7. štev. V Ljubljani, dne 18. februarja 1922. Leto III. Uredništvo In uprava v Ljubljani, Gradišče 7, levo. — Telefon št. 77. — Naročnina 2 din. na mesec. — Posamezna številka po dogovoru. — Rokopisov ne vračamo. — Poštnina plačana v gotovini. Ta teden imamo zaznamovati dva jako važna dogodka. Hrvatski narodni poslanci, združeni v takozva-nem Hrvatskem bloku, so se obrnili s posebno spomenico na vse narode, da jim ti pomagajo do njihovih pravic. Umevno je, da je tak korak Hr-vatskega bloka razburil celo državo, najbolj seveda vladajoče stranke, demokrate iti radikale, lirvatska kliče vse narode na pomoč, ker Hrvati v lastni državi ne najdejo pravic. Hrvatsko vprašanje se imenuje, v resnici pa je državno vprašanje. Veliki časi so našli majhne ljudi, stara je ta pesem, toda popolnoma resnična. Hrvatsko vprašanje v naši državi je nastalo, to lahko trdimo z vso gotovostjo, vsled nezmožnosti beograjskih državnikov in vsled nam še do-sedaj neumljive neumnosti demokratske stranke oziroma njenih voditeljev. Človeku, ki trezno premotriva vse dosedanje vladanje v naši državi, se zdi, kakor da bi se igrali otroci državo. Vse delo obstoja v gostilniških frazah, v velikanskem navdušenju, v govoricah o državotvornosti. Nihče od merodajnih politikov se ne zmeni za resno delo, ki edino bi napravilo pravo narodno navdušenje in resnično državotvornost. Vbili so si v glavo uniformirano ujedinjcnje, nihče pa niti trenutek ni pomislil, da je to enostavno nemogoče. In kdor je v skrbi za naš narod in za našo bodočnost svaril pred takim početjem, ta je bil sumničen protidržavnega mišljenja. Posledice vsega tega otroškega igranja z državo niso mogle izostati, in danes smo doživeli, da se je en del našega troedinega naroda obrnil za pomoč na vse narode izven naše države. Ljubljana, 16. febr. 1922. Tisti, ki so vse to zakrivili, to so demokrati in beogradski državniki, pravijo ni pišejo, da je klic Hrvatov velika sramota. Res je to! To je največja sramota, ki se je mogla zgoditi. Toda vprašanje je, kdo je to sramoto v prvi vrsti zakrivil. Ni še dolgo tega, pred par tedni je bilo. Tedaj je govoril v skupščini dobroznani Svetozar Pribičevič. Rekel je, da on hrvatskega vprašanja ne pozna; za njega ne obstoja nobeno hrvatsko vprašanje. Radi tega se on in demokratska stranka s Hrvati tudi ne morejo pogajati. Tako je govoril g. Pribičevič. Ali je potem čudno, da so se obrnili Hrvati tja. kjer misiijo, da se bo ž njimi pogajalo. Sramota, ki smo jo doživeli, zadene v prvi vrsti beogradske državnike in demokratsko stranko. Nam se zdi, da so se začeli ti činitelji že malo sramovati. Vsaj tako bi se dalo sklepati iz zadnjih brzojavk, ki pravijo, da Beograd ne misli proti Hrvatske-mu bloku ničesar ukreniti, da bi sc merodajni krogi v zadnji uri spametovali. in le s pametjo sc da odstraniti ta velikanska sramota. Zalibog imamo beležiti še drugi dogodek, ki ni nič manj žalosten, kakor prvi in ki ga naši sovražniki z nič manjšo slastnostjo ne bodo pograbili kakor prvega. Glasilo Stojana Protiča »Radikal«, je prinesel te dni pismo, ki ga je pisal Svetozaru Pribičeviču neki Her-cigonja. Iz tega pisma je posneti, da je Pribičevič nagovarjal Hercigonju. da bi spravil s tega sveta Radiča. Ali je to pismo resnično ali je zlagano, to še darics ne vemo. Vsekako pa meče čudno luč na beogradske razmere. Kaj bode ostali svet rekel ko bode čital o nas take stvari? Stad v Maribora in ©brni zbor krajevne organizacije NSS. \ soboto zvečer se je vršil velik shod narodno-socijalistične stranke v restavraciji »Maribor«. Shodu je predsedoval predsednik krajevne organizacije tov. Jarh. Kot prvi govornik je nastopil podžupan tov. Roglič, ki se je ba-vil z naraščajočo draginjo in navajal sredstva za njeno ublažitev. Predvsem se mora nastopiti proti neznosni draginji živil, ki jih v lastni državi zadostno in celo v izobilju produciramo. Izvoz mora biti odvisen od dovoljne in po stalnih primerno nizkih cenah izvršene domače preskrbe. Za njim je govoril še negotova stvar. Istočasno je treba rešiti tudi vprašanje nižjih javnih usluž-benced s tem, da se njihove dnevnice izenačijo z onimi od poduradnikov. Za to