen vodohran Brinje pa oskrbuje višje ležeče območje Studenc. Hidrantov še nimajo opremljenih, kar nameravajo storiti čimprej. Finančna sredstva za obe investiciji je v glavnem zagotovila občina, nekaj Krajevna skupnost Črna in krajani, ki so pomagali tudi s prostovoljnim delom. Na slovesnosti se je predsednik Sveta Krajevne skupnosti Črna Marko Kemperl zahvalil predvsem prejšnjemu vodstvu KS in glavnim iniciatorjem teh investicij: Francu Galinu, Mariji Hribar, Stanetu Močniku, veseljem in ponosom lahko ponovim mnenje strokovnjakov, da. tu gori po vodovodnih ceveh teče ena najboljših vod.« Vodja iniciativnega odbora za vse te investicije Stane Močnik je povedal, da so se prvi koraki za izgradnjo ceste začeli leta 1999. Cesto na Zavrh so gradili v štirih etapah, na Kališe v dveh. Nekaj ceste na obeh odcepih je treba še dokončati in upa, da bo to prav kmalu. Povedal je še, koliko truda je bilo potrebno vložiti v izgradnjo vodovoda. Toplo se je zahvalil občini, KS, izvajalcu -Komunalnemu podjetju Kamnik, bližnjim in daljnim krajanom za pomoč in razumevanje. Kljub mrazu so hladno sobotno, praznično popoldne zbrano in praznično razpoloženo množico s pesmijo in recitacijami ogreli učenci Podružnične OŠ Gozd pod vodstvom Karle Urh. S prisrčnim, sproščenim, razigranim nastopom so dodali toplino in veselje, tako kot tudi mlada Špela Golob z nežnimi melodijami citer in brat Simon s poskočnimi vižami harmonike. Kulturni program so obogatili tudi domači pevci iz Črne. Kališka pitna voda odslej teče iz dveh zajetij, zgrajenih precej višje nad cerkvico sv. Ahacija na Kališu, (ki leži, kot smo že zapisali, 908 metrov visoko). Gornje, večje zajetje, je pri Mrzlem studencu. Domačinka Marija Hribar ponosno pove, da so že v davnih časih, pred več kot Učenci Podružnične OŠ Gozd z zborovodkinjo Karlo Urh so s pesmijo in recitacijo prinesli še dodatno veselje med krajane. varnih cest in oskrbe z zdravo pitno vodo. Opozoril je, da vaških vodovodov v občini v prihodnje ne bodo mogli več upravljati krajani sami. Dogovoriti se bodo morali s koncesionarjem Komunalnim podjetjem Kamnik. Ob tej priložnosti je predstavil oba podžupana: Rudolfa Pfajfarja, ki je zadolžen za naloge na komunalnem področju, in Braneta Goluboviča, zadolženega za področje družbenih dejavnosti. Prejšnjemu in sedanjemu vodstvu KS Črna se je župan zahvalil za sodelovanje: » Brez sodelovanja teh projektov ne bi zaključili. Z sto leti, ljudje pili to zdravilno vodo. Zvemo, da je v bližnjem hribovitem gozdu več zdravilnih studencev, ki tudi v največji suši ne presahnejo. In prav ti studenci napajajo obe vodni zajetji, da iz vodovodnih pip v domove priteče najboljša, zdrava pitna voda. In prav je tako, ti pridni, preprosti ljudje si to zagotovo zaslužijo. Na nove pridobitve so krajani zelo ponosni, saj jim prinašajo napredek in vzpodbudo, da vztrajajo na tem zelo hribovitem, a prečudovitem koncu naše občine. VERA MEJAČ S slavnostne seje občinskega sveta Občine Kamnik: med letošnjimi prejemniki priznanj Občine Kamnik je tudi naša dolgoletna, nepogrešljiva sodelavka Vera Mejač s pomembnimi zaslugami pri uveljavitvi časopisa Kamniški občan, ki je med najboljšimi in najbolj priljubljenimi lokalnimi časopisi v Sloveniji. Že 26 let vsebino časopisa bogatijo njeni številni članki s področja kulture, izobraževanja, vzgoje, krajevne novice, zapisi o ljudskem izročilu, posameznikih, društvih in bogati kulturno-zgodo-vinski dediščini. V vsak njen članek, v vsak stavek in fotopodpis je vtkana njena natančnost, spoštljivost do opisanega posameznika ali skupine, kijih predstavlja v vsem njihovem bistvu, enkratnosti, posebnosti. Njeni zapisi izražajo ljubezen do Kamnika, ki ga občuduje in spoštuje. SDS SLOVENIJA na novi poti Občankam in oBčanom %amnif^a zdimo [epo velikonočno praznovanje! VESELE VELIKONOČNE RAZNI želi TITAN kamnik Pogovor z dr. Mirkom Juterškom, častnim občanom Občine Kamnik Izpod podgorskih dobrav v svet umetnosti... Srečamo ga skoraj na vsaki likovni razstavi v našem mestu, njegove pronicljive misli odsevajo iz mnogih katalogov, zgibank in drugih spremnih publikacij ob razstavah kamniških in ostalih slovenskih likovnikov. Velik je njegov delež pri nastajanju mnogih monografij naših likovnikov od Mihe Maleša, Mire Pregljeve, Maksima Gasparija, Lojzeta Perka in mnogih drugih. Sodeloval je v prvih vrstah tistih, ki so si prizadevali, da je Kamnik ob svoji 750-letnici dobil dragoceno zbirko svojega rojaka Miha Maleša. Njegova beseda je dolga leta odmevala v oddajah o kulturi na radiu Ljubljana. To je naš domačin, Podgorec, umetnostni zgodovinar in likovni publicist dr. Mirko Juteršek, ki mu je občinski svet občine Kamnik ob letošnjem občinskem prazniku podelil najvišje priznanje: naziv častnega občana občine Kamnik. Sredi letošnjega poletja bo poteklo 75 let, ko je zagledal luč sveta v skromni delavski hišici v spodnjem delu Podgorja, ob vznožju podgorskih dobrav, v katere je tako rad zahajal. »hauptschule« leta 1945 po svoji volji »odpisal« dva nemška razreda in se vpisal v prvi razred kamniške gimnazije, čeprav bi lahko šel v tretjega. »Kasneje sem bil med fanti res med starejšimi, razlike v letih je namreč prinesla vojna. Tudi ko sem zaradi osipa vrstnikov kmalu ostal najstarejši v razredu, vsaj zavestno svojega položaja nisem nikoli izrabljal...« Pravi, da se je takrat, zaradi boljšega počutja celo zelo resno ukvarjal z borilnimi športi. »Morda zato, ker sem bil z dežele in tako prepuščen samemu sebi in brez stricev in botrov«. Rad se spominja dolge bele makadamske poti do mesta, ki jo je pogosto prepešačil dvakrat ali celo trikrat dnevno. »Cesta je bila prazna in je dajala občutek svobode, pa tudi možnost druženja med enournim pešačenjem. Tudi Vedno rad zahaja v svoje rodno Podgorje in roma zaradi te čudovite k cerkvi sv. Nikolaja, kjer počivata tudi njegova poti sem stal trd-mati in oče... no na tleh in si s kondicijo nabiral Njegova življenjska pot ga je vodila od kamniške gimnazije na filozofsko fakulteto, kjer je za svoje diplomsko delo, diplomiral je iz zgodovine in umetnostne zgodovine, prejel tudi študentsko Prešernovo nagrado, do doktorske disertacije o slikarju Matiji Jami in njegovem delu. Želja po strokovnem izpopolnjevanju ga je zanesla tudi v svet, v Munchen in Moskvo, postal je tudi izvedenec za ikonsko slikarstvo in rusko umetnost, kar je kot docent in izredni profesor do leta 1989 tudi predaval na oddelku za umetnostno zgodovino. Svojo poklicno pot je zaključil kot direktor Slovenske knjižnice v Ljubljani. S spomini seževa nazaj v njegova težka, a hkrati lepa mladostna leta. Vojna leta so pripomogla, da je ob koncu vojne obvladal le nemščino in »podgorščino«. Da bi se bolje spoznal z materinščino, je ob zaključku dveletnega šolanja na nižji srednji šoli ali kot so tedaj dejali rezerve«. To mu je pomagalo, da je, ne da bi posebej treniral ali tekmoval, z navadnimi težkimi smučmi na republiškem tekmovanju srednješolcev v teku v Kranjski Gori zasedel šesto mesto... Mirko je v času odraščanja veliko razmišljal o svojem »proletarskem« poreklu in tudi o tem, kaj nam je storiti, da bi dobro in lepše živeli. »Vsi na vasi smo nekdaj težko žive- A www.kd-domzale.si sobota, 7. april ob 10:00 Lutkovna skupina Sirova luknjica Arnold Lobel: MIŠJE ZGODBE lutkovna predstava torek, 11. april ob 19:00 KLAVIRSKI KONCERT GLASBENE ŠOLE DOMŽALE, gostji: Martina in Eva Bohte ponedeljek, 16. april ob 20:00 petek, 20. april ob 20:00 Prešernovo gledališče Kranj Gragor Strniša: ŽABE, drama sreda, 18. april ob 19:00 KONCERT UČITELJEV GLASBENE ŠOLE DOMŽALE sobota, 21. april ob 10:00 Mavrično gledališče Jana Stržinar: KAPLJICA NA OBISKU, lutkovna predstava sreda, 25. april ob 20:00 THORNETTA DAVIS blues koncert INF0 in REZERVACIJE: tel. 722 50 50 Kulturni dom Franca Bernika Domžale Dr. Mirko Juteršek živo spremlja naše kulturno življenje, zato se rad udeleži vsake likovne razstave, še posebej pa so mu pri srcu likovna dela našega rojaka Miha Maleša, ki so na ogled v Maleševi galeriji... 11 in smo si zato veliko pomagali med seboj in bili solidarni. Sicer pa je moja mama Matilda po obeh starših Podgorka, čeprav je bila kot zdomka rojena v Oberhausnu v Porurju, medtem ko je bil oče Nace pravi Kamničan, Miležev izpod Malega gradu, iz hiše nasproti vrtnarije Flere ob nekdanji Mlinščici, v kateri je še kot otrok utonil očetov starejši bratec...« Da je bila umetnost v Juterškovi družini nekako doma, kaže tudi to, da je mama igrala več instrumentov, med drugim tudi citre, v kamniškem tamburaškem zboru pa bisernico. Oče in mama sta bila zelo muzikalična in oba navdušena pevca, skupaj z maminim bratom Ivanom Mallyjem sta bila v dvajsetih letih prejšnjega stoletja med ustanovnimi člani kamniškega delavskega pevskega društva Solidarnost. Čeprav se je Mirko zaradi študija po končani gimnaziji leta 1953 preselil v Ljubljano, kjer danes živi, ni pretrgal vezi z domom in s Kamnikom. »Nikoli nisem hotel postati Ljubljančan in vedno trdim, da sem bil v Ljubljani le rojen. Tako je moj dolgoletni fakultetni kolega, prijatelj Luc Menaše v Svetovni biografski leksikon leta 1994 glede na moje ponavljanje zapisal: »Juteršek Mirko, Ljubljana (doma Podgorje pri Kamniku) 31.8.1932...« V pogovoru se vedno znova vračava v mladostna leta. Po premisleku pravi, da ga imenitnost mestnega življenja, s katero se je pobliže seznanil tudi, ko je meščanom v Kamnik nosil v podgorskih gmajnah nabrane borovnice in gobe, ni pritegnila, pač pa so ga bolj privlačili in domišljijsko zaposlovali čudoviti gozdovi od podgorskih senožeti tja do Krvavca. Je to kaj vplivalo na njegovo odločitev, da se je kot štirinajstletnik za nekaj časa podal v širni svet, da se je kasneje navdušil nad alpinizmom? »Kot mladostnik sem po svoje doživljal življenje in socialne stiske. Polnih osem mesecev sem preživel v štirih mladinskih delovnih brigadah. Nekje še hranim pismo, s katerim sem se prvič javil domov in pomirjujoče zapisal: Draga mama! Kruh imamo! Med počitnicami sem enkrat polna dva meseca (po devet ur in tudi ob sobotah in ponoči!) delal ob stružnici (»fitunge«) v tovarni Titan, kar mi je odredil zame dobrotljiv vodja oddelka, mojster Torkar.... Toda večji ko sem bil, bolj sem se na rovaš »učenja« pričel izmikati opravilom na polju. A ne brez občutka neke nejasne tihe krivde. Ko vidim ljudi na polju ali ko prihajajo iz tovarn, se včasih počutim, ko da sem jih izdal. Kasneje sem se zavedel, da je bilo tako tudi prav, saj moje delo ni moglo biti enakovredno delu otrok na domačih kmetijah. Tovarniškim delavcev bi pa le kot pravnik lahko resnično kaj pomagal k izboljšanju njihovega življenja. Od mladosti dalje sta me namreč zanimala le pravo (z vidika iskanja pravičnosti) in pa umetnost. Doma sem imel pri tem vseskozi oporo. Oblikovanje mojih pogledov na svet se je namreč odvijalo v naši mali kuhinji, ki je bila edini topel prostor v hiši, prostor nenehnih izmenjav misli, skupnega branja na glas, pogostega prepevanja in seveda tudi prostor za opravljanje šolskih nalog in učenje. V vojnih in povojnih letih ob petrolejki...« Kot pravi, je bil njegov tedaj odmevni pobeg štirinajstletnika od doma nemočen upor na nehumano razslojevanje v šoli takoj po vojni. Od doma ga je pognal občutek vse večje odrinjenosti. Najhuje mu je bilo zaradi domačih, saj jim ni hotel priznati, da ga je karkoli zlomilo. A k sreči se je avantura kmalu končala v njegovo dobro. »Klateštvo mi je razkrilo, da je edina smiselna pot delo, še bolj pa študij. Sicer pa je za vso mojo generacijo to spoznanje postalo bolj ali manj temeljno vodilo«. Povečana aktivnost ga je ob njegovi kritičnosti in neprilagodljivosti pripeljala do novih konfliktov na šoli. Zato se je sam preusmeril v, kot pravi, »bolj nevtralna in za mlade bolj perspektivna področja, v šport in kulturo«. Vključil se je v športne panoge, ki so bile v Kamniku tedaj v ospredju, plaval je metuljčka, igral odbojko in se pridružil alpinistični sekciji. »Eden mojih gorskih podvigov je bil, da sva z uglednim starejšim alpinistom Pavletom Kemperlom prvič po vojni obnovila markacije čez prav vse kamniške vrhove...« O svoji odločitvi za študij umetnostne zgodovine Mirko pravi, da se je po veselju, ki ga je dobil do risanja še za časa nemške šole, njegovo nagnjenje do slikanja in risanja v letih šolanja na kamniški gimnaziji nenehno stopnjevalo. Tako sem bil na šoli poleg sodelovanja v šolski igralski skupini organizator risarskega krožka, ki ga je vodil profesor Leon Homar, med najbolj zavzetimi so bile sošolke iz nižjih razredov, Nena Auersperg, Helena Kordaš in Pavla Mizori. Zato mislim, da moja usmeritev v umetnost ni nikogar posebej presenetila.« Ob koncu zanimivega pogovora, ki ga v tem sestavku ni mogoče v celoti povzeti,velja omeniti še njegov pogled na kamniške kulturno zgodovinske spomenike. Med drugim sogovornik pravi, da bi ob samem Kamniku po ohranjenosti in vključenosti v staro mestno jedro med dragocene spomenike najprej uvrstil cerkvico na Malem gradu. »Nenadomestljive so seveda številne cerkve z vso njihovo opremo, izdelano po okusu naših prednikov, tako v Kamniku kot na celotnem kamniškem območju, ki se še z drugimi cerkvami po naseljih in vzpetinah zlivajo v enkratno podobo, česar drugod ne premorejo.