Odgovorni urednik NT Branko Stameičič ŠT. 49 - LETOSUf - CELJE, 7. 12./95 - CENA200,SIT Urednica Noveja tednika Mileno B. Poklic Tri sestre z Vrha nad Laškim živijo v liiši, ki ji zemeljski plaz grozi, da jo bo vsak iiip podrl. Reportaža na strani 20. GOSPODARSTVO Previdni optimisti ob ukinitvi sankcij proti ZRJ. Stran 4. VESELI DECEMBER Prvi od treh dobrih mož že na pohodu, dva se odpravljata na pot. Stran 7. OKNO SVET Iz Logarske V Avstrijo preko Pavličevega sedla. Stran 6. ZDRAVSTVO Osteoporoza tat, ki ponoči krade kost. Stran 8. ŠPORT Cankar v Kaliforniji za zimsko osmico. Stran 18. Trgovci s Celjskega ustanavljajo novo grosistično podjetje. Intervju z Alojzem ForštneriemnastraniS. Celje bo sofinanciralo gradnjo športne dvorane ob Gimnaziji Center. Aktualna tema na strani 8. DOGODKI al Ceste bodo prevozne! Na območju Mestne občine Celje torkov sneg ni povzro- čil večjih težav. Odgovorni v občini zagotavljajo, da bodo ceste tudi ob obilnejšem sneženju prevozne, kako se bodo na cestah znašli vozniki, pa je najbolj odvisno od opreme njihovih vozil. V torek so v Celju - kljub temu, da še ni zapadlo 15 cm snega, kot za pluženje cestišč določa občinski odlok - začeli z odstranjevanjem snega s površin, ki sodijo v takoimenovano 1. prioriteto. Gre za cestišča, po katerih so speljane proge mestnega avtobusnega prometa, ob tem pa še za vsa parkirišča in pločnike, ki so uvrščeni med javne površine. Ob tem velja ponovno opozoriti, da so lastniki funkci- onalnih zemljišč ob stanovanjskih in poslovno-stanovanj- skih stavbah sami dolžni poskrbeti za čiščenje le-teh. Ob vsesplošnem pomanjkanju denarja bo namreč uspeh že to, da bodo očiščene tiste površine, ki so dejansko v občinski pristojnosti. IS Spet novo ime? I. Gimnazija v Celju je šele pred meseci dobila zdajšnje ime, prej pa se je od imena Gimnazija Celje pred reformo usmerjenega izobraževanja za to srednješolsko ustanovo zvr- stilo kar nekaj poimenovanj. Zdaj je ponovno aktualna po- buda, da se šola preimenuje v Gimnazijo Antona Martina Slomška. Ker so v Celju tri srednješol- ske ustanove, kjer se izvaja gimnazijski program, je tudi nemalo zadreg s poimenova- njem šol v vsakdanji rabi. Ta- ko se ob Gimnaziji Lava in Gimnaziji Celje-Center za zdajšnjo I. Gimnazijo v Celju novo ime še vedno ni povsem >prijelo<. V pogovoru, med srednješolci in starejšimi se še najpogosteje sliši kar >stara gimnazij a< ali pa >Kajuhova gimnazij a<. Celjski občinski svetnik Ja- nez Lampret iz vrst SKD je konec novembra na vodstvo občinskega sveta naslovil po- budo, da se I. Gimnazija v Ce- lju preimenuje v Ginrmazijo Antona Martina Slomška. Že v prejšnjem skupščinskem man- datu je predlagal, da se celjska Gimnazija s sedežem v Kaju- hovi ulici preimenuje v Gim- nazijo Antona Martina Slom- ška, preimenovanje pa naj bi začelo veljati v šolskem letu 1995/96. Med zadnjim zaseda- njem občinskega sveta je opo- zoril, da na to svojo pobudo ni dobil odgovora. Svoj zdajšnji predlog je Lampret utemeljil s tem, da je Anton Martin Slomšek kot kasnejši lavantinski škof svoja temeljna znanja in modrost dobival prav na celjski gimna- ziji. Slomškovega pomena za samobitnost slovenskega na- roda ter njegov doprinos k utr- jevanju narodne zavesti s tem, ko je sedež lavantinske škofije prenesel v Maribor, se Sloven- ci vse bolj zavedamo. »Za nje- govo domoljubno delo, ki se je pričelo prav na celjski gimna- ziji, se mu knežje mesto Celje lahko dostojno oddolži le na ta način, da naslednico takratne gimnazije poimenuje po Anto- nu Martinu Slomšku,« meni Lampret, ki predlaga preime- novanje še pred prvim obi- skom papeža v samostojni Slo- veniji, a najkasneje do 7. apri- la oziroma velike noči leta 1996. IS V ponedeljek je bila Aškerčeva še zaprta, v torek zjutraj pa so si Celjani in tisti, ki se skozi mesto vozijo v smeri jug-sever že lahko oddahnili, saj je končno odpravljen eden največjih prometnih zamaškov v mestu. Levi pas tiii pred snegom v Mestni občini Celje je odgovornim uspelo uresniči- ti napovedi, da bodo eno naj- hujših črnih točk mestnega prometa in najverjetneje največji prometni zamašek, Aškerčevo ulico, razširili in uredili pas za levo zavijanje še pred snegom. Dela naj bi po napovedih opravili minuli konec tedna, tako da bi bila enosmerna zapora Aškerčeve ulice y^ križišču od Teharske ceste do Levstikove ulice odprav- ljena že v ponedeljek zjutraj. Vendar je pri delu prišlo do enodnevne zamude, saj so v Celju prvotni načrt o razširi- tvi križišča dopolnili in raz- širili Aškerčevo ulico za do- datni vozni pas v celotnem poteku od križišča s Tehar- sko cesto oziroma mesta, kjer je stal nekdanji hotel Pošta, do avtobusne postaje. Ob razširjeni