se Zveza javnih nameščencev v Ljubljani še ni izjavila, pač pa so prejeli tozadevne resolucije vsi parlamentarni klubi od strani Zveze javnih nameščencev za Dalmacijo s sedežem v Splitu. Novinar Pirc je opozarjal na zakon o pobijanju draginje, na podlagi katerega so mariborski mesarji zvišali cene mesu, čim so zvedeli, da jim to ta zakon dopušča. Istotako so podražili kruh peki in sicer brez oblastvenega dovoljenja. Tov. Cian govori o vojni odškodnini za begunec, ki jo je treba urediti na konferenci v Genovi in predlaga tozadevno resolucijo. Na koncu shoda je bilo enoglasno sprejetih več resolucij. Prva resolucija odločno apelira na vlado in ji daje nasvete kako bi se omililo neznosno draginjo. Druga resolucija povdarja veliko bedo, v kateri se nahajajo javni nameščenci vsled tega, ker so življenske potrebščine na račun novega zakona o draginjskih dokladah horendno poskočile. Vsled tega nujno zahteva, da se s 1. januarjem 1922 povišane draginjske doklade takoj izplačajo in da se obenem popravi krivica nižjim javnim nameščencem s tem, da se jim zvišajo dnevnice od 14 na 18 Din. 'Tretja resolucija govori v prid vojnim odškodovan-cein in priporoča naši vladi v Beogradu, da da našim delegatom za Genovo striktna navodila glede odškodnine za izseljence ozir. internirance iz od Italijanov zasedenega ozemlja. Po sprejetju resolucij je predsednik tov. Jarh zaključil zborovanje. Naslednji dan, v nedeljo dopoldne, se je vršil občni zbor krajevne organizacije NSS v Mariboru. Predsednik tovariš Jarh je v svojem poročilu na-glašal lep razvoj krajevne organizacije, Pri tej priliki je tudi izjavil, da je Slovenska ljudska stranka prelomila dano besedo, da bo glasovala za našega župana in je edinole njena krivda, ako mariborski župan ne pripada narodni stranki. To je SLS storila kljub pismenemu zatrdilu, da bo glasovala za župana naše stranke. Tov. Žnuderl je podal tajniško poročilo, iz katerega je razvidno, da je število naših članov v Mariboru naraslo na 900 članov. Ob tej priliki je tovariš razvil svoj organizacijski načrt za bodoče delovanje. Blagajniško poročilo je podal tov. Jaklič, na kar sta mu predlagala pregledovalca računov tov. Jaklič in Cian absolu-torij, ki je bil enoglasno sprejet. Podžupan tov. Roglič je na to v imenu kluba občinskih svetovalcev NSS poročal o položaju v občini in o delu naših občinskih svetovalcev. Naglaša! je, da imajo naši tovariši najvažnejše referate in da pridno delujejo v odsekih, da pa stranka nima vezanih rok. Istotako je poročal tov. Brandner o razmerah v parlamentu in o stališču, ki ga tamkaj zavzema naša stranka. Na predlog tov. Rajha je bila občinskim svetovalcem in poslancem izrečena zaupnica in zahvala za dosedanje delovanje. Občni zbor je na to prešel na volitve in je bil za predsednika ponovno in enoglasno izvoljen tov. Jarh, za podpredsednika pa tov. Roglič. Na to se je še obravnavalo o organizaciji zaupništva in o drugih važnih vprašanjih, na kar je bil občni zbor ob splošnem odobravanju zaključen. poslanec tov. Brandner o slabi politiki v Beogradu. To dokazuje zlasti izjava finančnega ministra v finačnem odboru, ki je dejal, da se v naši državi ničesar ne stori za pobijanje draginje, kar je eden izmed glavnih vzrokov, da stoji naša valuta tako nizko. Osobito pa se je bavil govornik z uradniškim vprašanjem, in naglašal, da se morajo vnesti potrebne svote za izplačilo s 1. januarjem 1922 povišanih draginjskih doklad v dvanajstine za marec in april, ne pa šele v budžet, kakor to zahteva demokratski poslanec Sečerov, ker je budžet Dvojna Z vsakim dnevom postaja bolj jasno, da imamo v naši državi dve vrsti državljanov: na eni strani tiste, ki slepo slede sedanjim vladnim mogotcem in imajo seveda vsled tega privilegij za vse, kar hočejo, na drugi strani pa vse one, ki nimajo hlapčevskega nagnenja in so toliko zavedni, da se upajo celo javno pokazati svoje pravo prepričanje. Tem poslednjim pa »državotvorne« stranke v naši svobodni državi ne dovolijo kazati svojega političnega prepričanja, še manj: ne dovoli se jim kratko udejstvovati v tisti stranki, kamor po svojem prepričanju pripadajo. Navedel bi lahko nešteto