« In spet ne more brez omembe rodnega Podgorja. »Še posebno blizu mi je podgorska cerkev s svojim nenavadno čeladastim zaključkom zvonika. Zaradi čudovite lege pa tudi zato, ker je po rušilnem potresu 1895 dobil ta zvonik svoj zaključek po načrtih mojega starega strica »Žumrovega« Florjana Vidica, ki je bil tudi slikar in podobar, vsekakor »Tausendkinstler, saj je že kot mladenič za očetova igralska nagnjenja neuspešno ponaredil denar. Nič bolj uspešen, a znamenit posebnež pa je bil tudi zaradi poskusov, da bi izdelal večno gibljivi stroj »perpetum mobile«... Tudi Mirkov socialni čut, ki si ga je oblikoval skozi življenje, zasluži vsaj nekaj besed. Njegova občutljivost, še posebej za socialna vprašanja študentov, se je odražala v večletnem delu odbora univerzitetne socialne komisije, kjer se je zavzemal za izboljšanje in pocenitev študentske prehrane, kot predsednik sindikata na filozofski fakulteti je maja leta 1989 uspešno sodeloval v organizaciji prvega štrajka na ljubljanski univerzi, s katerim so dosegli povečanje plač pedagoškim delavcem, bil je tudi med podpisniki pobude zaskrbljenih staršev za življenja slovenskih fantov v takratni vojski oblastem in generalom JLA ob osamosvojitvi leta 1990. Podgorcu dr. Mirku Juteršku ob podelitvi častnega meščanstva občine Kamnik iskreno čestitajo tudi njegovi rojaki ter mu želijo še obilo uspehov pri njegovem ustvarjanju! Besedilo in fotografije: FRANC SVETELJ Na podlagi 7. in 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98), 8. člena Pravilnika za vrednotenje in sofinanciranje programov športa (Uradni list RS, 122/03) in Letnega programa športa v občini Kamnik za leto 2007, ki ga je sprejel Občinski svet Občine Kamnik na svoji 4. seji, dne 28.03.2007 objavlja Občina Kamnik JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA V OBČINI KAMNIK ZA LETO 2007 1. Predmet lavnega razpisa in višina razpisanih sredstev: Predmet razpisa je sofinanciranje izvajanja programov športa v občini Kamnik za leto 2007 v višini 225.881 EUR, in sicer za: a) Interesna dejavnost v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja, ki ni predmet redne športne: • interesna športna vzgoja predšolskih otrok; • interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok; • športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami; • interesna športna vzgoja mladine; • športna dejavnost študentov. b) Šport v društvih: • interesna športna vzgoja predšolskih in šoloobveznih otrok ter mladine; • športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport; • športna rekreacija; • kakovostni šport; • vrhunski šport; • šport invalidov. c) Skupni programi: • šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov; • znanstvenoraziskovalna dejavnost, informatika in založništvo V športu; • mednarodne, državne, medobčinske in občinske športne prireditve: • športno-promocijske prireditve, • priznanja v športu. Sredstva proračuna bodo razdeljena v skladu s sprejetim Letnim programom športa v občini Kamnik za leto 2007, ki je objavljen na spletni strani Občine Kamnik (http://www.kamnik.si/) oz. na vpogledu na Občini Kamnik - Oddelek za družbene dejavnosti. 2. Pogoji in merila, po katerih se izberejo izvajalci letnega programa športa na lokalni ravni v letu 2007, so za razpisane programe na podlagi Pravilnika za vrednotenje in sofinanciranje programov športa v občini Kamnik (Uradni list RS, št. 122/03) določeni v sprejetem Letnem programu športa v občini Kamnik za leto 2007. 3. Dodeljena sredstva moraio biti porabljena do konca leta 2007. 4. Rok in način prijave: Predlagatelji lahko prevzamejo razpisno dokumentacijo na Občini Kamnik, Glavni trg 24 - Kamnik, soba 51 v času uradnih ur. Informacije: Mira Resnik, tel. 01/8318 114. Vloge za sofinanciranje posameznih vsebin morajo biti na obrazcih iz razpisne dokumentacije in vsebovati vsa dokazila, opredeljena v razpisni dokumentaciji. Vloge za sofinanciranje programov športa za leto 2007 morajo vlagatelji poslati s priporočeno pošiljko ali oddati osebno na naslov: Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik, najkasneje do ponedeljka, 7.5.2007. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila zadnji dan roka prijava oddana do 12.00 ure osebno v vložišču Občine Kamnik oz. poslana po pošti s priporočeno pošiljko. Vse nepravočasno prispele vloge bodo izločene iz nadaljnjega postopka. Vloga, skupaj z zahtevano dokumentacijo mora biti predložena v zaprti ovojnici. Le-ta mora biti pravilno označena, in sicer: - polni naslov pošiljatelja, - pripis: »Javni razpis - šport 2007 - ne odpiraj«, - polni naslov prejemnika (Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik). Vloge, ki ne bodo oddane na predpisanih obrazcih, ki so del razpisne dokumentacije in/ali ne bodo pravilno označene, bodo izločene iz nadaljnjega postopka. 5. Rok v katerem bodo potencialni prejemniki obveščeni o izidu lavnega razpisa: Prispele vloge obravnava strokovna služba občinske uprave, ki v roku šestdeset (60) dni od roka za oddajo predlogov pripravi končni predlog za izbor programov za sofinanciranje. O izbranih programih odloči župan, občinska uprava pa izda sklep o izbiri izvajalcev letnega programa športa. Z vsemi izbranimi izvajalci programov športa in izvajalcem strokovne službe za potrebe športa bo podpisana pogodba o sofinanciranju izvedbe programov športa v občini Kamnik za leto 2007. Občina Kamnik Anton Tone Smolnikar Župan Simpozij Rudolf Maister Vojanov. Včeraj, danes, vedno. V soorganizaciji Šolskega centra Rudolfa Maistra - gimnazije Kamnik in Medobčinskega muzeja Kamnik je v prostorih Medobčinskega muzeja Kamnik na gradu Zaprice 29- marca 2007, torej ravno na rojstni dan, potekal simpozij o Rudolfu Maistru Vojanovu. Simpozij je bil pripravljen v okviru 13- sociološke delavnice z naslovom Spomin na preteklost časovnost nečasovne-ga, ki jih pripravlja od leta 1994 profesor Bojan Cas z Šolskega centra Rudolfa Maistra - gimnazije Kamnik. Sociološke delavnice so interdisciplinarna srečanja, kjer različni predavatelji z domačih in tujih znanstvenih institucij predstavljajo sociološke, zgodovinske, kulturne in druge vidike na določeno temo, ki vzpodbujajo razmišljanje, aktivno udeležbo in kreativnost mladih. svojo zbirko razglednic iz časa 1. svetovne vojne in let po njej, ko so se oblikovale slovenske oz. jugoslovanske meje na zahodu z Italijo, na severu z Avstrijo na vzhodu z Madžarsko in je sedaj na ogled v muzeju. Zaključili smo z strokovnim vodstvom po razstavi Boj za meje, ki je bila v Medobčinskem muzeju Kamnik odprta teden dni prej, to je 21. marca. Prispevki simpozija bodo objavljeni v kamniškem sociološkem zborniku, ki ga izdaja Šolski center Rudolfa Maistra - gimnazija Kamnik. Na simpoziju so bili torej predstavljeni številni novi vidiki spoznavanja in razumevanja življenja in dela Rudolfa Maistra. Osvetljen pa je bil tudi zelo različen odnos do Rudolfa Maistra v predvojnem in povojnem obdobju, ko je bil marsikje zamolčan. nije Pavla Žavcerja je spomenik slavnostno odkril predsednik častnega predsedstva odbora za postavitev spomenika Franc Le-skošek-Luka. To je bil prvi javni spomenik Rudolfu Maistru na Slovenskem, Maribor ga je dobil šele leta 1987. V sklopu teh slovesnosti je skupščina občine Kamnik 27. oktobra 1970 na predlog delovne skupnosti kamniške gimnazije sprejela sklep o poimenovanju kamniške gimnazije po Rudolfu Maistru. Svet občine Kamnik je na zadnji seji v letu 1995 soglasno sprejel tudi nov odlok o občinskem prazniku, v katerem je bilo sprejeto, da se ta praznuje 29. marca. Tako je občina Kamnik leta 1996 prvič praznovala svoj občinski praznik na rojstni dan generala Maistra. 29. marca 1999 je bila velika ^unos mesta Kamnik do *a Maistra, direktorica Š< fentra Rudolfa Maistra1 *a Matjašič Kališnik pa ‘lOVanip in er rt r\ mri n ct Centra. je bil sicer odsoten, vc ‘ntel namen predstavit: j1 Maistra v karikaturi ( aiyo je bila pripravljen J}ePoznana karikatur ,c Predstavil velike osi z8odovinopisju, dr. J ar Pa Slovence v habsbu &or Zemljič je v svojci Pnkazal narodnostne . ° in lepo ponazori ^ P° posameznih vase ako v društvenem, pi .. ‘““i je predsta' urska straža in z as f, V, JdU ros pa obi ta Maistra v Slovensk posebno v zaselku Za bilo ustanovljeno leti Prvih društev v njegi Profesor Aleš Arih d krniineUonn __ . času bojev za seve -v> m je t. marino Povsem z drugač kot poeta, slikarja kot" IlIlKitalln 1 „ Mariboru. Na kor resor Milan Škra Mesto Kamnik je ves čas ponosno na pomembnega rojaka. Tako mu je že leta 1924, ob Maistrovi 50-letnici podelilo diplomo častnega meščana. Decembra 1929 pa je bila po njem poimenovana tudi ena najstarejših in najpomembnejših kamniških ulic. Septembra 1938 je vladajoča stranka Jugoslovanska radikalna zajednica organizirala v Kamniku Veliki narodni tabor, v katerega so vključili tudi slavnostno odkritje spominske plošče generalu Maistru. V Kamniku naj bi se ob tej priložnosti zbralo okoli 7000 ljudi, med njimi so bili častni gostje in zastopniki slovenskih narodnih organizacij. Slovesnost sta začela pevsko društvo Lira in župan Nande Novak, nadaljeval jo je slavnostni govornik dr. Dominik Žvokelj. Plošča je ostala na rojstni hiši do leta 1941, ko so jo skrili pred Nemci in jo vzidali v Sadnikarjevo vrtno uto, kjer je ostala do leta 1969, ko so jo ponovno vzidali v rojstno hišo. Kljub povojni zadržanosti do Rudolfa Maistra se je v Kamniku ob 50. obletnici bojev za severno mejo leta 1968 porodila ideja o postavitvi spomenika Rudolfu Maistru. V letu 1970 je bil imenovan pripravljalni odbor za postavitev spomenika generalu Maistru, vodil pa ga je dr. Maks Pohar iz Maribora. Odbor je bil sestavljen iz treh komisij: finančne, komisije za določitev lokacije spomenika in organizacijsko-propagandne, slednjo je vodil Stane Peček. Izdelavo spomenika so zaupali akademskemu kiparju Antonu Sigulinu (1917-1996) iz Ljubljane. Slavnostno odkritje spomenika na Trgu talcev je bilo 25. oktobra 1970. Po časopisnih člankih sodeč, naj bi se v Kamniku tedaj zbralo blizu 10.000 ljudi, med njimi je bilo 600-člansko zastopstvo Maistrovih borcev. Po pozdravnih govorih predstavnika Maistrovih borcev in enega glavnih pobudnikov za postavitev spomenika Staneta Pečka, predsednika kamniške občinske skupščine Vinka Gobca in predsednika odbora koroških partizanov pri ZZB NOV Slove- slovesnost ob odprtju novega mostu, ki so ga poimenovali Maistrov most. Novi širši betonski most so zgradili na mestu 107 let starega železnega mostu, ki je bil precejšnja komunikacijska ovira ob vstopu v kamniško mestno središče. Že od 1990 pa poteka obnavljanje Maistrove rojstne hiše na Šutni pod strokovnim nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območna enota Kranj. Hiša je skozi leta menjavala lastnike. V času rojstva Rudolfa Maistra je bila v lasti družine Svetic, leta 1902 jo je na dražbi kupil dekan Janez Oblak, leta 1920 je prešla v last Župnijskega urada Kamnik, po 2. svetovni vojni je bila nacionalizirana in v 90. letih vrnjena lastniku. Hiša je bila prenovljena v letu 1938, ko je bila na njej tudi odkrita spominska plošča. Ponovne pobude za prenovo segajo pred leto 1990, ko je bila hiša še v lasti Občine Kamnik. Po vrnitvi hiše Župnijskemu uradu Kamnik so se načrti za prenovo nadaljevali. V letih 2002 in 2003 sta bili izvedeni statična prenova hiše in zamenjava ostrešja. V letu 2004 so v zaključni fazi dela na fasadi, pri čemer se hiši vrača podoba, kakršno je imela v 19. stoletju. 25. septembra 2003 je bila ustanovljena podružnica Društva general Maister v Kamniku. Na ustanovitvenem zboru so bili izvoljeni predsednik Niko Pinterič, pomočnik Aleksander Sar-navsky in tajnik Jože Arko. Trenutno je v podružnici vpisanih 70 članov. Za častnega člana je bil imenovan dr. Niko Sadnikar, eden prvih pobudnikov ustanovitve podružnice. Ob koncu lahko rečemo, da mesto Kamnik kljub temu, da je Rudolf Maister preživel tu le prvih šest otroških let, ni pozabilo na slavnega rojaka in na njegovo pomembno vlogo v zgodovinskih časih nastajanja nove države, kar nenazadnje dokazujejo tudi izredno bogati vsakoletni programi prireditev ob kamniškem občinskem prazniku. ZORATORKAR FOTO: DAMJAN MLAKAR — \ Boj za meje po prvi svetovni vojni Razstava razglednic oživlja vsakdanje življenje v prvi svetovni vojni V medobčinskem muzeju Kamnik s katalogom in razstavo Boj za meje po prvi svetovni vojni, ki je na ogled do občinskega praznika prihodnje leto, predstavljajo del izredno bogate zbirke razglednic zbiratelja in zgodovinarja prof. Milana Škrabca. Kustosinja mag. Zora Torkar in prof. Milan Škrabec, ki že vrsto let zbira arhivsko gradivo, tudi razglednice, povezane s slovenstvom, sta na ogled postavila preko sto razglednic, ki oživljajo vsakdanje življenje v prvi svetovni vojni. Prikazujejo nam vojaško življenje, zmage in poraze, srečanje s smrtjo, upanje na konec vojne, politično propagando pa tudi civilno življenje in porušeno domovino. Neposredno nas seznanjajo z dogajanjem po prvi svetovni vojni, ko so se oblikovale slovenske (jugoslovanske) meje, pri čemer je imel odločilno vlogo kamniški rojak general Rudolf Maister Vojanov. Poleg sprednje, pogosto pestro poslikane strani, nam marsikaj pove tudi zadnja stran razglednic - nemirno, težko obdobje ob koncu prve svetovne vojne začutimo iz sporočil, ki so jih vojaki in drugi, vključeni v zgodovinski proces, pošiljali sorodnikom in prijateljem. Na razstavi, ki sta jo 21. marca, odprla župan Anton Tone Smolnikar in prof. Milan Skrabec, so prikazani tudi nekateri osebni predmeti vojakov iz prve svetovne vojne ter orožje iz zbirk Medob- činskega muzeja Kamnik in Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Med razglednicami, ki predstavljajo nemirne čase, pa občutke Slovencev po izgubi Koroške po prvi svetovni vojni lepo izraža razglednica, ki jo je izdala založba Jug v Ljubljani, z verzi Rudolfa Maistra iz pesniške zbirke Kitica mojih: Gosposvetska straža Od Labuda do Baškega jezera je naša straža stala. Je včasi iz src in včasi iz pušk zapelo in tam pri Vovbrah, tam ob krškem bregu je v naših vrstah rdeče zacvetelo zdaj v klasju, zdaj v božičnem snegu za našo Gospo sveto. A v letu dvajsetem so nam Gospo iztrgali z lažjo in v naših okencih so nageljci zajokali - iz novih cvetov pa jih vdarja vera, da še bo Gospa sveta zvala. SAŠA MEJAČ __________________________________________J Pozdrav pomladi Na materinski dan, v nedeljo, 25. marca, so pevci Prvega slovenskega pevskega društva Lira Kamnik pripravili tradicio- nalno prireditev POZDRAV POMLADI. Bogat program je povezovala Mojca Božič. Letošnja muhasta pomlad pa nastopa- joče in obiskovalce na kamniškem Glavnem trgu ni nič kaj prijazno pričakala. Kljub kvalitetnemu programu je bilo slišati, da bi prireditev morali imenovati Pozdrav zimi, zato si zaslužijo še posebno pohvalo predvsem nastopajoči: PSPD Lira Kamnik pod vodstvom prof. Andreja Missona, Godba Stranje, harmonikar Matjaž Poljanšek, MePZ Odmev Kamnik z zborovodkinjo prof. Ano Smrtnik in Folklorna skupina DU Kamnik pod vodstvom Francija Lipičnika. Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ Godba Stranje z izvirnimi inštrumenti vedno pritegne veliko pozornosti. Mešani pevski zbor Odmev Kamnik z zborovodkinjo prof. Ano Smrtnik sestavljajo predvsem mladi glasovi. PSPD Lira Kamnik pod vodstvom prof. Andreja Missona v letni program redno vključuje organizacijo in nastop na odmevnih prireditvah Pozdrav pomladi in Pozdrav poletju. am Bus DRUŽBA ZA PREVOZ POTNIKOV, TURIZEM IN VZDRŽEVANJE VOZIL d.d. zaposli varnostnika avtoparka - čistilca vozil Od kandidata pričakujemo, da izpolnjuje naslednje pogoje: - končana osnovna šola, - državljanstvo Republike Slovenije, - aktivno znanje slovenskega jezika, - uspešno opravljen psihološki in zdravniški pregled, - vozniški izpit »B« kategorije, - lastno prevozno sredstvo, - mobitel. Delo se opravlja v izmenah. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na naslov KAM-BUS, d. d., Perovo 30,1241 Kamnik. KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK d.d. KAMNIK Cankarjeva 11 zefomo ft/metrie 'mii^onoSnefi/uz^nifce Domžale Masljeva 11,1230 Domžale, siMfneesii&sftMite tel. 01 03117 06 w ww_ s i m ax-sl o. co m avtddmu - MU 1JKA3H3ZS13STMD NA ZALOGI PNEVMATIKE Suaoa PRIČAKUJEJO VAS PRIJAZNE PRODAJALKE! Odprto: pon.-sob. od 8.-20. ure, nedelja in prazniki od 8. - 13. ure. NLB Stanovanjski kredit že od EURIBOR+ 1,30%*! ELITA KAMNIK v Mercator centru Kamnik Kovinarska c. 36, tel.: 01 839 75 73 NE VESTE KAJ KUPITI? PESTRO IZBIRO ŽENSKIH IN MOŠKIH OBLAČIL, PERILA, TEKSTILA ZA DOM IN NOVO KOLEKCIJO NOGAVIC POLZELA. Gostišče »Pri Olgi« Olga Cibašek Moste l/e, Komenda S 834 14 29 Vabimo vas na tople malice, nedeljska kosila, jedi po naročilu! Dobrodošle večje družbe ob praznovanjih ... - ,5^ Želimo prijetno velikonočno _______praznovanje1.______ REŠITEV NAJDETE V NAŠI PRODAJALNI, KJER VAM NUDIMO * moška obleka že za 125,15€ & ženske majice že od 13,06€ dalje # prešita odeja 140 x 200 že za 20,82€ Nismo pa pozabili na ugodnosti: V. MESECU APRILU ZA NAKUP NAD 60€ DOBITE DARILO! ZA NAKUP NAD 25€ VAM NUDIMO KARTICO UGODNOSTI! rt«#*ti«## T" SNOVIK svet termalnih užitkov * v soboto, 14. aprila, ob 19. uri na družabni večer vseh rojenih v znamenju ovna * konec aprila pripravljamo DNEVE DALMATINSKIH JEDI VSEM OBISKOVALCEM VOŠČIMO BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE! Za vas e zdravje: vsak delovni dan ob 10. in 18. uri brezplačna telovadba v vodi, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure aktivno plavanje, vsak torek od 20. do 21. ure vadba v vodi za ženske Za rase spmsšlev: savnanje z aromaterapijo in pitjem zeliščnih čajev, masaže, termalni bazeni Za msmjjez organiziramo začetne in nadaljevalne tečaje plavanja za odrasle in otroke, individualno učenje plavanja, tečaje nordijske hoje. Za vaše mjmlajše: organiziramo rojstnodnevne zabave na bazenu. Informacije in rezervacije: 01/ 83 44 100, www.terme-snovik.si Vabimo vas, da se oglasite v Podružnici Gorenjska in Kamnik v Poslovalnici Kamnik, tel. 831 85 24 ali Poslovalnici Duplica, tel. 831 83 71. v.stanovanjskikredit.si NLB® Skupina / s.***-- -v *Ponudba velja za kredit v EUR, v višini 40.000 EUR ali več in dobo odplačila do 10 let za stranke, ki imajo NLB Osebni račun, nanj prejemajo plačo ali pokojnino in imajo sklenjeno varčevanje pri NLB najmanj 3 leta in sklenejo življenjsko zavarovanje za primer smrti pri NLB Viti ali pričnejo s katerim izmed postopnih varčevanj NLB Vite. Ponudba velja do 31. 5. 2007. Efektivna obrestna mera (EOM) je 5,50%. Izračun EOM je narejen na dan 5. 3. 2007 in je informativne narave. Pri izračunu je upoštevan kredit, zavarovan z zastavo nepremičnine, stroški odobritve brez cenitve nepremičnine, v višini 40.000 EUR, doba vračila 10 let, obrestna mera 6-mesečni EURIBOR + 1,30%. EOM se lahko spremeni, če se spremenijo stroški odobritve, stroški zavarovanja, dan in mesec črpanja kredita. 5. aprila 2007 ZANIMIVOSTI Sprehod po Palovčah in Arboretumu Letošnjo zgodnjo pomlad smo užili že pred njenim koledarskim začetkom - tudi v nedeljo, 18. Lep sončen dan na Palovč- marca, ko so nastale pričujoče fotografije. Zato nas je še toliko bolj presenetil sneg in prave ah je na piano privabil tudi zimske razmere samo dva dni pozneje. roj čebel, ki so z bujnega cvetja marabel in drugih cvetočih dreves pridno nabirale nektar - sladek sok, ki ga nato spreminjajo v med. Čudovito melodijo živahnih in marljivih čebel smo spremljali tudi ob prekrasnih grmovnicah - japonske kutine, forzicije... ter prvih pomladnih cvetlicah na gredicah vzorno urejene domačije in njene okolice. Na balkonu te hiše so že bujno cveteli rdeči nageljni - simbol slovenstva. Žvrgolenje ptic nas je spremljalo tudi v Arboretumu. Sprehajalce, ki so uživali v sončne in po pomladi dišečem dnevu, so pozdravljali nežni cvetovi mačeh, hiacint, krokusov, mar-jetk, trobentic, narcis in v cvet odpirajoči se tulipani, ki bodo bujno cveteli med tradicionalno prvomajsko razstavo. VERA MEJAČ Zelo ugodna ponudba samo do 31. 5. 2007! PO VELIKONOČNO BUTARICO V TUHINJSKO DOLINO Da so voščilnice, ki jih pišemo za velikonočne praznike, lahko res izvirne in »domače«, so z razstavo voščilnic pokazali učenci OŠ Šmartno. V šolski delavnici so ustvarili tudi cvetje iz krep papirja, butarice, podstavke za pirhe. Na stojnici so zanimive izdelke prodajale Tanja Hribar, Maja Dacar in Kaja Frontini. Baloh iz Zg. Tuhinja - izdelovanje brezovih metel; Fanika Baloh iz Zg. Tuhinja - izdelovanje predpražnikov iz ličkanja, prodaja suhega sadja, svežih jabolk, domačega žganja, medice in orehovca; Mihaela Kadunc iz Zg. Tuhinja - izdelovanje predpražnikov, pletenje; Jožefa Lavrič iz Lukovice in Alojzija Borštnar iz Radomelj - izdelovanje predpražnikov iz ličkanja. Mladi plesalci OŠ Šmartno so zaplesali ljudske plese, ki so bili nekoč del igre med pašo. Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ CVETNONEDEUSKE BUTARICE in RIŠEUE - VEZENINE Bogato dediščino velikonočnih praznikov že vse od 9. stoletja zaznamuje tudi izdelovanje cvetnonedeljskih butaric ali povezovanje šopov zelenja, ki jih ljudje po vsej Evropi na cvetno nedeljo nosijo k blagoslovu. Cvetna nedelja je velik verski in ljudski praznik in vrhunec priprav na največji krščanski praznik - veliko noč. Kot smo že kar vajeni zadnja leta, so teden dni pred cvetno nedeljo, 25. marca, v Budnarjevi muzejski hiši krajani Spodnjih Palovč Fanika Sovinšek, Bernarda Kvas in Avgust Smešnjavec izdelovali butarice iz barvnih oblancev in povezovali snope iz bršljana in drugega zelenja. Majda Vavpetič z Duplice pa je pod bohkovim kotom prikazovala postopek izdelovanja vezenin - RIŠEUE, ki ga ohranja in razvija že dvajset let. Gre za način vezenja, kjer se blago po vezenju izstriže. Kot je povedala, ji je mama vzbudila veselje do vezenja in že v mladosti se je učila ročnih del - različne vrste vezenja, gobelini, kvačkanje puloverjev ... Sodelovala je že na razstavah, na sejmih v Mengšu, Domžalah, Kamniku in Postojni. Za njene izdelke lahko uporabimo besedo umetnine. Vsak izdelek je nov izziv, kar prepoznavamo v slehernem izdelku. Z veliko natančnostjo se loti izdelave, tudi z zahtevnimi križnimi vbodi, za kar potrebuje celo lupo. Vezen prtiček, prt ali zavesa so unikati. Uporablja različne tehnike vezenja, izdeluje tudi slike rišeljeja v barvi. Idej in zamisli ji ne manjka, to pa je redkost in kvaliteta, ki zaznamuje Majdin širok ustvarjalni opus. Za vsak čas ali praznik izbere vzorec ali barvni odtenek, veze za rojstva, osebne praznike, letne čase-ob pomladi ustvarja prav posebne pirhe, ki jih obkvačka ali obleče z vezenim blagom. V popla- Obiskovalki Budnarjeve muzejske hiše Barbara vi industrijskih iz- Didovič in Anica Kadunc sta z zanimanjem sprem-delkov kvalitetne Uali prikaz izdelovanja butaric iz bršljana in dru-vezenine gospe 8e8a zelenja Avgusta Smešnjavca in njegove žene Vavpetič bogati- J°ži’ki zavzeto ohranjata to ljudsko izročilo. jo slovenske domove. Prijetno popoldne v Budnarjevi hiši, ki nas je popeljalo med običaje naših prednikov, je spremljala pesem ljudskih pevk Predic iz Kamnika - Anica Kuret, Joži Belcijan in Angelca Jagodic ob spremljavi harmonike Jožeta Jagodica. Fanika Sovinšek in Bernarda Kvas izdelujeta butarice iz barvnih oblancev in bršljana, kar je še posebej pritegnilo najmljaše. VERA MEJAČ Majda Vavpetič z Duplice je svoje unikatne izdelke rišeljeja in način izdelovanja predstavila na praznični razstavi: vezeni vzorci na prtih, prtičkih so izbrani za vsak praznik ali priložnost, nekateri vzorci so celo iz leta 1927. Pred velikonočnimi prazniki še s posebnim veseljem ustvarja pirhe, ki jih obkvačka ali obleče z vezenim blagom. Njeno delo občudujeta tudi Fani Špende in Silva Istenič iz Ljubljane. Turistično društvo Tuhinjska dolina nas je po lanskoletnem uspelem velikonočnem sejmu tudi letos povabilo na drugi velikonočni sejem, ki je prav na materinski dan, v nedeljo, 25. marca, potekal v prostorih Term Snovik in pred njimi. V izdelovanju in okraševanju velikonočnih pirhov so zlasti otroci pokazali veliko zavzetosti in spretnosti. Prijazno jim je pomagala Petra Erjavec, učiteljica razrednega pouka OŠ Šmartno. Odprtje sejma so spremljale misli o prazničnem velikonočnem času in običajih, ki ga spremljajo, ter sko dolino«, so predstavili različna ljudska opravila in domače obrti, povezane s tradicijo praznovanja največjega krščanskega praznika. Obiskovalci so si tako z zanimanjem ogledali izdelavo velikonočnih butaric in košar, pletenje nogavic, vezenje in kvačkanje prtov, izdelovanje cvetja iz krep papirja, izdelovanje brezovih metel, predpražnikov iz ličkanja in drugih uporabnih izdelkov. ne velikonočne voščilnice, domač kruh, slastne potice, suho sadje, domač med in jabolčni kis ter doma pripravljene likerje. Na sejmu so se z domačimi obrtmi in izdelki predstavljali predvsem domačini Tuhinjske doline: Štefka Zagorc, Šmartno - izdelava cvetja iz krep papirja; Marta Lajmiš z Laz - pletenje nogavic; Dragica Jagodic iz Srednje vasi - kvačkanje; Milena Mali iz Srednje vasi - pletenje nogavic; Justina Rajter z Markovega - vezenje, izdelava pirhov; Majda Vavpetič z Duplice - vezenje; Janez Vodlan, Spodnje Palovče - izdelovanje košev, košar, lesenih grabelj; Alojz Ahčin, Poreber - izdelovanje košar; Filip Štrajhar, Poreber - mizarstvo, izdelovanje predmetov na star način; Franc Slapnik iz Špitaliča - izdelovanje spominkov iz lesa; Rajko Žebaljec iz Potoka - izdelovanje velikonočnih butaric; Kmetija Bizjak iz Potoka - domač jabolčni kis, domače limonino žganje, izdelki iz lesa; Franc Šuštar, Loke - izdelovanje