slučajev, ki prav jasno osvetljujejo sedanji vladni režim; za danes hočem podati javnosti samo nekoliko zanimivih podatkov o sodnih uradnikih in uslužbencih. mera. Krajevna organizacija NSS v Mariboru ima v svoji sredi tudi dva sodna uradnika, ki sta sledeč svojemu političnemu prepričanju požrtvovalno in nesebično delovala v tej krajevni organizaciji. Tovariš K. je bil tajnik in tov. P, blagajnik. Vsled pritiska od zgoraj pa sta dobila oba omenjena tovariša od predsedništva višjega deželnega sodišča nalog, da takoj odložita svoji funkciji v krajevni organizaciji z motivacijo, da sodni uradniki ne smejo biti kakršnikoli funkcijonarji v političnih strankah. Značilno je, da je istočasno in podoben ferman dobil tudi tajnik krajevne organizacije tov. M. v Ptuju. Načelstvo stranke in poslanca tov. Deržič in Brandner sta vsled tega intervenirala pri oddelku ministrstva pravde v Ljubljani, kjer se jima je zagotovilo, da se s tem Pr. R.: Na svsp&M Bili so pred vojno časi, ko se je pri nas mnogo pisalo, govorilo in kričalo o rodoljubju in domoljubju. Navadno pa so najmanj čutili, delali in žrtvovali za narod tisti, ki so najbolj kričali. Pravi m resnični rodoljubi so delali na tihem; vsak uspeh ki ga je imel narod od njihovega dela, jim je bil najslajše plačilo in zadoščenje. Z odkritosrčnim veseljem so pozdravili tudi vsako narodno pridobitev, pa naj je prišla od katerekoli strani. A kričačem ni bil mar blagor naroda, ampak lastna ko-rjst in lastna slava; prave rodoljube so mrzili in prezirali. Kričali so, da bi narod premotili v svojih sebičnih namenih. Stritar je njihovo nečedno početje na kratko obsodi!, češ, da jim je narodnost le molzna krava. držnvo £Vt-Pre°brat. Dobili smo lastno P,reiSllii rodoljubarski kričači so Utihnili o rodoljubju do lastnega naroda. Pravijo, da sedaj ni več v nevarnosti naš narodni obstoj in da je nepotrebno narodnostno delo med Slovenci, dasi je ena tretjina naših najboljših rojakov še ostala pod tujim jarmom. Kriče pa še vedno naprej, toda sedaj se njihovi pogledi obračajo in njihove roke se stezajo preko lastnega naroda tja, od koder pričakujejo več dobička, kakor so ga imeli od svojega prejšnjega rodoljubarstva. Umevno je, da od takih ljudi ne moremo pričakovati dobrih in plemenitih dejanj za splošni blagor, kakor ne moremo brati žlahtnega grozdja s trnja. Ali ker njihovo zlikovsko početje slabo vpliva na slovensko javnost in tudi na nekatere naše prave rodoljube ter postaja naša narodna zavest vedno bolj topa m mrzla, je treba povzdigniti glas, da Slovenci nismo na pravi poti, ako poslušamo take krive nauke! Narod, ki sc ne zaveda, da je narod, propada in tudi ni vreden, da živi. Tak narod ni kulturen in sc nikdar ne more dvigniti na kulturno višino drugih prosvetljenih narodov. Narod mora biti sam sebi najvišji ideal in se mora to stremljenje povsod kazati tudi v delih njegovih vodilnih mož! Pri nas pa nastaja vedno večje mrtvilo v vseh narodnih zadevah in dela vtisk, kakor da se je slovensko narodnostno vprašanje že preživelo. Mnoge naše izobražence je sram govoriti o narodnem čustvu, o narodni ljubezni. Naši žeparski kričači so vrgli Proč svojo prejšnjo krinko in se že kar očitno rinejo v mednarodno žeparsko družbo. Slovenska narodnost jim vedno huje smrdi. Zato so tudi nižje slovenske sloje začeli goniti izpod narodne zastave v rdečo internacijonalo, irno-vitejše mestno prebivalstvo in uradni-štvo pa poizkušajo potegniti za seboj v —- izraelski tabor. Tudi naši umetniki razun malih izjem postajajo vedno bolj mednarodni. Grozno so moderni. Slovenske narodnosti se otepajo z vsemi štirimi. Mislijo, da bi naš narodni duh pokvaril njihove umotvore! V drugih velikih in malih kulturnih narodih se ne dela tako. Tam največji umetniki za svoja najboljša dela najraje zajemajo snovi iz lastnega naroda. Sinovi in hčere visokih in nizkih stanov v drugih narodih neprestano tekmujejo med seboj v delu za povzdigo narodnega ugle- da, narodnega ponosa, narodne sreče. Okoli osemdeset milijonov Nem-. cev je na svetu, ali nobenega ni sram potegniti se za čast svojega naroda, če tudi jo je nemško barbarstvo močno omadeževalo v svetovni