brezovih metel; Aktiv podeželskih žena Tuhinjske doline - domač kruh, potice in pecivo; Varstveni delovni center Sožitje, Loke - voščilnice, unikatni izdelki iz gline; Osnovna šola Šmartno - voščilnice; Pavla in Franc Kodra iz Zg. Tuhinja - domač med; Jože Blagoslov butaric v Mekinjah Minule cvetne nedelje se je marsikdo veselil predvsem zaradi izdelovanja butaric in njihove blagoslovitve. Dogodek je marsikje kar pravi praznik za faro. Pred mekinjsko cerkvijo Marije Vnebovzete je tudi letos po maši potekalo ocenjevanje (tekmovanje) za največjo in najlepšo butarico oziroma butaro. Komisija v sestavi: predsednik župnijskega sveta Jernej Koncilja, član tega sveta Miha Pavlinič, župnik Pavle Pibernik in sestra Sabina je korektno opravila svoje delo in podelila praktične nagrade. Na 1. mesto se je uvrstila najvišja 10,90 metra visoka butara Andreja Prešerna; na 2. mesto butara Avgusta Ogrinca, visoka 7,48 metra; tretjo nagrado so podelili Domnu Rebolju za najlepšo butaro. Skupaj z očetom Tonetom sta izdelala 3 metre visoko, košato in z bršljanom bogato butaro. Četrta nagrada je za 7,43 metra visoko butaro šla v roke mladim z »brega«. Kot zanimivost zapišimo, da je »zmagovalec«Andrej Prešeren tudi lansko leto izdelal najvišjo butaro. Letošnjo »velikanko« je Andrej izdelal v šestih urah, prej pa je dva meseca zbiral bršljan na različnih krajih, leskove palice, ciprese, vrbe. Kot nam je povedal drugouvrščeni 81-letni Avgust Ogrinec, je letos svojo butaro podaljšal za kar 2,5 metra na 7,5 metra, kar je zahtevalo veliko dela z izdelavo, pred tem pa več mesecev zbiranje bršljana, različnih vrst zelenja, leskovih palic ... A, kot pravi, mu to predstavlja neizmerno veselje, še zlasti, ko vidi, da je s tem »okužil« 18-letnega vnuka Aleša, ki mu že več let pridno pomaga. Na butaro velikanko je navezal tudi pomaranče, ob tem pa se z nasmehom na obrazu spominja davnega leta 1941, ko je izdelal 5,5 metra visoko butaro. Alarm za vojno nevarnost je prekinil mašo in ljudje so z butaricami bežali v gozd. Tudi Avgust je z butaro na rami tekel proti gozdu. Butara, na katero je ponosno navezal pomaranče, ki so za tisti čas bile redka poslastica, pa je med begom čudežno ostala brez pomaranč, saj so jih fantje, ki so tekli za njim, spretno »izmaknili«. VERA MEJAČ Stojnico Aktiva podeželskih žena Tuhinjske doline, ki sta jo z domačimi dobrotami bogato obložili predsednica aktiva Janja Pestotnik in njena hčerka Monika, so občudovale Jožica Hribar, Erika Klemenc, Darja Krašovec s hčerkico Katjo, ki si je dobrote pobliže ogledala kar z druge strani stojnice. nastopi mladih glasbenikov Udeležili so se tudi delav-in učencev OŠ Šmartno. Ker niče izdelovanja pirhov iz so organizatorji letošnji se- različnih materialov. Poleg jem podnaslovih »Po veli- izdelkov domače obrti so konočno butarico v Tuhinj- lahko kupili še ročno izdela- Ljudsko izročilo - tradicijo izdelovanja predpražnikov iz ličkanja povezuje kar štiri Strozarjeve sestre, doma z Zlatega polja (z leve): Fanika Baloh iz Zg. Tuhinja, Lojzka Borštnar iz Skrjančevega, Jožefa Lavrič iz Lukovice in Mihaela Kadunc iz Zg. Tuhinja. Sporočilo predsedniku vlade z javne tribune v Kamniku: V odgovor Robinu Majniku »Smo proti privatizaciji in komercializaciji zdravstva ter V K A M NIK U JE PO S LUH nadomeščanju zdravstvenih domov in bolnišnic z zasebniki!« £A RAZVOJ TURIZMA Javna tribuna, ki jo je 27. marca organiziralo Gibanje za ohranitev javnega zdravstva pod naslovom »USTAVIMO PRIVATIZACIJO ZDRAVSTVENIH DOMOV IN BOLNIŠNIC! Bo interes posameznikov po večjih dobičkih prevagal zdravstvene interese ljudi?« je pritegnila mnogo ljudi iz Kamnika in okolice. V nabito polni sejni sobi občinske stavbe v Kamniku so občani in občanke s predstavniki gibanja dr. Spomenko Hribar, mag. Julijano Bizjak-Mlakar, Nevenko Lekše in dr. Andrejo Cernak-Meglič razpravljali o posledicah privatizacije in komercializacije zdravstva, o razgradnji zdravstvenih domov in bolnišnic, o procesu njihovega nadomeščanja z zasebniki-koncesionarji, pa tudi o predlogu zakona o koncesijah. V razpravo so se vključili tudi župan Kamnika Anton Smolnikar, direktor zdravstvenega doma v Kamniku dr. Vladimir Breznik, Vinko Gobec, dr. Aleksander Doplihar, Marjana Brleč, Daniel Kovačič, Stanka Baloh, Ksenija Selih Martinec, Darinka Klemenc in drugi. Razpravljavci so opozorili, da predlog zakona o koncesijah nedopustno posega v pristojnosti lokalnih skupnosti, krši Ustavo RS in druge zakone ter omogoča poceni razprodajo zdravstvenih domov in bolnišnic. Poudarili so, da praksa in teorija kažeta na slabosti razgrajevanja zdravstvenih domov in bolnišnic z odvzemi programov, finančnih sredstev in kadrov, ki se jih večinoma brez javnih razpisov podarja cehovskih kolegom ministra za zdravje. Opozorili so na posledice teh procesov, ki potekajo od leta 1992, in se kažejo v vse slabši kakovosti zdravstva, slabši dostopnosti do zdravstvenih storitev, slabši učinkovitosti zdravstva in slabo vplivajo na zdravje ljudi. Dmgačna mnenja dveh koncesi-onark in svetnika SDS iz Kamnika ostalih prisotnih niso prepričala. Udeleženci tribune so se strinjali, da obstajajo koncesionarji, ki so vestni in delajo predvsem v dobro bolnikov, vendar pa vrsta primerov kaže na zlorabe nekaterih koncesionarjev. Tako nekateri koncesionarji ne opravljajo dežurstev in manj plačanih storitev, čeprav jih bolniki potrebujejo, ne opravljajo storitev, ki zmanjšujejo njihov prihodek, ustvarjajo umetne čakalne vrste, da bi si pri- dobili večji prihodek v zasebnih ambulantah, zaprejo ambulante ob praznikih, dopustih, ko zbolijo in ob vikendih, paciente pa usmerijo v javni zavod. Zaradi varčevanja na bolnikih in na strokovni izobrazbi zdravstvenega osebja se pri nekaterih koncesionarjih manjša kakovost storitev. Bolnikov se ne pošilja pravočasno na laboratorijske preiskave, ker te pomenijo koncesionarju strošek, zaradi česar pa lahko bolniki utrpijo škodo na zdravju. Udeleženci javne tribune so poudarili, da so koncesije lahko dobrodošle kot redka dopolnitev dejavnosti javnih zavodov, če se jih podeljuje pregledno z javnimi razpisi in le tedaj, ko je koncesija v javnem interesu. To pa je, kadar koncesija povečuje dostopnost (npr. v oddaljenih krajih) ob večji ali enaki kakovosti, kot bi te storitve lahko opravljal javni zavod. Prisotni so se strinjali, da za ljudi pomembne zdravstvene storitve ne smejo biti predmet pridobivanja dobičkov, javno zdravstvo pa mora biti dostopno vsem ne glede na dohodek posameznika in ljudem na razpolago vsako uro dneva. Razpravljavci so poudarili pomen osnovnega zdravstva in preventive za zdravje ljudi. Ker pa privatizacija finančno in kadrovsko slabi javne zavode ter jim jemlje zdravstvene programe, ti ponekod ne zmorejo več opravljati vseh nalog, ki jih predvideva zakon. Poudarili so prednosti javnih zavodov kot so timsko delo, dostopnost vseh storitev na enem mestu, nepridobitnost javnega zavoda, ki sprejme bolnika tudi tedaj, če zavod storitve ne dobi plačane. Zaradi finančne slabitve, ki jo povzroča razgrajevanje zdravstvenih domov in bolnišnic, zavodom zmanjkuje denarja tudi za vlaganje v razvoj. Opozorili so še na druge slabosti privatizacije in komercializacije zdravstva, ki jih občutijo ljudje, kot so zmanjševanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, visoke premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in visoka doplačila, ki jih morajo ljudje plačevati, kadar zbolijo ali se poškodujejo. To zmanjšuje dostopnost zdravstvenih storitev. Udeleženci tribune so kot nesprejemljivo označili korupcijo v obliki preskakovanja čakalnih vrst v javnem zdravstvu, na katero pa Ministrstvo za zdravje ne reagira. Prisotni so spomnili tudi na obstoječe slabosti v javnih zavodih kot so slabo upravljanje, plačna uravnilovka ipd., ki bi jih moralo Čudni projekti in prežvečene finte: kamniški proračun 2007 »Gliha vkup štriha«. Slednje kot pribito velja za aktualno županovo koalicijo. Le da bi v kamniški občini temu pojavu, ko koalicija kot buldožer vsakič znova potepta pod seboj vse opozicijske ideje, lahko rekli še bolj »žmohtno«: »Gliha vkup farba«. Koga? Vse občane. V predvolilnem času smo nič-kolikorat slišali »našega« župana, da bo župan vseh občanov in da bo upošteval tudi predloge tistih, s katerimi se ne strinja, pod pogojem, da bodo njihovi predlogi dovolj utemeljeni in koristni za našo občino. Na zadnji seji občinskega sveta, ko se je sprejemal proračun, je bila ta obljuba spet prelomljena. Seja pa je bila bolj podobna burleski. Nič presenetljivo novega za občinsko politiko, boste rekli. A vendar, če upoštevamo, da so se na seji delili milijoni evrov za projekte, ki so pisani na kožo le nekaterim, te ignoranca in smeh mineta. Občani bi si po 12. letih končno zaslužili višjo stopnjo razvoja, kot pa nam jo sprejet proračun in čudni koalicijski projekti, ki se bodo iz te skupne malhe financirali, nudijo. Zakaj ljudje in krajevne skupnosti, ki si želijo bolj pospešen razvoj, ne morejo biti zadovoljni s sprejetim proračunom? Višina sredstev, namenjenih iz proračuna za razvoj gospodarstva, je ostala enaka kot v prejšnjem letu. Še bolj zaskrbljujoče je področje razvoja turizma, ki bi moralo biti prioritetno in bi kvečjemu povečana sredstva iz proračuna ustvarjala pogoje in zagon, od izkupička katerega bi imela korist cela občina Kamnik. Kljub predvolilnim obljubam in podpisanemu pismu o nameri za prodajo Velike planine tujemu investitorju iz te zgodbe očitno ni nič in župan se tokrat sklicuje, da je v interesu občine odstopil od podpisa pogodbe, da bi zaščitil že opravljena sanacijska dela. Po volitvah očitno te zgodbe ne potrebuje več in tako si lahko mislimo, da je bila cela zgodba samo »farbanje volivcev« za velikonočne praznike. Kljub predlaganemu amandmaju svetnikov SDS so bila iz osnutka proračuna umaknjena sredstva za umestitev avtobusnih postajališč na celotni poti med Mekinjami in Stranjami, ki jih v glavnem koristijo otroci, ki čakajo na šolski avtobus. Po pridobljenih informacijah jih je iz proračuna odnesel zadnji sneg. ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. Jagoda Strehovec Potočnikova 15, Domžale tel.: 7212-990 Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek 13h~18h torek, petek 9h-12h Če se ne sklicuje na slabo voljo kamniške Veronike, je prav smešno, da lahko zapadli sneg odnese avtobusna postajališča. Vsak proračun bi moral biti razvojno naravnan, uravnotežen, z jasnimi merili za investicije po področjih in po krajevnih skupnostih. Ne pa, da omogoča stihijske investicije, ki so ponavadi le zvonjenje po toči, poleg tega pa brez jasno določenih in vsem znanih prioritet. Gorje krajevnim skupnostim, ki so pristale na t.i. črni listi (gre za seznam krajevnih skupnosti, kjer občani niso prepričljivo volili za župana). Kljub temu pa nekateri na proračun gledajo optimistično. Kot da bi na proračun gledali skozi rožnata očala. Zastrašujoče je tudi dejstvo, da doslej Občina Kamnik ni uspela najti alternativnih virov financiranja. Saj se evropski denar na široko in uspešno izogiba naše občine. In to kljub temu, da imamo župana, ki je zaradi svoje funkcije v EU eden izmed najpogosteje prisotnih slovenskih županov v Bruslju. Veliko potovati na stroške občine in nič zaslužiti za občino. To je tisto ta pravo! Skratka, župan in njegova koalicija ob naraščajočem razvojnem zaostanku Kamnika za drugimi osrednjeslovenskimi občinami ne bi smeli biti ekstatično zadovoljni, kot so na seji navdušeno vzklikali! Le od kod jim pogum za to? Temveč bi morali biti predstavniki vseh občanov. Še posebej pa ne bi smeli razvrščati ljudi in krajevne skupnosti na črne ovce in tiste, ki »navijajo zanje«. Občani si za spremembo od preteklih let želimo župana in koalicijo, ki bo jasno postavljala prioritete in jih bo sposobna tudi javno zagovarjati. Predvsem pa župana, ki bo vedel, kaj je razvoj in kako občino voditi po poti razvoja! Občinski svetnik SDS Robin MAJNIK Predstavnice gibanja Nevenka Lekše, dr. Spomenka Hribar, mag. Julijana Bizjak-Mlakar in dr. Andreja Černak-Me-glič. Ministrstvo za zdravje odpravljati, vendar se Ministrstvo teh problemov ne loteva. Spomenka Hribar je poudarila, da predstavlja grožnjo družbi razgrajevanje vezivnega družbenega tkiva in nezaupanje, ki ga neurejene razmere v zdravstvu vnašajo med zdravnike in paciente. Presodila je, da vnaša minister za zdravje z načinom podeljevanja koncesij spore tudi med zdravnike. Ob splošnem odobravanju udeležencev javne tribune je bil sprejet predlog, da se z razpravo na javni tribuni seznani predsednika vlade in se mu sporoči, da smo udeleženci javne tribune proti privatizaciji in komercializaciji zdravstva ter nadomeščanju zdravstvenih domov in bolnišnic z zasebniki. Kolegij odbora Gibanja Odbor za podjetništvo in turizem ima za seboj že 3 seje, na katerih smo obravnavali različne teme in so bile podane mnoge nove pobude in ideje. Na zadnji seji, 21. marca, pa so člani soglasno podprli predlog odloka o proračunu občine Kamnik za leto 2007, saj je kar nekaj proračunskih postavk s področja turizma višjih kot v preteklih letih. S strani kar nekaj članov odbora je bila podana pobuda, da se organizira okrogla miza o uresničevanju strategije razvoja turizma v občini Kamnik in sicer s strani avtorja strategije in ostalih, ki kakorkoli sodelujejo v turističnih programih in ponujajo turistične usluge na Kamniškem. Hkrati je bilo podano dejstvo, da se izobraževalnih delavnic, ki jih organizira TIC (agencija za podjetništvo in turizem), udeležuje le par posameznikov, ki se ali pa sploh ne ukvarja z gostinstvom, katerim je ta delavnica z zelo strokovnimi predavatelji namenjena. Potrebno je večje sodelovanje tudi s strani OZ Kamnik, kjer sekcija deluje. Tudi problema prenočitvenih zmogljivosti v samem Kamniku smo se dotaknili in dobili tehtne odgovore s strani naše občinske uprave, da se je lastnik Malograjsicega dvora že lotil prenove hotela, prav tako g. Špenko, ki pa ima probleme zaradi bližine struge reke Kamniške Bistrice. Prostorski plan bo moral zagotoviti še kakšno mesto za prenočitvene kapacitete na območju Golfa, Velike planine (postaja spodaj) in Tunjiškega gaja. Tudi pobuda člana odbora g. Babnika o možnostih konjeniških oz. jezdnih poti je zelo vzpodbudna, zato bomo pozvali konjeniškega društva, da podajo predloge za te poti po Kamniku, saj bi aktivna društva pripomogla k povezovanju s sosednjimi občinami. Za konec pa še vzpodbudna novica s področja turističnih društev. Ustanovljeno je novo društvo ŠPORTEK, ki šteje že približno 40 članov in upa, da se najdejo sredstva in pomoč tudi s strani občine. Dana je bila pobuda, da se razpisi za pomoč društvom kar najhitreje objavijo, da bi aktivnosti potekale čimbolj tekoče. V soboto, 26. maja, pripravljajo za člane in občane športkov izlet na slovensko obalo. članica OS Nives Matjan Lista Toneta Smolnikarja -za Kamnik Proračun povezovanja in sodelovanja Občinski svet je 28. marca v drugi obravnavi sprejel občinski proračun za leto 2007, ki se je med prvo in drugo obravnavo povečal za cca. 0,5 mio EUR, tako da skupaj s prenosi znaša 23 mio EUR. V Svetniški skupini Liberalnih demokratov smo prepričani, da gre za optimistični proračun, v katerem se kažeta tako lokalni program LDS, kot vseh strank in list koalicije. Gre za proračun povezovanja in sodelovanja. Brez sodelovanja občanov, poznavanja problematike in projektov ne bi bilo moč pripraviti dobrega proračuna, ki je v večini usklajen s tistimi, ki jih najbolj zadeva, torej občani. Proračun je sestavljenka, ki tvori najbolj optimalno celoto, ki jo je bilo potrebno sestaviti iz množice predlogov, projektov in želja. V letošnjem letu smo za področje predšolskega varstva namenili 5 mio EUR; za področje osnovnega šolstva 1 mio EUR, od tega 95.000 EUR za izvedbo javnega natečaja za izbor najboljše idejne zasnove reševanja celostne prostorske problematike OŠ Toma Brejca in Frana Albrehta; za področje športa 840.000 EUR; za področje kulture in knjižnice 1,1 mio EUR; za mladinske programe 58.000 EUR... Gre za področja, ki dajejo dušo in vsebino občini. Smo pa v letošnjem letu namenili za cestni promet in cesto infrastrukturo 4,1 mio EUR, od tega za zahodno obvoznico oz. projekte 83-000 EUR. Sredstva pa so namenjena tudi za širitev kamniške obvoznice, saniranje Steletove in Ljubljanske ceste ter še za nekatero drugo prometno infrastrukturo po občini. Marjan Semprimožnik je povedal, da se povezovanje v enem svojih boljših smislov kaže tudi v gradnji turističnih kolesarskih in peš-poti, ki morajo povezati Tuhinjsko dolino. Pri tem je potrebno tiste poti v občini, za katere so že pridobljena soglasja, zgraditi prednostno. Pripomnil je še, da je takoj potrebno začeti s pripravami za sprejem proračuna za prihodnje obdobje, posebno pozornost pa bi bilo potrebno nameniti sestavi vrstnega reda, po katerem se bodo v prihodnje opravljala vzdrževalna in druga dela na kulturnih domovih, športnih objektih, cestah ipd. po občini, saj se v nasprotnem primeru to vse prelahko izkaže kot dober poligon za nabiranje političnih točk posameznih svetnikov. Poudaril je še, da je v prihodnjih dveh letih nujna obnova celotnega voznega parka vozil gasilskih društev po celotni občini, kar v LDS podpiramo. Brane Golubovič je v sklepni besedi, neke vrste »obrazložitvi glasu«, povedal, da je proračun uravnoteženo sestavljen ter začenja uresničevati predvolilne obljube. Namenjen je tudi dokončanju večletnih razvojnih projektov, usmerjen pav prihodnost z nastavki, ki bodo v letih do 2010 omogočili izvedbo določenih velikih projektov. Bistven za kakovost bivanja bo projekt izdelave strategije prostorskega razvoja občine. V nadaljevanju se je zahvalil vsem, ki so sodelovali pri pripravi in sprejemu proračuna. Gre za rezultat skupnega dela in zato proračun deluje povezovalno ter s svojimi projekti zajema celotno občino. Zaključil je z besedami, da so stranke in liste, ki so se odločile za sodelovanje po volitvah, prevzele odgovornost za razvoj občine na podlagi zaveze, ki so jo s prevzemom mandata za vodenje občine dale občankam in občanom. Občinski svet se je na isti seji med drugim ukvarjal tudi z imenovanjem novega direktorja Agencije za podjetništvo in turizem. Svet Agencije je za polletno obdobje v.d. predlagal Igorja Kralja, ki je v.d. že do sedaj. Po besedah Grega Koncilje, predsednika KVIAZa, je KV1AZ predlog podprl in Občinskemu svetu predlagal imenovanje kandidata, ki ga je predlagal svet. Kar nekaj svetnikov je izrazilo dvom o uspešnosti Agencije in njenem delovanju, ki ga je od vseh še najbolje ubesedil Brane Golubovič. Po njegovih besedah je trenutni sistem slabo zastavljen, saj Občinski svet ne more sam imenovati kandidata, lahko le potrdi ali odkloni tistega, ki ga predlaga Svet Agencije. Le-ta pa po njegovih besedah v zadnjem času ne deluje dobro, zato mora občina razmisliti o zamenjavi sveta Agencije in celoten sistem predrugačiti tako, da bo Agencija lažje in hitreje odgovarjala na rastoče potrebe turističnih delavcev in organizacij. Tak razvoj bo LDS podprla, do takrat pa je potrditev predloga Sveta Agencije edina možnost. Igor Kralj je bil soglasno potrjen kot v.d. direktorja Agencije za podjetništvo in turizem za obdobje šestih mesecev. LDS Kamnik ZAVOD MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA KAMNIK na podlagi 10. člena odloka o soustanovitvi Zavoda Mladinski center Kotlovnica Kamnik Svet Zavoda Mladinski center Kotlovnica Kamnik razpisuje javni razpis za mesto direktorja Zavoda Mladinski center Kotlovnica Kamnik Pogoji za zasedbo delovnega mesta so: • končana najmanj višješolska izobrazba; • vsaj tri leta delovnih izkušenj na področju izvajanja mladinskih programov. Pogoji dela: Direktor delo opravlja praviloma volontersko oziroma neprofesionalno. Mandatna doba direktorja je dve leti. Vse listine o izpolnjevanju pogojev je potrebno dostaviti na naslov Zavod Mladinski center Kotlovnica Kamnik, Fužine 10, 1241 Kamnik s priporočeno pošto s pripisom: »za razpis direktorja« do 8.5.2007. Kandidat je dolžan predložiti tudi svoj življenjepis ter predlog razvoja in dela zavoda za mandatno obdobje. Vsi prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izboru po pošti. DEL DOHODNINE BOMO LAHKO DONIRALI Vlada RS je pred kratkim sprejela Uredbo o namenitvi dela dohodnine za donacije. Sprejeta uredba doloCa podrobnejši način iz-vajanja novega instituta, ki ga je prinesel Zakon o dohodnini, in sicer namenitev dela dohodnine za donacije. Tako bomo v skladu s prvim odstavkom 142. člena Zakona o dohodnini posamezniki lahko določili, da do 0,5 odstotka dohodnine, odmerjene od naših dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, ne pripada proračunu Republike Slovenije, pač pa organizacijam, ki se na nepridobiten način ukvarjajo s splošno koristnimi dejavnostmi, političnim strankam in reprezentativnim sindikatom. Seznam upravičencev za leto 2007 je sestavni del uredbe. Skladno z drugim odstavkom istega člena se za splošno koristne namene po tem členu štejejo humanitarni nameni (vključno z varstvom človekovih pravic), nameni varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, invalidski, dobrodelni, ekološki, kulturni in religiozni nameni, ki se opravljajo v okviru dejavnosti rezidentov Slovenije, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti kot nepridobitnih dejavnosti, in katerim je s posebnim zakonom ali na podlagi posebnega zakona zaradi opravljanja te dejavnosti priznan poseben status ali določeno, da je njihova dejavnost v javnem interesu ali da je dobrodelna. Za rezidente iz prejšnjega stavka se ne štejejo rezidenti - pravne osebe, ki sojih ustanovile ali katerih člani so pravne osebe javnega prava. Uredba določa, da so upravičenci za leto, za katero se odmerja dohodnina, upravičenci, ki na dan 31. december prejšnjega leta izpolnjujejo pogoje iz 142. člena ZDoh-2. V primeru, da v času vložitve zahteve ali v času nakazila donacije oseba ne izpolnjuje več pogojev za upravičenca, to ne vpliva na namenitev. Vlada na predlog ministra za finance vsako leto do 31. julija določi in objavi seznam upravičencev za leto, za katero se odmerja dohodnina. Ministrstvo za finance pripravi predlog na podlagi podatkov o upravičencih, ki jih posredujejo organi, ki so pristojni za področja, na katerih upravičenci delujejo. Davčni zavezanec lahko posameznemu upravičencu nameni od 0,1 do 0,5 odstotka dohodnine. Zahteva za namenitev dela dohodnine (s podatki o upravičencih in delih njim namenjene dohodnine), ki jo poda davčni zavezanec, velja za napoved dohodnine za tekoče leto 2007, torej pri napovedi, ki jo bomo pisali v letu 2008 in za nadaljnja leta, za katera se odmerja dohodnina, vse dokler davčni zavezanec zahteve ne spremeni oziroma prekliče. Enostavno povedano, država se od naše dokončno odmerjene dohodnine odpoveduje delu dohodnine (do 0,5%) in prepušča nam, davčnim zavezancem da ta del namenimo nekemu iz predpisanega seznama (humanitarnih) možnih prejemnikov. Pri namenitvi se upošteva dohodnina, ki mu je od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, odmerjena z dokončno odločbo. V primeru, da je odločba pozneje spremenjena, novo odmerjeni znesek dohodnine pa drugačen, to ne vpliva na že namenjen in nakazan znesek donacije iz naslova namenitve dela dohodnine. Podatki o namenitvi se štejejo za davčno tajnost. Davčni organ nakaže donacije upravičencem vsak mesec, in sicer do 15. dne v mesecu, za namenitve na podlagi vseh odločb o odmeri dohodnine, ki so postale dokončne v preteklem mesecu. Pri tem davčni organ upošteva veljavne zahteve glede namenitve, s katerimi je razpolagal na dan 31. decembra leta, za katero se odmerja dohodnina. Upravičenci za leto 2007 bodo upravičenci, ki so pogoje iz 142. člena ZDoh-2 izpolnjevali na dan 31. december 2006, kot tudi upravičenci, ki bodo te pogoje izpolnjevali na dan 30. september 2007. Prvi seznam upravičencev bo vlada objavila hkrati z uredbo, po 30. septembru 2007 pa bo vlada objavila še razširjen seznam upravičencev. Davčni zavezanec bo lahko zahtevo za namenitev podal v predizpolnjeni napovedi za odmero dohodnine oziroma v napovedi za odmero dohodnine za leto 2006. V primeru, da bo želel po objavi razširjenega seznama upravičencev svojo izbiro spremeniti, bo lahko to storil do 31. decembra 2007. Vsekakor se z uredbo davkoplačevalcem omogoča, da sami odločimo komu iz seznama, ki bo šele objavljen, bomo namenili sicer majhen znesek naše dohodnine, kateremu se država odpoveduje. Rudi Veršnik, poslanec v DZ 50 let ZŠAM Kamnik V okviru izvedbe 50. občnega zbora in praznovanju 50. obletnice obstoja ZŠAM Kamnik smo v petek, 2. marca, v prijetnem vzdušju članov in povabljenih gostov proslavili ta jubilejni dogodek. Pol stoletja je prav gotovo doba, kijev obstoju katerega koli društva častitljiva in vredna vsake pozornosti. Po utečenem dnevnem redu poročil predsednika, tajnika, blagajnika in nadzornega odbora je sledila kratka, s kronologijo opisana pot našega obstoja - od nastanka društva v letu 1957 do danes. Po nekaterih izjavah starejših članov se omenja že letnica 1952. V arhivu tega leta zasledimo zapisnik začetnih članov - ustanoviteljev ZŠAM Kamnik na pobudo iniciatorja g. Djuraševiča in g. Ste-klase st.. Izbrali so poverjenike v posameznih delovnih organizacijah kamniških podjetij in tako se je članstvo razširilo v skoraj vseh delih kamniškega okraja. Največji razcvet članstva se je pojavil v letih od 1977 do 1985, ko se je število povzpelo na 212 članov. Med njimi je bilo 54 uniformirancev, danes pa je število, žal, bistveno manjše, za kar gre vzroke iskati v starostni strukturi, odselitvi članov in tudi izgubi članov. Vsako leto obiščemo vse starejše in obolele člane po domovih, predvsem ob novem letu s čestitkami in skromnim darilom. Že vrsto let sodelujemo s PP Kam- nik in SPV Kamnik, predvsem ob prvih šolskih dnevih pod geslom »Varno na poti v šolo in domov«. Po nagovoru