vojni. Nemci so se borili in se še bore z največjo požrtvovalnostjo in odločnostjo za vsako narodno malenkost, za vsak košček zemlje, za koristi vsakega svojega rojaka. Angleži so si razpredli čez ves svet svoje lastninske in vladarske pravice, a še jih nimajo dovolj. Trudijo se še vedno za novimi pridobitvami na škodo drugih narodov. Tudi Italijani so velik, skoraj štiridesetmilijonski narod. Združeni in dobro so zavarovani v lastni državi. Vendar kljub temu njihovi narodni prenapetneži kriče, divjajo in otepajo okrog sebe, kakor da bi jim pretile od vseh strani največje nevarnosti. Predobro in prežalostno je nam vsem znano, kaj vse morajo dan za dnem trpeti ravno naši na novo zasužnjeni primorski rojaki pod barbarskimi nasilstvi te laških divjakov. (Dalje prih.) ni hotelo delati izjeme pri pristaših NSS, ampak, da velja to za vse politične stranke. Na tozadevno vlogo načelstva NSS na oddelek ministrstva pravde v Ljubljani pa je načelstvo prejelo tudi sledeči dopis: »Št. 3917-21. Načelstvu narodno-socijalistične stranke v Ljubljani. Na dopis z dne 15. decembra štev. 2059 mi je čast odgovoriti, da je pred-sedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani v enakih primerih, kakor so bili primeri M. P. in K., ravnalo na isti način tudi proti pripadnikom drugili političnih strank. Ukrepi predsedništva višjega sodišča so v skladu s predpisi § 24 služb, pragm., S 47 sodne instruk-eije in § 2 sodn. disc. zakona. Oddelek ministrstva pravde v Ljubljani, dne 20. decembra 1921. — Babnik.« Dobro torej! Ako je tako, potem seveda ne bomo ugovarjali, ker izjeme samo za našo stranko tudi ne zahtevamo. A kmalu smo se prepričali, da temu ni tako. J DS seveda kot navadno ima izjemo. Evo več slučajev: Lansko leto se je vršil v Ljubljani zbor JDS, na katerem je bil izvoljen v izvrševalni odbor JDS sodni uradnik Zorko. Dne 6. jan. 1.1. se je vršil v Kočevju občni zbor krajevne organizacije JDS, na katerem je bil izvoljen podpredsednikom gospod sodni svetnik Ivan Hutter. Na tem občnem zboru je v imenu vodstva JDS poročal g. dr. VI. Ravnihar, kateri Razgled Anarhija na Reki. Fašisti napadli z bombami kvesturo. Vefik napad na vladno palačo, Reška jugoslovanska stranka prosi za pomoč naše vojske. Reška jugoslovanska stranka je dobila teiefonično vest z Reke preko Sv. Ane pri Sušaku, da so fašisti danes popoldne z bombami napadli kvesturo na Reki, pri čemer je bilo več oseb ubitih in ranjenih. Fašisti so polili s petrolejem vagon uniform, ki je prišel z Dunaja za novo reško policijo in ga zažgali. Fašisti pripravljajo velik napad z bombami na vladno palačo in na predsednika Zanello samega. Karabi-nijerji, ki bi morali vzdrževati red, so popolnoma brezbrižni in pasivni. Reška jugoslovenska stranka se je z nujno brzojavko obrnila v Beograd na zunanjega ministra dr. Ninčiča za oboro- Tedefiski Koncentracija naprednih strank. To je najnovejši tam-tam, ki ga je započela do skrajnosti skrahirana ideesarija. V boj za to »veliko idejo« je poslala advokata dr. Kukovca, ki se je svoječasno toliko žrtvoval, da je hočeš nočeš postal minister. Sedaj, ko sc je neprijetnega ministrovanja iznebil, je šel malo na izprehod sem ter tja po zeleni Štajerski. Zašel je v Središče in drugam in končno padel tudi na shod mariborskih obrtnikov. Iz tega obrtniškega nadstrankarskega shoda so vc-rižniški časopisi skovali koncentracijsko manifestacijo. Kaj hoče ta »napredna« koncentracija? — Nič druzega nego združitev verižnikov, samostojnih kmetov in proletarcev v eno samo »napredno«-ve-rižniško stranko, ali z drugimi besedami: zatirani sužnji in berači naj dvignejo gnjilo verižniško druhal iz blata nad oblake. JDS hoče biti »napredna«. Tej pro-pali in do kosti gujili strančici kategorično odrekamo častni naslov »napredna«. Najbolj nazadnjaška, ljudstvu in državi nevarna skupina temnih elementov, — in s to naj se socijalistične, poštene in narodne v resnici napredne stranke družijo ali jo celo podpirajo? Nikdar in nikoli! V prah in pepel je treba streti ideesarijo, ki je edina kriva vse bede, ki tira v obup ubogo našo državo! Ali je JDS narodna? Matcrijelni in socijalni škodljivci so protinarodni in sovražniki države. Poglejte jih le, kako podpirajo na Štajerskem nemške pritepence in čifute. Za denar seveda! Ali so socijalni? — Stradamo pod njihovo vlado huje nego kedaj poprej! — In sedaj naj to druhal še podpiramo? Našli se bomo v skupnem delu zlasti na Štajerskem, ko se bo šlo za bi kot bivši poverjenik za pravosodje poučil g. Hutterja, da sodni svetnik po teh in teh paragrafih ne sme biti politični funkcijonar. Dno 15. januarja pa čita-mo v mariborskem »Taboru« poročilo o občnem zboru krajevne organizacije JDS v Mariboru, kjer se nahajajo imena tudi sledečih političnih funkcijonarjev JDS: dvorni svetnik Levec Anton, sodna svetnika Dev. Oskar in Mulej Anton, sodni upravitelj Tone Holnnec, zaščitnik dece Pleskovič Rudolf, ter.ka-znilniški uradnik Zavodnik Albert. Iz vsega tega je torej razvidno, da veljajo strogi sodni predpisi samo za pristaše nekaterih strank in da JDSarji lahko delajo kar hočejo. »Ja Bauer, das ist vas anderes«, bi dejal Švaba. Zaenkrat se vzdržujem vsakih na-daljnih opazk, vprašam le funkcijonarje pri višjih sodnih oblastih v Ljubljani kaj hočejo ukreniti, oziroma ali so že kaj ukrenili, da se dvojna mera ne bo izvajala kar preko vseh sodnih zakonov, predpisov in instrukcij samo v prilog ene politične stranke. Vprašam nadalje gospoda pokrajinskega namestnika ministra Ivana Hribarja, kaj hoče ukreniti on, kot najvišji pokrajinski funkcijonar, da ne bomo imeli dveh vrst državljanov in da bodo zakoni veljavni za vse enako. Želimo to iz državnega in ne iz strankarskega stališča. Rudolf Juvan. po svetu. ženo pomoč naši obmejni četi, ako bi Zauella to ne prosil diplomatskim potom. To se je sporočilo tudi italijanskemu poslaniku Manzoniju v Beograd, ki je tajniku Stejiču osebno obljubil, da bo za vsako ceno ščitil reško vlado in predsednika Zanello. Strašne slike iz stradajoče Rusije. V derbačevskem okrožju saratov-ske gubernije je katastrofa lakote posebno velika. Ljudstvo je že davno pojedlo vse zaloge, slamnate strehe, pse, mačke in podgane; celo odpadke jedo. Množijo se ropi in umori, otroke kradejo in jih koljejo. Ponoči izkopavajo mrliče, da jifi imajo za hrano. — »Jutro« glasilo verižnikov se iz te strahovite bede norčuje in jo imenuje zasmehljivo »kanibalizem«. — Pride še čas obračuna! pregled. res narodno delo, — za socijalno in gospodarsko blagostanje in proti švab-ski prepotenci; toda le s poštenimi slovenskimi in socijalističnimi strankami. Demokrati proti ljudstvu. V torek dne 14. t m. se je vršila seja občinskega sveta ljubljanskega. Pri tej seji se je znova pokazalo, da demokratarji, zastopniki veleverižni-kov, ne privoščijo ubogemu ljudstvu in občinski blagajni ničesar, in da se jim gre dosledno vedno le za obrambo vojnodobičkarskih oderuhov. Glavni njihov zagovornik je zakrknjeni kapitalist Dr. Triller. Naš tovariš podžupan Riko Jug je kot poročevalec stavil predloge na zvišanje občinskih dav- kov, ki bi seveda v prvi vrsti zadeli verižniške kapitaliste in razne druge postopače. Tako je bilo predlagano zvišanje oziroma uvedenje novih davščin za hišne posestnike, zemljiški davek, davek na nezazidane stavbene parcele, ki so služile doslej le v špeku-lacijske svrhe kapitalistov, davek za obiskovalce kavarn in gostiln, davek za kvartopirec itd. Tem davkom se je kapitalistična JDS kot najbolj prizadeta z vso silo uprla. Pomagalo pa ni nič, ker je bila preglasovana od delovne večine. Zastopniki ljudstva so sprejeli še več nujnih in koristnih predlogov in sicer za zgradbo dveh mestnih stanovanjskih hiš, za povečanje mestne ubožnice, popravila v mestnih šolskih poslopjih. Dovolilo se je tudi zvišanje meščanske podpore. Obenem so se prepustile nekatere mestne parcele za prireditev centralnih igrišč in centralnega šolskega vrta. — Socijalno delo so z vso silo ovirali zastopniki verižnikov, ki so zopet jasno pokazali, da se jim gre vedno le za lasten žep in da so strupeni sovražniki delovnega ljudstva. Strašna moralna gniloba. Vso jugoslovansko javnost, zlasti pa verižniške kroge, ki so koncentrirani v propali demokratski stranki, razburja bolj nego Radičeva poslanica umazana afera, ki se razpravlja v