in čestitkah župana g. Antona Smolnikarja in ostalih prisotnih gostov ob našem jubilejnem srečanju smo podelili vsem jubilantom zaslužena priznanja, stažne značke in plake- te. Ob prijetnem vzdušju in pogostitvi smo v prostorih gostišča Repnik nadaljevali praznovanje 50. obletnice obstoja in se v upanju pomladitve članstva nadejali nadaljnje poti v prihodnost našega delovanja. Predsednik ZŠAM Kamnik MARJAN VRHOVNIK Občni zbor Društva general Maister Kamnik Poudarek domoljubni vzgoji in krepitvi narodove samozavesti... Mag. Milan Lovrenčič, predsednik Zveze DGMje poudaril pomen društev DGM za krepitev domoljubne vzgoje in narodove samozavesti ... Člani Društva general Maister Kamnik so na občnem zboru 20. marca pregledali svoje delo v preteklem obdobju in ugotovili, da so navzlic začetnim težavam (ustanovni občni zbor so imeli junija 2005) postopoma razgibali svoje delovanje in okrepili tudi število članov. Tako so tudi na občnem zboru pridobili nekaj novih članov, tako da se je njihovo članstvo povzpelo na sedemdeset članov. V društvo se je vključil tudi Vinko Gobec kot eden najzaslužnejših Kamničanov za postavitev spomenika Rudolfu Maistru v Kamniku leta 1970, v časih, ki, kot je dejal, Maistru niso bili preveč naklonjeni. Predsednik društva Nikolaj Pinterič je orisal dosedanjo aktivnost društva, ki se je odražala predvsem v sodelovanju članov na prireditvah ob občinskem prazniku, na udeležbi državnih proslav ob Dnevu Rudolfa Maistra v Mariboru in Lenartu, organizaciji razstave in predavanja o delu Rudolfa Maistra (novembra 2005), izvedbi prvega Maistrovega pohoda (marca 2006). Člani društva se vsako leto skupaj z dijaki gimnazije Rudolfa Maistra in pevci Solidarnosti udeležujejo tudi počastitve Maistrovega dne pri Maistrovem spomeniku pred ministrstvom za obrambo v Ljubljani. Podpisana pa je tudi listina o sodelovanju z veteranskimi društvi v občini. Poskrbijo pa tudi za obveščanje javnosti o svojem delu prek javnih medijev, oglasne deske in spletne strani v okviru zveze društev generala Maister. Med težavami je predsednik društva omenil dejstvo, da društvo nima svojega prostora, čeprav je občina Kamnik pokazala razumevanje in omogočila administrativno pomoč sodelavke v oddelku za družbene dejavnosti. V tem smislu je omenil tudi določen zastoj pri snovanju namembnosti rojstne hiše Rudolfa Maistra na Sutni, kar bi bilo treba v prihodnje tudi s sodelovanjem društva pospešiti. Na to vprašanje je v svojem pozdravnem nagovoru opozoril tudi podžupan Rudi Pfajfar in povabil člane k udeležbi na številnih prireditvah ob letošnjem občinskem prazniku v počastitev našega velikega rojaka Maistra. Mag. Milan Lovrenčič, predsednik Zveze DGM, je poudaril, da v Sloveniji deluje že 10 društev generala Maistra, v teku pa je ustanavljanje novih društev, še posebej na območjih, kjer je živel Maister. Med temeljne naloge društev spada razvijanje čuta domovinske pripadnosti, zato po potrebno okrepiti prizadevanja predvsem za sodelovanje društev s šolami, pri tem pa poiskati mladim primerne organizacijske oblike. Dodal je še, da bodo k temu po svoje prispevale tudi dve novi knjigi o Maistru, ki jih bo Zveza DGM založila letos. Zveza pa je SAZU-ju predlagala tudi izvedbo znanstvenega posveta o identiteti, kar mora po naši vključitvi v EU biti podlaga za krepitev naše narodne samozavesti. Člani društva GM so si v svoj progam za letošnje leto kot prednostno nalogo zapisali sodelovanje z občino, RKC in drugimi pri iskanju ustrezne rešitve za ureditev spominskega prostora v rojstni hiši Rudolfa Maistra. Večjo pozornost bodo namenili tudi sodelovanju z izobraževalnimi ustanovami, z veteranskimi društvi, zbiranju dokumentarnega gradiva in sodelovanju pri izvedbi prireditev ob občinskem prazniku. Tako je osrednja prireditev društva 2. Maistrov pohod 31. marca, ki so se ga udeležili tudi člani vseh veteranskih organizacij, mladina in ostali občani. Na koncu so udeleženci podprli predlog, naj bi bila državna proslava ob letošnjem dnevu Rudolfa Maistra meseca novembra v Kamniku. Pozdravili so tudi predlog mag. Lovrenčiča, da bo občni zbor Zveze DGM v začetku aprila v Kamniku. FRANC SVETELJ 58. občni zbor Filatelističnega društva Ivan Vavpotič, Kamnik 130 let od rojstva slikarja Ivana Vavpotiča Spominska plošča na stavbi mestne lekarne na Šutni v Kamniku nam sporoča, da se je v hiši, ki je stala na tem mestu, 21. februarja 1877 rodil naš pomemben rojak, slikar in ilustrator Ivan Vavpotič. Na plošči je tudi zapisano, da je bil Vavpotič avtor prvih jugoslovanskih znamk, vendar napis ni najbolj posrečen. Pravilneje in bolje bi bilo zapisati, da je bil avtor prvih slovenskih znamk, ki so bile v uporabi na ozemlju države Slovencev, Hrvatov in Srbov (države SHS), kajti ime Jugoslavija se na znamkah pojavi šele leta 1929, torej 10 let pozneje. Naše filatelistično društvo se je leta 1977 spomnilo pomembnega rojaka Ivana Vavpotiča ob 100-letnici njegovega rojstva. Ob tem jubileju Prva originalna skica Vavpotiča za znamko verigarja - njegovo originalno delo smo pripravili odmevno razstavo znamk, s poudarkom na »verigarjih«, kot imenujemo Vavpotičeve znamke, ter razstavo devetih oljnih slik na platnu, ki jih je z velikim trudom in zavzetostjo za razstavo pridobil dr. Niko Sadnikar. Sočasno z razstavo se je do takrat Filatelistično društvo Kamnik preimenovalo v Filatelistično društvo Ivan Vavpotič, Kamnik. Med pisanjem teh vrstic pa sem prejel vest, da bo 15. aprila v Ljubljani dražba originalnih risb, skic in končnih osnutkov Ivana Vavpotiča za izdajo prvih slovenskih znamk »verigarjev«. Skoraj utopično je pomisliti, a vendar s kančkom upanja, da bi naša občina izkoristila to enkratno priložnost in pridobila Vavpotičeve unikate, saj bi bili neprecenljive vrednosti za ohranjanje kamniške zgodovine. Ob spominu na znamenitega someščana je 8. marca potekal društveni 58. občni zbor. Pregledali smo celoletno delo in ugotovili, da je bilo leto 2006 za naše društvo uspešno. Izdali smo že tretjo spominsko kuverto s spominskim žigom v nizu kuvert ob dnevih narodnih noš in pripravili zanimivo in zelo obiskano tematsko razstavo znamk naših članov. Med drugim si jo je ogledalo precej razredov učencev osnovnih šol iz naše občine, za katere je bilo organizirano tudi vodstvo po razstavi. Preteklo leto pa nam je prineslo tudi nekaj manjših težav, ki smo jih večinoma uspešno premagali. Ostala nam je le največja težava, to pa je nakup novih katalogov. Zato se bomo za pomoč obrnili na našo občino. Imenovali smo tudi novega tajnika Mirana Jereba, ki je zamenjal dosedanjega Vili-balda Novaka, saj se ta zaradi zasedenosti odreka zaupane mu funkcije v društvu. Ob tej priložnosti se mu v imenu vseh članov zahvaljujem za večletno požrtvovalno delo v našem društvu. Od marca je v veljavi nov urnik naših rednih srečanj, in sicer vsak 1. in 3. četrtek v mesecu od 17.-19. ure, razen v juliju in avgustu, ko srečanj ne bo. Zaradi spremembe urnika se opravičujemo vsem prizadetim in jih kljub zmanjšanemu številu srečanj vabimo v našo družbo. B.B. KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila sprejemamo na telefonsko številko 01/56-55-120. za igrače Jaka s pomočjo zdravnice Nike Zorko zdravi Frančka Leto je naokoli in študentje iz Društva študentov medicine Slovenije smo se zopet oglasili v Kamniku, da pregledamo in pozdravimo bolne igrače. Zakaj pa ravno igrače? Zato, da otrokom, ki jih prinesejo, pokažemo, daje pri zdravniku lahko tudi prijetno, zabavno in zanimivo. Projekt Medi- medo smo v petek, 2. marca, začeli v ZD dr. Julija Polca, kjer so nas obiskali otroci iz centralnega vrtca. Končali pa smo v VVZ Tinkara na Bakovniku, ker otroci iz oddaljenega vrtca zaradi slabega vremena niso mogli do nas. Skupaj z ambulanto, lekarno in čakalnico smo se zato mi preselili k njim. To nam ne bi uspelo brez dobre volje trinajstih sodelujočih medicincev, večinoma domačinov iz Kamnika - Matjaž Divjak, Zala Kuret in Špela Stupar so tik pred zaključkom študija, Vita Čas, Anja Bleje in Barbara Brumec bolj na začetku, Grega Avguštin Sušnik, Domen Veternik in Maruša Jakopič Plešnar pa nekje na sredini, a vsi z istim veseljem zaenkrat še igramo zdravnike. Otroška domišljija nima meja, vse, kar jo omejuje, je strah. Včasih je to tudi strah pred zdravniki. Ta dan so nam otroci dovolili pokukati v njihov čudoviti svet in upamo, da smo jim tudi mi malo približali ta strašansko velik svet odraslih, in da se zdravnikov in zobozdravnikov ne bojijo več. MARUŠA JAKOPIČ PLEŠNAR Jh -• ■ -"„'7ST77 v - g ■■ Betonski tlakovec Rettango (po naročilu) ' 0,14*«/*, 0,29m 1WI HiM Dimenzija: 10/10/6 0,87 EUR/te 0,59 EUR/te ~ir" n$$a Dimenzija: 30/20/6 Dimenzija: 20/20/6 Sivo črno osenčen, neobdelana površina s kremenčevim peskom, lep optičen učinek In decent-no barvanje, posebno vzdržljiv in odporen proti obrabi, odporen proti UV, mrazu in soli za posipanje poledenelih površin, enostaven za polaganje n 69.49 SIT Dimenzija: 20/10/6 L 9 rL DO SUR Mešalec betona B1341 mmMH enofazni, moč 690 W 47.688,36 SIT teža 55 kg AK J * velja od 02.04. do 05.05: 2007 / VELIKA IZBIRA BETONSKIH TLAKOVCEV SAM d.o.o. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje PC Jarše, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje, tel: 01/ 729 88 00 PE Stranje, Zg. Stranje la, 1242 Stahovica, tel: 01/ 729 62 82 WWW.sam.SI sam "Btopdom Iz Glasbene šole Kamnik Slavnostni koncert mladih tekmovalcev V počastitev občinskega prazni- mladih tekmovalcev, ki so se v ka in spomina na Rudolfa Maistra tem šolskem letu že ali pa se še je Glasbena šola Kamnik v sredo, bodo pomerili na pomembnih 28. marca, v Vremšakovi dvora- regijskih, državnih, evropskih in ni pripravila Slavnostni koncert drugih tekmovanjih. Najprej so se predstavili učenci, ki so že tekmovali: Lara Kovač - klavir 4.r., Erika Kozamernik - citre 6.r., Laura Podgoršek - kljunasta flavta 1. r., Lorina Marolt-Vajda - violina 3 r., Tjaša Vrhovnik - violončelo 4. r (tekmovala je v Poreču, v tem mesecu pa jo čaka evropsko tekmovanje v Gorici). S programom, s katerim se bodo v v prihodnjih dneh in Spela Osolnik - flavta 5. razred, mentorica prof. tednih predstavili na Ada Holcar, ob klavirski spremljavi prof. Ma- tekmovanjih, so narije Holcar. stopili še: Spela Oso- lnik - flavta 5.r., Manca Podgornik - klarinet 4. r., Eva Vrhovnik - violina 5.r., Jaka Plahutnik - kitara 4. r., Maruša Traven - flavta 5.r. in Janina Lorenci - saksofon S.razred. Zanimiv, kvaliteten program je povezoval organizator in vodja tega slavnostnega koncerta prof. Pavel Eva Vrhovnik - violina 5. razred, mentor prof. Merljak. Res škoda, da Janez Klobčar za klavirjem. je bilo zelo malo po- Jaka Plahutnik - kitara 4. razred, mentor prof. Marko Mozetič. Maruša Traven - flavta 5. razred, mentorica prof. Ada Holcar. slušalcev. Morda je vzrok tudi v tem, da je ob istem času potekala tudi podoknica pred rojstno hišo Rudolfa Maistra na Šutni. Tekst in fotografije: VERA MEJAČ Opozorili na pomen praznika dan žena Letošnji dan žena si bo okoli sto Kamničank še posebej vtisnilo v spomin, saj so bile deležne posebne pozornosti v obli- ki vrtnice s strani mladih slovenskih demokratov iz Kamnika. Nekatere izmed njih smo obiskali tudi na delovnem mestu v središču mesta in tako poskrbeli za nemalo začudenih, presenečenih in navdušenih pogledov. Na ta način smo v SDM Kamnik želeli opo- zoriti na pomen tega praznika, ki ima v slovenski zgodovini že dolgo tradicijo. Poleg raznobarvnih vrtnic smo razdelili še približno sto denarnic za evrske kovance, ki pa so pristale tudi v žepih močnejšega spola. Na denarnicah je bilo izpisano ime našega evropskega poslanca dr. Mihe Brejca, ki se je 1. decembra tudi sam udeležil takšne akcije na Prešernovem trgu v Ljubljani. V SDM Kamnik se zavedamo, da majhna pozornost včasih pomeni več kot tisoč besed in upamo, da so to spoznali tudi Kamničani, ki so prejeli naša skromna, vendar iskrena darila. OO SDM Kamnik Predstavniki Mlade Slovenije Kamnik, ki so sodelovali v akciji »Nagelj za materinski dan«. Trgovina z obutvijo ¥JE? V MERCATOR CENTRU KAMNIK (poleg pizzerije La Storia) LE NAJBOLJŠE - UDOBNO IN NARAVNO ZA NOGE VAŠEGA OTROKA! ANATOMSKO OBLIKOVANA OBUTEV PRIZNANIH BLAGOVNIH ZNAMK od št 16 ~ 4® * CICIBAN * SUPERFIT . *FR0DD0 VELIKA PONUDBA SOBNIH IN ŠOLSKIH COPAT SITAR, ALENKA, VUČKO NAGEU ZA MATERINSKI DAN Mlada Slovenija, podmladek Nove Slovenije, se je odločil, da bo med svoje letošnje številne projekte vključil tudi obdarovanje mamic za materinski dan. Predstavniki občinskega odbora Mlade Slovenije Kamnik so mimoidočim mamicam delili nageljne na kamniškem Glavnem trgu, tržnici in pred trgovskim centrom. Na ta način so mimoidoče mamice razveselili in jim pokazali, da cenijo njihov trud pri vzgajanju mlajše generacije. Veseli nas, da lahko na tako preprost način mnogim polepšamo dan in izvabimo nasmeh na usta tudi ob deževnem dnevu. Na vsakem nageljnu je bilo pripeto posebno voščilo: »Vzahvalo za vso skrb, dobroto, ki nam jo dajete, za vso ljubezen in toplino, naj Vam ob materinskem dnevu ta cvet podarimo!« Mlada Slovenija Kamnik Domžale Masljeva 11,1230 Domžale, f«MZIWitel. 01 724 16 56 21 n HA?Kamnlk Ljubljanska o. 21A (TPC Duplica) tel. O 1 83 1 17 86 www.simax-slo.com AVTOOEU - AVTOMEHANIKA VULKAM1ZERBTVO NA ZALOGI PNEVMATIKE ODBOJKA CALCIT KAMNIK KADETI ZASEDLI ODLIČNO 3. MESTO V DRŽAVI V soboto, 24. marca, so se v tretjem krogu na turnirju v Framu pomerili naši najmlajši odbojkarji. Prvo tekmo so izgubili proti ekipi Krke iz Novega mesta z rezultatom 2 : 1, v drugi tekmi pa so premagali ekipo Hoč z rezultatom 2: 1. Na tretji tekmi pa so premagali še ekipo Frama z rezultatom 3 : 0. Še posebej je na tekmi blestela trojica: Lenart Pino in se tako uvrstili na tekmovanje, kjer se bodo potegovali za 9- mesto. Četrtfinalni turnir za ekipe male odbojke je potekal v Renčah, na njem pa je imel tudi OK Kamnik svojega predstavnika. Ekipa Calcita je dosegla drugo mesto in se tako uvrstila v pol finale državnega prvenstva. Prva članska ekipa Calcita tošnji sezoni. 30. marca je odigrala zadnjo tekmo proti ekipi Triglav Kranja in izgubila. Ekipa Calcit Kamnik II je sezono kljub nenehnim spremembam prve šesterke zaradi poškodb in potreb prve članske ekipe končala na odličnem četrtem mestu, takoj za ekipam Portoroža, Kočevja in Mokronoga. V športni dvorani OŠ Stra- .. yHF sL I ^dajalec Kvas in napadalec Be-zek v obrambni preži. J-ah, Gašper Hribar in Leon Lombergar. Na četrtfinalnem turnirju Šoštanju, ki je potekal v soboto, -’1;3, so se »calcitkoti« pomerili z ekipami Šoštanja, Salonita in Žirovnice. Premagali so le slednjo Kadeti Calcit Kamnik - 3. mesto v državi. je za letošnjo sezono zaključila s tekmovanji v prvi državni odbojkarski ligi. V četrtfinalu je izgubila proti ekipi Maribora z rezultatom 2 :1 v zmagah in tako izpadla iz nadaljnjega tekmovanja v boju za najvišja štiri mesta. Prvo tekmo so domači igrali v Mariboru in izgubili z rezultatom 3:0. Že naslednjo soboto so se »calcitov-ci« oddolžili Mariborčanom in jih v domači dvorani premagali prav tako z rezultatom 3 : 0. Za domače je bila usodna tretja tekma, ki je bila spet odigrana v Mariboru. S pomočjo tamkajšnje publike je igralcem Preventa uspelo iztržiti drugo zmago in tako vstop v polfinale, kjer se bodo pomerili z ekipo Salonita Anhovo. Druga polfinalna tekma pa bo potekala med ekipama Prvačine in Auto-jcommerca. Tudi druga članska ekipa je zaključila s tekmovanji v le- nje je v nedeljo, 1. aprila, ob odličnem vzdušju več kot 200 navijačev potekal finalni turnir državnega prvenstva za kadete. Na prvi tekmi se je domača ekipa pomerila z ekipo Salonita. Prvi niz so osvojili gostje, ki so s hitro igro povzročali težave domačim blokerjem. V drugem nizu so kamniški odbojkarji pritisnili na servisu in gostom skoraj onemogočili napad prvega tempa ter si s tem priborili drugi niz. V tretjem pa so bili spet bolj zbrani gostje in zmagali tekmo z rezultatom 2:1. Drugo tekmo med igralci ekip Žužemberka in Frama so dobili »Framovci«. Poraženi ekipi prvih dveh tekem sta se pomerili za tretje mesto. Z zares borbeno in požrtvovalno igro so si domači odbojkarji zagotovili zmago nad ekipo Žužemberka in tako osvojili zasluženo 3- mesto v državi. V finalu pa sta se pomerili ekipi Salonita in Frama, kjer je slednja slavila zmago z rezultatom 3 : 0 in tako osvojila naslov državnega prvaka. 26. 3- je potekal tudi občni zbor OK Kamnik, na katerem so člani kluba poleg drugih sklepov soglasno sprejeli tudi sklep, da se Matevžu Kirnu podeli naziv častnega člana OK Kamnik. Čestitamo. j Vesele velikonočne praznike vam želimo! ŠAHOVSKI TURNIR OB OBČINSKEM PRAZNIKU V ponedeljek, 26. marca, je Šahovsko društvo Kamnik v počastitev občinskega praznika organiziralo šahovski turnir v prostorih ŠDK na Kolodvorski 5 v Kamniku. Tekmovanje je potekalo po pravilih za hitropotezni šah z dodatkom turnirskega pravilnika organizatorja. Igralni čas je bil 5 minut na igralca in igral je vsak z vsakim. Med prvih šest uvrščenih so bili razdeljeni pokali, medalje in priznanja. Lestvica prvih šestih: 1. mesto SITAR Srečo (13 točk), 2. mesto AGO-ViČ Mark (11,5 točk), 3. mesto KREGAR Franc (10 točk), 4. mesto VESKOVIČDemal (10 točk), 5. mesto GRČAR Janez (9 točk) in 6. mesto PANJAN Gregor (8 točk). Ponovno sporočamo, da so prostori ŠDK odprti vsak ponedeljek po 17. uri za vse ljubitelje kraljevske igre. MOJMIR BAŠ i I A vtoklenarstvo cmiminsm Dušan, Papež Podjelše 2, Kamnik telefon 01/8391 169 GSM: 041/683 016 Pri nesreči vam ponujamo našo pomoč in usluge. Možnost izposoje nadomestnega vozila. Pogodbeno sodelovanje z zavarovalnicami. Boris Leben, s. p. Ljubljanska cesta 4 a, Kamnik (vhod s Steletove ceste) tel.: 018310 656 ŠPIca špoRT www snifA-SDOit si PRODAJA IN SERVIS ŠPORTNI OFREME M II lllUl/AVH UVV1 VIUA / iSaša ko Cesarska toč kal Odprli smo novo športno trgovino - servis koles. Obiščite nas med tednom od 9. do 19. ure in v soboto od 9.do 12 ure. Pričakujemo vas V MENGŠU NA GORENJSKI CEST111 (V POSLOVNI CONI) tel.: 01/724-73-10, faks: 01/723-72-26 www.zora.si, e-pošta: info@zora.si OBRTNA, GRADBENA IN TRGOVSKA ZADRUGA ZOR4, DOMŽALE zoo VSE ZA STREHO NA ENEM MESTU Strešne kritine Krovsko-kleparski izdelki 3 Hidro in termo izolacije Pločevina in trakovi iz bakra, aluminija - natur, barvni, pocinkani Krovsko-kleparska dela • Kooperacije Kamniški puškaši to sezono nepremagljivi Vse od začetka letošnje strelske sezone v oktobru do danes kamniški strelci z zračno puško poznajo le eno - zmago. Potem, ko so v drugi in tretji ligi dosegli po pet zaporednih zmag, so dobro formo potrdili še na nedavnem regijskem prvenstvu v Ljubljani, kjer so v moški članski konkurenci osvojili prvo mesto na Gorenjskem. Sebastijan Žnidaršič je na tej tekmi s 585 doseženimi krogi prejel naziv najboljšega strelca z zračno puško na Gorenjskem. Damjan Burja je s 581 krogi zasedel tretje mesto, skupaj z Juretom Ugovš-kom pa so ekipno premagali večne rivale iz Trzina, ki sicer nastopajo v prvoligaški konkurenci. Tja bo, kot vse kaže, napredovala tudi kamniška prva ekipa z zračno puško, saj Kaja Repič, Damjan Burja, Sebastijan Žnidaršič in Bojana Bombač odlično nastopajo in jim do formalne uvrstitve manjka le še malenkost. V tretji ligi s puško so kamniški strelci v postavi Marjan Repič, Matjaž Oražem in Jure Ugovšek po petih krogih od sedmih že uvrščeni na kvalifikacijsko tekmo, na kateri se bo odločalo o napredovanju v drugo ligo. Glede na dosedanje rezultate jim kvalificiranje v drugo ligo ne bi smelo uiti. Strelci z zračno pištolo v postavi Marjan Repič, Ste11a n Johannson in Roman Radej so s tretjim mestom med člani na regijskem prvenstvu nakazali, da se njihova forma vzpenja. Sedaj jih v drugi ligi čakata še dve tekmi, ki bosta odločili o obstanku v letos izredno izenačeni ligi. Na regijskem prvenstvu pa so se z lepimi rezul- so sj ((Hj ieve) Damjan Burja, Sebastijan tati izkazali tudi Žnidaršič in Jure Ugovšek podajali trofejo najbo-kamniski strelci ijših strelcev severozahodne Slovenije, mlajših kategorij. Kaja Repič je tako pri mladinkah s puško osvojila zlato, Sabina Štremfelj med kadetinjami srebrno, Manca Podgornik pa med najmlajšimi strelkami bronasto odličje. Med pionirji je kamniško čast uspešno branil Rožle Repič, ki je s 165 doseženimi krogi v močni konkurenci zasedel peto mesto. V petek, 6. aprila, bodo kamniški strelci v objektu nad Kegljiščem Kamnik v okviru praznovanja občinskega praznika Občine Kamnik skupaj z Lokostrelskim klubom Kamnik uradno odprli novo lokostrelsko strelišče in strelišče za zračno puško. Na novo urejeni prostori bodo kamniškim strelcem zagotovil kvalitetne treninge, za katere so bili do sedaj prikrajšani, kar pa se na rezultatih še zdaleč ni poznalo. j. u_ IZDELOVANJE BETONSKIH BLOKOV fS?* IN STREŠNIKOV m AVBELJ MILAN, s.p. Sp. Loke 8, 1225 LUKOVICA tel.: 01 723 43 47,041 624 215 CVesele velikonočne praznike! /// r/ IM na novi lokaciji v TC Mali grad (nad Šparom, 3. nad.), Usnjarska 8, Kamnik Tei: 01/831 94 17, 041/616 913 •EVČ-EOt Slazenger. /1KROL 'ALU ROLETE PVC ROLETE ŽALUZIJE MARKIZE Tel.: 01/72 37 284 Fax: 01/72 30 053 GSM: 041/662-483 e-mail:alojz.kosec@siol.net www.sencila-kosec.com ALOJZ KOSEC s.p. Prešernova 8 1234 MENGEŠ * IZDELAVA * * MONTAŽA * * SERVIS * VESELE ||k VELIKONOČNE^ PRAZNIKE! Zavod Mladinski center Kotlovnica bo ponudil še več Mladinski center Kotlovnica je postal Zavod Mladinski center Kotlovnica. Dolg naziv bo tako ponujal še več možnosti za nadebudno mladež. V okviru Zavoda se bomo še naprej trudili za kakovosten program, ki bo namenjen tako najmlajšim (do- Lepi Daša ... poldanske otroške delavnice) kot tudi dijakom, študentom in ostali mladini. Manj dogodkov ne bo pomenilo korak nazaj, ampak več odprtosti - Kotlovnica bo odprta več dni na teden. Razširjen delovni čas pa potrebuje več glav in rok, zato pozivamo vse prostovoljce, da se zglasijo v Mladinskem centru in postanejo del prizadevne in zabavne ekipe. Kaj vam je ta ekipa ponudila v zadnjem času? Po dolgem času je bil petkov večer (23. marca) v Kotlovnici zopet zaznamovan s tršimi in udarnejšimi ritmi. V okviru Mesmerized Tour (ki se bo odvijala po Sloveniji in tujini) so na odru Kurilnice namreč žgale štiri mlade metalcore skupine. A Murder Theory, By Default, The Language of Thought Hypothe-sis in Killing Option so ponudili glasen in divji koncert, ki je maloštevilnim navdušencem ali naključnim obiskovalcem postregel z eksplozivnimi rifi in agresivnimi breakdovvni. Prisotni smo uživali v zvoki, ki pretresajo, kričečih vokalih in (bojda) v besedilih o problemih sodobnega sveta. Naslednji sobotni večer je bil obarvan z drugačnimi glasbenimi žanri: v svet house in electro glasbe so nas popeljali naslednji DJ-ji: Trivial, Koksi, The Rock Crew, Greenx, Florex in MC Re-lease. Navdušeni poplesovale! so protestirali zaradi predčasnega zaključka, drži namreč obljuba sosedom, da ne bomo več tako glasni. Mogoče smo to obljubo prelomili to soboto (31. marca), vendar samo zaradi navdušenja nad Lepim Dasom in prvoaprilskimi šalami. Na študentskem žuru Dan norcev (soorganizatorja: Študentski klub Kamnik in Dom kulture Kamnik) je Kotlovnica pokala po šivih od mladostne energije in plesa. Malce bolj umirjena je bila petkova LiteRacija, kjer sta svojo pesniško energijo predstavili Ana Trebežnik in Živa Mestek. Še vedno pa si lahko ogledate razstavo članov Foto kluba Kamnik z naslovom Kamfest 2006. Kaj sledi: Že drugič nas bodo štirje talentirani in zelo uigrani glasbeniki iz naše bližnje okolice popeljali v svet različnih sodobnih glasbenih žanrov. Prelivanju elektronske in akustične glasbe prisluhnite v petek, 6. aprila, na večeru Fusion Niaht Flight (2). 11. aprila si v Galeriji Kurilnica oglejte razstavo kamniškega slikarja Oliverja Piliča-Pileta z naslovom Identitete. Na petkovem koncerten večeru 13. aprila bodo »žgali« Moonlight Sky, seveda pa nas v aprilu čaka že naslednji študentski žur Zemlja pleše. Na spletni strani www.kotlovnica.si lahko sodelujete v veliki nagradni igri Gremo zaston' na Krf. Zavod Mladinski center Kotlovnica ponuja ogromno možnosti, vse od bezžičnega dostopa do interneta pa do družabnih iger. Velikost in Od turbo folka do opere www.studentski-klub.com V preteklih dneh je Študentski klub Kamnik ponovno dokazal, da zna s svojimi projekti poskrbeti za različne okuse naših članov. Za glasbene sladokusce je bilo poskrbljeno z drugim koncertom letošnjega cikla Študent & Muzika na gradu Zaprice. Predstavila se nam je mlada operna pevka Barbara Koželj ob klavirski spremljavi Phyllis Fervverde. Ne ravno veliko število poslušalcev v grajskem Salonu je navdušila z izborom oper različnih glasbenih obdobij. Skoraj uro in pol trajajoč koncert je bil še eden tistih, ki ga je obiskalo premalo Kamničanov, ki se kasneje pritožujejo, da se na kulturnem področju »nič ne dogaja«. Slovenski javnosti je mezzosopranistka najbrž manj znana, saj je večino časa študirala v tujini, kar je še en dokaz, da veliko glasbenih talentov »uide« iz naše podalpske deželice. Drugi, popolnoma drugačen, pa je bil sobotni glasbeni nastop Lepega Daše v Kotlovnici. ŠKK je v sodelovanju z MC Kotlovnica organiziral »predprvoaprilski žur« z glasbenim gostom, ki za javnost še vedno predstavlja uganko, saj poznamo le njegovo ime in najbolj znano pesem, ko »ziba od Obale do Koroške...