vesoljnem časopisju: Protičcvo glasilo, beogradski »Radikal«, je priobčil pismo, ki ga je baje pisal komunist Herci-gonja ministru Svetozaru Pribičeviču. Ali je pismo resnično ali izmišljeno — v obeh slučajih se nam odkriva strašna morahfa gniloba, ki je zabredla vanje naša država. V pismu se očita ministru Pribičeviču, da je nagovarjal svojega nekdanjega somišljenika Hereigonjo, naj spravi s poti Radiča in notranjega ministra Draškoviča, Pribičevičevega somišljenika, njegovega kolega v ministrstvu, ki je bil s Pribičevičem vred glavni steber demokratske stranke. In to zavoljo tega, ker je nameraval baje Draškovič izstopiti iz demokratske stranke in osnovati lastno stranko. Po tem pismu je tudi preskrbel Pribičevič Hercigoiiju potni list za tujino in mu ponujal denar, d^ naj se preseli v Ameriko, ker sc ga je začel Pribičevič bati. Mi aktivnega ministra Pribičeviča ne borno obtoževali niti zagovarjali. — Opere naj se sam kakor ve in zna. Vsekakor pa je njegova prokieta dolžnost, da toliko časa, dokler se ni prav do čistega opral, — zapusti takoj ministrski stolcc in tira stvar pred sodišče. Sodišče je pravi forum, ne pa štiri stene propalih demokratskih klubov. V zadevi sami pa stvarno lahko pripomnimo sledeče: Gospod Protič, ministrski predsednik n. /., ki je zadevo objavil v svojem glasilu, je izjemoma kristalno čist človek, ki nima na sebi moralne pege. Rudolf Hercigonja, bivši idealno čisti borilec za svobodo in poštenje, je postal le vsled demokratarskih lumparij sovražnik »državotvorbenih« klik, baje komunist in atentator. Glede osebne poštenosti in dostojnosti je čist, da mu ga ni para v vesoljni demokra-tariji. Sedaj je moral bežati pred demo-kratarsko maščevalnostjo. Demokratska zagrebška »Riječ« je sama priznala, da so obstojale zveze med Pribičevičem in Hereigonjo, dokler slednji ni postal anarhist. Demokratski minister Draškovič, ki bi vedel o zadevi morda marsikaj povedati, je bil žal preteklo leto potom atentata umorjen. Radič še živi v Zagrebu. Dokazanega ni ničesar; razčistilo bo zadevo do dna edino le sodišče, če bo tako srečno, da jo bo dobilo v roke. Vsak misleči Jugoslovan pa naj si uredi svoje možgane tako, kot mu to velevajo pravila zdrave logike. Strah pred komunisti. »Pravda« piše, da se da po nekaterih znakih v Skoplju, Osjeku in Banjaluki, pa tudi v Zagrebu in Beogradu sklepati, da naši komunisti pripravljajo velikopotezno in jasno zasnovano akcijo. Ne more pa se še dognati, kaj nameravajo. — Da bi le hoteli državotvorne verižnikc s kostjo in kožo požreti! Strah ima velike oči. Obvezni poluletni tečaj na državni podkovski šoli v Ljubljani se prične 1. aprila 1922. Za vstop v tečaj je vložiti pri vodstvu državne pod-kovske šole v Ljubljani dne 10. marca Poročila Litija. i Tukajšnja krajevna organizacija Narodno-socijalistične stranke priredi v nedeljo 19. t. m. predpustno veselico v Štravsovi gostilni. Na sporedu je godba, petje, ples in šaljiva posta. Ker sc obeta mnogo neprisiljene zabave, vabimo vse, ki ste v predpustni dobi radi veseli, da nas posetite. Prijatelji in tovariši iz bele Ljubljane dobrodošli. Hrastnik. 1 Dober in nepokvarjen želodec mora imeti, kdor hoče prenesti vse hvalisanje in dobrote, ki jih trosijo po Hrastniku naši policaj- in »birtscaus«-demo-krati. Pa saj tudi res! Velika je zasluga, ki so si jo pridobili ti gospodje 1922 prošnjo ter ji priložiti: 1, rojstni in krstni list, 2. domovinski list, 3. zadnje šolsko spričevalo, 4. učno izpričevalo, 5. ubožni list, 6. nravstveno izpričevalo. Pouk v podkovski šoli je brezplačen. Učenci dobivajo redno državne podpore ter imajo prosto stanovanje v zavodu. Skrbeti pa morajo sami za hrano in potrebne učne knjige. Poleg podkovstva se poučuje ogledovanje klavne živine in mesa. Višja poljedelska šola v Splitu. V Splitu se bo še to leto otvorlla-višja poljedelska šola, ki bo namenjena samo za teoretično poučevanje. V krsti svoje žene zmrznil. Pred nekaj dnevi je šel neki kmet iz okolice Krakovega v mesto, da kupi kr.fto za svojo pravkar umrlo ženo, ki je ležala na odru. Ko se je vračal domov, so ga na samotni poti skoti gozrt napadli razbojniki in oropali. Boječ sc„ da bi kmetič prekmalu sporočil ljudem; o ropu, so prisilili kmeta, da se ie vle-gel v krsto, katero so pokrili s pokrovom in potem še trdo prevezali z vrvjo. Krsto so vrgli v gozd, sami pa so sc vsedli na kmetov voz in pognali konja. Sosedje so čakali kmeta do drugega dne, nato so ga šli iskat. Šele drugi dan so našli krsto in v njej kmeta zmrznjenega. Vsi njegovi obupni napori, rešiti se iz prevezane krste so ostali brezuspešni in vsled hudega mraza je nesrečnež zmrznil. Redni občni zbor pevskega društva »Zarja« v Ptuju se bo vršil dne 22. februarja, ob 20. uri, z običajnim dnevnim redom v spodnjih prostorih »Narodnega doma«. Dolžnost vseh pevcev kakor tudi drugih tovarišev je, da se tega občnega zbora polnoštevilno in točno udeležijo. Gg. rezervnim oficirjem! Častniki ljubljanske garnizije so osnovali v svrho gojenja družabnosti, zbliževanja in medsebojnega spoznanja »Oficirski dom v Ljubljani«, kjer se bo skušalo doseči stavljeni si smoter * prirejanjem predavanj poučne in voja-škonaobrazne vsebine, zabavno-dru-žabnih večerov itd., h katerim imajo dostop le člani društva in po njih vpeljani gostje. Predsednikom oficirskega doma je bil izvoljen pomočnik generala, g. polkvonik Mlad. Bogičevič, kot zastopnik rezervnih oficirjev pa v odbor rez. pp. g. podžupan Riko Jug, ki je radevolje na razpolago z event. za-željenimi informacijami. Ker je medsebojno spoznanje, kakor tudi poznanje običajev za vse rezervne oficirje v obče in posebej še za priliko vršenja orožnih vaj važno in neobhodno potrebno, se vsi v Ljubljani stanujoči gg. rez. oficirji vabijo, da priglase svoj vstop v društvo »Oficirski dom«, ki ima svoje prostore v vojašnici vojvode Mišiča (belgijska vojašnica), po-dopisnici ali pa osebno, bodisi pri društvu samem ali pa pri g. prok. Riko Jugu, Prešernova ul. 50, II. nadstr., z- istočasno navedbo naslova in čina. Mesečni članski prispevki znašajo Din. 5.25 za kapitana I. ki., Din. 4.33' za kapitana 11. klase., Din 3.67 za poruč-nika in Dinarjev 3 za potporučnika in se plačujejo mesečno, v na- prej, prvič ob priglasu. Prva plesna prireditev društva »Ofic. dom« se vrši dne 22. t. m. v hotelu »Union« in je želeti, da bi dotlej bilo priglašena že znatno število gg. rez. oScirjev. z dežele, (po mnenju nekega gospoda, gre posebna zahvala hrastniškim demokratom!) ob priliki zadnjih mezdnih pogajanj rudarjev in nastavijencev t. p. d, Kakor trdijo, je JDS kot prva uvidela naše obupno stanje ter je takoj sklicala anketo (Dr. Kramar na sestanku demokratov v Hrastniku) in demokrati so »pritisnili« na družbo, da je ugodila našim zahtevam; sedaj pa, rudarji in delavci, je Vaša prokieta dolžnost, da se izkažete tudi hvaležni vašim dobrotnikom-demokratom (ali po domače: da vržete svojo volilno kroglo v demokratsko škrinjicoj) To in podobno se meče dan na dan med delavce, posebno med nastavljen-cc. Toda gospodje — ravnatelj Gnus in drugovi ____ zapomnite si enkrat za Ajedno: Iz te moke, ne bo kruha! Vse rase koritarsko kruljenje vam prav nič ne pomaga; predobro vas pozna-*«o in vemo, da so vas le besede, dejanja so pa v žepu vaših voditeljev. ¥aša skrb ra ubožnejše sloje oziri vedno le pred volitvami, sicer pa proglasite vsakogar, ki se drzne potožiti ik'Z te obupne razmere — za protidr-žavnega komunista. — Hvaležnost faočete za zasluge, ki si jih sploh niste zaslužili! Jeli mar to vaša zasluga, bv so nam zvišali plače, ker bi sicer morali poginiti gladu!? Ali mari zato flačujemo ministre in poverjenike, da ščitijo družbo? Čigava pa je zasluga, tla so se zvišale cene premogu in stem ludi vsem živi jenskim potrebščinam? IZadnja so že za ioo% dražja, medlem, ko smo dobili mi le 30%.) Aha, temu je pa kriv g. pokrajinski name' fllnik Hribar, ki je — po mnenju g. ravnatelja Gnusa izrazit radikalec In kot tak tudi manj pošten kot 11. pr. Kibnikar; sicer pa: Pozor! g. namestnik, hrastniški demokrati hočejo iti io svojega cilja če treba — tudi preko vas. Tako približno je vsaj dejal na nedeljskemu občnemu zboru g. Gnus, — ki je bi! med vojno tudi eden naj-, vnetejših propagatorjev avstrijskega Tojnega posojila — in čemur je pritrdilo tudi drugih navzočih 10 denio-*i atov z družinami vred, nezavedajoč ae, da je marsikateri izmed njih nosil t času, ko je bil g. Hribar preganjan, zlate, velike in male srebrne itd. ter se šopiril v »Interessanten Blat-tu« med bivšimi avstrijskimi junaki. Ali ste mar že pozabili gg., da ste v Galiciji pošiljali kar cele vode v smrt samo zato, da zadostite svoji častihlepnosti in osebnim koristim? — Pa kaj za to! Danes-ste med demokrati in ste zopet edinozveličani »drž.avo-Ivorci«. — Sicer je pa zopet upanje na boljše čase v Hrastniku, ker demokrati imajo že tudi svoj odbor, kjer sedijo poleg goraj omenjenih gospodov še drugi, s splošno strankarsko izobrazbo — ker preplazili in >pre-Snofali« so že vse stranke, od klerikalne pa do komunistične. Čas je žc bil! Kakor slišimo, je naš »dični« policijski ravnatelj g. Logar odšel na daljši bolniški dopust, od koder se ne vrne več. Skrajni čas je že bil, napraviti konec paševanju tega »bolnika*. Pod krinko jugoslov. demokratizma je ta gospod vobčo protežiral tukajšnje renegatske kroge ter se klanjal celjski nemčurski družbi — proti narodnim organizacijam pa postopal skrajno rigorozno ter, lahko rečeno — absolutistično. Govori se, da mu je pripomogel do nezaželjenega dopusta celjski »Jaga-ball«, kjer se je celo noč senčil v milosti raznih VVindischgrStzov in sličnih drugih elementov. Vendar slutimo, da tiči še nekje drugje vzrok. Novemu vodji tuk. policijskega oddelka gospodu drju Senekoviču pa priporočamo več narodno-zavedne energije. Kje je narodna zavest?! Nemški »Jagaball«, na kojega so došli celo bratci tuk. nemčurske zalege iz Leobna in Gradca itd. ter se je vršil pod patronanco Karlovih agitatorjev — knezov \Vindischgratz, — je posetilo tudi več Slovencev zlasti državnih uradnikov slovanofobske preteklosti. Med temi »Jogri« si videl tudi predsednika celjskih demokratov v prav veselem razpoloženju. To naj bi še bilo, vsaj poznamo njegovo koketiranje s tuk. nemškimi prvaki kakor tudi njegovo zavest, biti zvišen nad drugimi — enak — »Herrenvolku« — da pa je nato posetila še »Kinderball« vsa njegova obitelje pač slično početju nekdanjih Slovencev-avstrofilov, ki še danes nimajo narodne samozavesti ter klonejo svoje glave prostovoljno biču novodobnih absolutistov. Ni čuda, da slična gospoda v Stross-majerjevi ulici bojkotira prireditve na-rodno-naprednih nedemokratskih društev, podpira pa vkljub temu po sistematičnih obiskih nemške veselice itd., kar jasno kaže oholost in strankarsko zakrknjenost celjske laži-demokracije. Z narodno zavednostjo naj se ta gospoda nikar ne trka po prsih, ker vemo, kam pes taco moli, Radovedni smo, kaj k tem poreče gosp. urednik »Nove dobe«. Socijalno gibanje. Boj draginji. Nft podlagi zaključka sestanka združenih strokovnih organizacij javnih in privatnih nameščencev ter delavcev v Sloveniji, ki se je vršil dne 11. februarja ob 5. uri pop. v dvorani mestnega magistrata, se skliče v nedeljo dne 19. t. m. ob 10. uri dopoldne javen protestni shod proti draginji in kritičnemu položaju manuelnega in duševnega proletarijata. Protestni shod javnih nameščencev v Celju. Tukajšnje društvo javnih nameščencev namerava sklicati protestni shod zoper nečuveno postopanje beograjske vlade ter zahtevati takojšnjo izplačanje draginjskih doklad po novem zakonu. Tej nameri vsestransko pritrjujemo; — vendar smo radovedni, kako bodo protestirali razni funkcijo- *arji imenovanega društva zoper delovanje raznih njihovih strankinih kolegov »državotvorcev« na vladnih stolčkih. Vrana vrani ne skljuje očesa. Hoče pri Mariboru. V vHiki dclavec-trpin občuti v velik mer, današnjo neznosno drahmo. Moz, ki ima par otrok doma zasluži 50—60 kron dnevno, dočim’ mn za samo hrano niti 80 kron ne zadostuje. Od kje vzeti primanjkljaj? Od česa živeti? Delavec je dandanes največji trpin. Njegovo življenje je boj za eksistenco. Pa »e samo tukajšnji delavec, vsi delavci širom domovine so reveži, lreba je zato da si sami pomagajo do ojsega življenja. Vsi, ki trpite vsto-P'te v strokovno organizacijo NSZ in Tovarni f°™° PriČCli ne,zProsen boj. Oklenite iT-vsi^ del°! naše zaščitnice, naše Važno za invalide. Po zadnjih nadpregledih se od dne