« Ciljni skupini obeh sobotnih koncertov sta bili potešeni, tistim z drugega koncerta pa bi toplo priporočila, naj se udeležijo kdaj tudi kakšnega dela cikla Študent & Muzika. Zgolj informativno (da spoznajo še kakšno drugačno zvrst glasbe) in da morda vidijo, da se sobotni večer lahko preživi tudi bolj kulturno... Toliko o kulturi... v aprilu nas čakajo bolj ali manj športno adrenalinsko obarvani projekti. Začnemo z airsoftom. V lanski jeseni smo ta projekt pripravili prvič, zgodnja spomlad pa je čas, da ga ponovimo. Za vse, ki vam je všeč paintbal, pa ste se ga morda že malo naveličali, je airsoft prava stvar. Kateri letni čas je bolj primeren za prve sprehode v naravo če ne ravno pomlad? V aprilu jih bomo izkoristili za vandranje po Krasu in kratek obisk morja ter ogled Benetk. Še vedno imamo na mekinjskem kegljišču za naše člane vsako soboto rezervirani dve progi, vse kar potrebujete pa so čisti športni copati in že se nam lahko pridružite. Vas morda omenjeni projekti niso prepričali, da bi se jih udeležili? Bi morda še kaj bolj adrenalinskega? Po kar številnih elektro kartingih v prestolnici smo pripravili bolj »pristnega« v Štorah. In ko smo ravno na štajerskem koncu, se bomo odpravili še na suhi sank. Snega najverjetneje res ne bo več, ampak na Rogli nam tudi v zelenih časih znajo pričarati zimske radosti na letnem sankališču Zlodejevo. Za sprostitev po nekaj adrenalinskih vožnjah nas bodo čakale še terme Zreče, kjer si bomo sprostili od adrenalina napeta telesa... Mirta Kadivec Pr-kamnik@studentski-klub.com . in navdušeni obiskovalci v MC Kotlovnica. število prostorov pa vas vabi, da prirejate organizirane aktivnosti ali srečanja društev prav v mladinskem centru. Zato je tu - izkoristimo ga. ANDREJA PETERLIN 12. gorski tek k Sv. Primožu v počastitev praznika občine Kamnik uspel 31. marca ob 10. uri je izpred doma na Vegradu v Stahovici startalo 130 tekačev k svojemu cilju pri cerkvici Sv. Primoža. Prvi v moški konkurenci je pritekel Hrovat Boštjan THB s časom 17:02, najboljša tekačica je bila Mateja Šuštaršič AK PORTOVALD s časom 19:59- V petnajsterici absolutno najboljših tekačev so bili kar štirje iz kluba KGT Papež, med njimi tudi zmagovalec med mladinci Markuš Rok. Odlični so bili tudi ostali Kamničani (Slapar Bojan, Spruk Simon, Kregar Miro). Tretji mladinec je bil Gregor Mlakar(KGT Papež). V deseterici najboljših žensk sta bili kar dve Kamničanki (Flerin Mojca, Ve-ršnik Ana). V kategoriji mladink je zmagala Kosmatin Katja (AK Domžale), sledila ji je Katja Tomec(KGT Papež). Tudi v ostalih kategorijah so se Kamničani in Kamničanke odlično izkazali: pri ml. veterankah (Šket Motnikar Barbara in Stupar Ema), pri ml. veteranih je bil zmagovalec Igor Šalamun (KGT Papež) , peti je bil Urh Lado, sledil mu je Kemperl Bojan (oba KGT Papež). Odlični so bili starejši veterani: prvi je bil Kamniški vrhač Tone Pet- ek , drugi pa Sulec Horvat Miha. Med veterani pa je na petem mestu pristal Tone Klemenc (KGT Papež). Odločno prvi v svoji kategoriji pa je bil tudi deček Kotnik Mitja (KGT Papež), ki je tekel dolgo progo, med deklicami pa odlična dmga Golob Klara (TK Trisport). Na slovesni podelitvi pri Lovskem domu na Vegradu sta podelila medalje, bogate praktične in denarne nagrade g. Dušan Papež, predsednik KGT Papež, in organizator teka ter predstavnik AZS in predsednik gorskih tekačev Slovenije, član svetovne zveze za gorske teke WMRA, g. Tomo Šarf. Vsak tekač pa je prejel tudi spominsko darilb in zasluženo malico. Posebno nagrado pa sta prvotna organizatorja teka , Lado in Ivan Urh, namenila 12-kratnemu udeležencu teka Petru Macuhu. Vedno pa se spoštljivo priklonimo tudi najstarejšim tekačem: letos sta kar poletela k cerkvici Poletova 79-let-na tekačica Žigon Helena in 75- letni Janez Hrovat iz Begunj. Najmlajših tekačev je bilo 33, tekli so na progi 600 metrov za tradicionalni Pokal Calcita. Absolutni zmagovalec proge v kategorijah dečki /deklice (letniki 96, 97, 98) je bil Matevž Škrtič (KGT Papež) s časom 2:14, ki je popoldan v Vipavi za Primorski pokal pristal na odličnem 2.mestu. Odlična prva mesta so si izmenično delili tekači domačih klubov: TK Trisporta in KGT Papež. Med dečki L 96 je bil zmagovalec Lovro Humar (KGT Papež), sledila sta Leon Obreza in Rok Bodlaj (oba Trisport) ter Jaka Aljaž (KGT Papež). Med dečki 1. 98 je bil zmagovalec Matevž Planko, drugi Drejc Kregar (oba Trisport), tretji Blaž Ja-šovec (KGT Papež). Sledila sta še Blaž Polak in Žan Golob (oba Trisport). Med dečki 1.99 je bil odlični drugi Domen Obreza (Trisport), šesti pa Klemen Škrtič (KGT Papež). Me d deklicami L 96 so ekipno zmagale deklice KGT Papež: 2. mesto, Maja Šlebir, 3. Maruša Jeras, 4. Sara Kregar, podobno pri deklicah letniK 97 (1. mesto Diana Kotnik in 2. mesto Klara Kregar, ki je bila popoldan zmagovalka v svoji kategoriji še na Primorskem pokalu). Pri deklicah L 98 pa so bile zmagovalke TK Trisporta (1. Katarina Humar in 3.me-sto Anja Hribar). Pokale in medalje je najboljšim trem v posameznih kategorijah je podelil predstavnik Calcita g. Jurij Ber-not, priznanja za udeležbo pa so prejeli vsi najmlajši tekači. S tortama pa sta se popoldne sladkala najmlajši tekač in tekačica Lovro Planko in Anja Hribar (oba letnik 2001). Prireditev je kljub napovedi slabega vremena uspela, saj so bili tekači zadovoljni z organizacijo teka , zato so tudi letos množično zatrjevali, da drugo leto spet pridejo. Zadovoljni smo bili tudi organizatorji, posebej Ivan Urh, ki je bil gonilna sila prireditve. Mira Papež NOVI ČLANI POSTAJE GRS KAMNIK V nedeljo, 18. marca, so pripravnica in trije pripravniki opravili še zadnji izpit pred komisijo Gorske reševalne zveze Slovenije in tako postali polnopravni člani GRS Kamnik z licenco. To so AlešJanžekovič, Klemen Miklič in Tomaž Tišler, vsi trije iz Domžal, in pa Irena Mušič iz Kamnika, ki je tako postala prva gorska reševalka v Kamniku. ZIMSKI TABOR MLADIH ALPINISTOV V CENTRALNIH ALPAH V organizaciji KA PZS in pod vodstvom Tomaža Jakofčiča (AAO) in Uroša Samca (AO Matica) je bil v Chamonvcu od 10. do 19■ marca zimski alpinistični tabor za alpiniste, mlajše od 26 let. Udeležilo sega je 12 oz. 15 alpinistk in alpinistov, med njimi tudi trije iz AO Kamnik: Miha Bogataj, Matej Kladnik in Urban Novak. Preplezanih je bilo 19 smeri. Od tega so Kamničani splezali: Les Droites (4000 m): Lagar-de Direct (TV, 4+, 800 m) Miha Bogataj in Urban Novak; Mt. Blanc du Tacul (4248 m): Modica Noury (III, 5+, 500 m), Tine Cuder (AO Matica) in Matej Kladnik, Mt. Blanc du Tacul (4248 m): Gabarrou - Albinioni (III, 4+, 500 m); Miha Bogataj in Urban Novak, Aig. Sans Nom (3982 m): Point Crux Gully (V, 4+, 900 m); Tine Cuder, Blaž Ortar (oba iz AO Matica) in Matej Kladnik. HUMAR IN KOŽELJ USPEŠNA V EIGERJU V Centralnih Alpah sta Tomaž Humar in Aleš Koželj skupaj z Anž-etom Marenčetom (AO Kranj) 12. in 13■ marca preplezala Klasično smer (V, M5,1800 m) v severni steni Eigerja (3970 m). Domov so se vrnili čez Chamonix, kjer so 16. marca v Petites Jorasses (3650 m) preplezali še smer Omega (M6, IV+, 700 m). VAJA GRS KAMNIK Zadnja letošnja zimska vaja GRS Kamnik je bila v soboto, 10. marca, na območju Kamniškega Dedca (1583 m) in je bila namenjena predvsem mlajšim članom, ki še nimajo za seboj veliko resničnih reševanj. Vaja je simulirala povsem realno situacijo, ki se lahko resnično dogodi: pohodnik se je odpravil iz Kamniške Bistrice po neoznačeni poti na Kamniški Dedec in nekje že blizu vrha zašel v brezpotje. Medtem, ko je hodil, mu je postalo slabo in ni bil več zmožen sam nadaljevati poti. Zaprosil je za pomoč. Ne ve, kje točno se nahaja, vidi pa v dolino Kamniške Bele. Neodvisno od njega seje alpinistka sama odpravila po plezalni smeri Gamsova grapa na Kamniškega Dedca. Malo pod vrhom ji je zdrsnilo in pri tem sije poškodovala gleženj. Sama ne more nadaljevati in prosi za pomoč. Vreme je sicer zelo lepo, vendar zaradi močnega vetra helikopter ne more poleteti in je potrebno »klasično« reševanje. Zato so se člani GRS do Jermance peljali z avtomobili, naprej pa šli peš. Na Črnem vrhu so se razdelili v dve skupini. Prva skupina je začela z iskanjem pohodnika, druga pa je odšla naprej na izstop plezalne smeri. Prva skupina je po krajšem klicanju in iskanju našla onemoglega pohodnika na južni strani Kamniškega Dedca, ga ustrezno oskrbela in nato s pomočjo UT nosil in spustov, varovanih z vrvema varno prenesla do Klina, kjer je bila »akcija« končana. Druga skupina je hitro našla »poškodovano alpinistko«, jo tudi ustrezno oskrbela, namestila v gorska nosila in nato začela s spuščanjem po Gamsovi grapi. Ker je bilo v njej zelo malo snega, je bilo spuščanje precej zahtevno, saj grapo prekinja kar nekaj skalnih skokov. Zato je bilo potrebno ves čas spusta delati varovališča in spuščati z vrvjo. »Akcija« je bila končana, ko so se spustili do lovske steze. Vaje, ki jo je vodil Genadij Stupar, se je udeležilo 19 članov GRS Kamnik. 9 jih je pod vodstvom Vilota Rifla »reševalo« pohodnika, 10 pa pod vodstvom Jerneja Laniška »alpinistko«. Pokazalo se je, da vsi člani dobro obvladajo tehniko reševanja, zato je vse potekalo brez zapletov. Pri mlajših je bilo sicer opaziti na začetku manjšo rutino in usklajenost, a se je to med samo vajo bistveno popravilo, karje bil tudi eden od namenov te vaje. BOJČ KABELSKE GRELNE INSTALACIJE projektiranje izvedba garancija ATESTIRANO ELEKTRO GRELNA OPREMA Gora 20a, Komenda Tel.: 01/83 41 583 Faks: 83 42 208 www.egro.net, e-mail: blaz@egro.net TALNO OGREVANJE bivalni, poslovni in drugi prostori TALJENJE SNEGA IN LEDU na voznih in pohodnih površinah TALJENJE SNEGA IN LEDU v strešnih žlebovih, žlotah in ceveh OGREVANJE CEVOVODOV proti zamrzovanju ali procesno vzdrževanje temperature /gre ve/iK 135-194 a/km Število vozil in rredelovte omeieno. ‘Ugodnosti veljajo samo za člane AMZS. I Vrb %?:0i' : Ječanja, obletnice. Vabljeni na domače jedi! praznovanja Q0 40 OSeb. Lepe velikonočne praznike! mnmmjmmmvmMciHuiv TEHNIČNA TRGOVINA gom^CEA/7Ej^fi’ "... rmsmmmir Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203 UGODNI NAKUPI U APRILU! POMIVALNI IN PRALNI STROJI r"‘ M BOSCH OD 10% POPUSTA (popust velja pri plačilu z gotovino) i 1 i : : : ::: is 111 j pi i POSODA -15% VODOVODNE ARMATURE -10% SVETILA i -15% več na www.pemecom.si AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO DO PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO Sl OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI • BREZPLAČNA DOSTAVA • BANK KREDIT 1+3 DO 1+24! ZAHVALA V 74. letu nas je zapustila naša draga mama, sestra, babica in teta BREDA PETEK rojena Mejač Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, pomoč in podarjeno cvetje ter sveče. Hvala vsem, ki ste v ponedeljek prišli po njeno zadnje slovo. Hvala vsemu osebju in sodelavcem Doma starejših občanov v Kamniku za skrbno nego med njeno boleznijo. Hvala gospodu župniku Antonu Dularju za lepo vodenje pogrebne slovesnosti, patru Ernestu pa posebna zahvala za nesebično pomoč in podporo ter za vsak podeljen blagoslov. Hvala pevcem Kvarteta Krt in hvala kolegu Mihu za pomoč. Vsi njeni Kamnik, marec 2007 De DietrichA THERMIOUE Za popolno udobje toplote v vašem domu. www.dedietrichthermique.com STEBEL ELTRON Ljubljanska 3/c, Kamnik telefon: 01/839 47 97 * Nakup na dvanajst mesecev brez obresti preko trajnika. mazimalni znesek kredita je 1.300 € minimalni znesek kredita je 1 70 € najmanjši znesek obroka je 20 € stroški otvoritve kredita so 16,68 € Ponudba velja do konca aprila oziroma do razprodaje zalog... Pralni stroj Bosch WAE 24460 Zmogljivost pranja 6 kg, ožemanje 1 200 obratov/min, večkratna zaščita proti izlivu vode, časovno skrajšani programi, Aqua špar sistem, možnost podvgradnje, energijski razred AAB. f BREZPLAČNA DOSTAVA ^ l PO VSEJ SLOVENIJI! J Center tehnike in gradnje Črnuče Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče. Odprto: od ponedeljka do sobote: od 8. do 20. ure. Bodite pozorni na akcijsko ponudbo, ki velja do 17. 4. 2007, v navedenih M Centrih tehnike in gradnje: • MCTGP Ajdovščina. Vipavska c. 6, tel.: 05/364 48 00 • MCTG Črnuče. Pot k sejmišču 32, tel.: 01/560 61 00 • MCT Lenart*, Industrijska 7, tel.: 02/720 09 60 • MCTG Prevalje, Pri postaji 4, tel.: 02/870 50 35 • MCT Ptuj*, Špindlerjeva 3, tel.: 02/749 53 53 • MCTG Slo. Konjice, Delavska c. 12, tel.: 03/757 48 60 • MCTG Velenje, Kidričeva 53, tel.: 03/898 87 10 • MCTG Žalec, Celjska 7, tel.: 03/713 65 92 * Poslovalnica, ne prodaja akcijskih izdelkov iz programov: osnovni gradbeni in instalacijski materiali. rF r OREHI 1 mleti, 200g, Agona 1,66 EUR V398 SIT)J 5i Mercator Center Kamnik vabi s prijetnimi dogodki in najboljšo ponudbo v petek. 6. aprila, od 17. do 19. ure: Otroška ustvarjalna delavnica Velikonočno drevo v soboto. 7. aprila, od 10. do 12, ure: HUMANITARNA PRIREDITEV Vsi smo bili otroci v soboto. 7. aprila, od 16. do 18. ure: VELIKONOČNA PRIREDITEV S KAMNIŠKO FOLKLORO v petek. 13. aprila, ob 17. uri: Nastop humorista GEZE IN ETNO ANSAMBLA HALGATO Smeh, glasba in pokušina dobrot prekmurske kuhinje. v soboto. 14. aprila, ob 11. uri: Nastop čarodeja O O cS -I ON O s OMMGtlCk mmM m Ml; Trajno nizka cena Potica orehova, pakirano, 500 g Skupim Žiro 2,59™ 621? Pisana velikonočna ponudba! Poleg sladkih dobrot tudi pestra izbira košar, prtov, svečk, sličic, barv, okrasnih obeskov... ali dve vrsti: pehtranova ali makova,, pakirano, 500 g Skupina Žito 2,59™ 621? Odprto: ponedeljek-sobota od 8h do 20\ nedelja od 8h do 13h, velikonočna nedelja: zaprto ponedeljek, 9- aprila, od 8hdo 13h-