Aškerčevi so na mestu, kjer so pred krat- kim porušili stanovanjsko- poslovna objekta Aškerčeva 2 in 4, uredili parkirišče. Ureditvena dela pa so se ne- koliko zavlekla tudi zato, ker je delavce vendarle pre- senetilo slabo vreme. Tako so morali sveže položen as- falt zaradi sneženja sušiti, preden so lahko zarisali tal- ne oznake. IS, Foto: SHERPA Konjišlii proračun višji Na zadnjem zasedanju sveta občine Slovenske Ko- njice so svetniki sprejeli re- balans letošnjega proračuna. Proračun je višji za 125 mili- jonov tolarjev in skupno znaša zdaj 595 milijonov. Ob upoštevanju meril, ki so jih zastavila resorna mini- strstva, je Konjičanom osta- lo za prosto razporejanje sredstev rebalansa pravza- prav le nekaj več kot 38 mili- jonov tolarjev. Te so nameni- li predvsem cestnemu in ko- munalnemu gospodarstvu. Obenem so svetniki sprejeli tudi sklep, da preostanek dveh milijonov tolarjev, ki so bili v proračunu namenjeni za izvedbo volitev v krajev- nih skupnostih, preusmerijo v izgradnjo ceste v krajevni skupnosti Sojek-Kamna Go- ra. To je namreč edina kra- jevna skupnost, ki z občin- skim središčem še nima ne- posredne cestne povezave. Sprejeli so tudi poslovnik občinskega sveta ter osnutek odloka o preoblikovanju ob- stoječega Komunalnega po- djetja Slovenske Konjice v Javno podjetje. Osnutek od- loka je bil deležen nekaj svetniških amandmajev, ki jih bo statutarno-pravna ko- misija upoštevala pri do- končnem oblikovanju odlo- ka. Ta bo predstavljen že na prihodnjem zasedanju, pred- vidoma v drugi polovici de- cembra. Po nekajkratnih preložitvah pa so svetniki tokrat le potrdili petčlanski upravni odbor sklada stavb- nih zemljišč, ki mu predse- duje Miro Kvas. Marija Med- ven pa je imenovana za predstavnico lokalne skup- nosti v svet Centra za social- no delo Slovenske Konjice. b.f. O Ceijsifiii ieiiarnaii postopno Osrednja točka petkovega zasedanja štorskega občinske- ga sveta je bila reorganizacije JZ Celjske lekarne, svetniki so soglašali s prenosom lastni- štva nepremičnin na prosto- voljna gasilska društva, še en- krat pa se bodo lotili imenova- nja odbora za gospodarstvo, kmetijstvo in razvoj. Ob obravnavi reorganizacije Javnega zavoda Celjske lekar- ne so se štorski svetniki naj- prej seznanili s predlogom od- loka o ustanovitvi javnega za- voda, vključno s sprememba- mi, ki so bile dogovorjene na skupnem usklajevalnem se- stanku županov vseh občin, naslednic nekdanjih občin so- ustanoviteljic zavoda. Sezna- nili so se tudi s premoženjsko bilanco JZ Celjske lekarne in sklenili, da odlok o ustanovitvi obravnavajo po rednem in ne skrajšanem postopku. Za takšno pot so se odločili zaradi obsežnosti in zahtevnosti pro- blematike reorganizacije za- voda in tako so v petek opravi- li le prvo branje, odlok v konč- nem besedilu pa bodo spreje- mali na enem prihodnjih zase- danj. V Štorah pa so soglašali s podaljšanjem mandata LUija- ni Grosek, zdajšnji v.d. direk- torici JZ Celjske lekarne, is Predsednik Občinskega sveta Mestne občine Celje sklicuje za torek, 12. decembra 1995 ob 8. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Celju 13. sejo Občinskega sveta Mestne občine Celje, na kateri bodo svetniki obravnavali: poročilo o realizaciji sklepov Občin- skega sveta MOC od 31.1. do 7.12.1995 ter potrditev zapisnika 11. in 12. seje, odgovore na ter nova vprašanja, pobude in predloge, predloge komisije za mandatna vpraSanja, volitve, imenovanja, priznanja in na- grade za imenovanje komisij občinskega sveta MOC, predlog za od- pis, obročno odplačilo predpisanih obveznosti po Zakonu o dohodnini in Zakonu o davkih občanov, predlog stališč na javno razgrnjeni osnu- tek sprememb ZN za kompleks Aero-Lanovž ter Odlok o spremembah odloka o ZN Gospodarska cona v Celju (prva obravnava), predlog sta- lišč na javno razgrnjeni osnutek sprememb ZN Dolgo polje in CRC Golovec ter Odlok o spremembah odloka o ZN Dolgo polje I in CRC Golovec (prva obravnava), predloga sklepov o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za območje Zg. Hudinja-Lahovna in za območje Osenca-sevemo Zvodno, predlo- ge sklepov o javni razgrnitvi osnutka sprememb ZN Staro mestno je- dro Celje, ZN Staro mestno jedro Celje-Rinka in ZN ZN Otok ter pred- log sklepa o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev ZN Otok m - sever-jug. Siatinsifi popraveic sprejet Po prejšnji teden sprejetem popravku občinskega prora- čuna Rogaške Slatine znašajo prihodki oziroma odhodki 480 milijonov tolarjev. To je 5 od- stotkov več od prvotno načrto- vanih sredstev, na področju zagotovljene porabe pa za 8 odstotkov. Na področju zagotovljene porabe so Slatinčani upošte- vali 1,8 milijona dodatnih na- menskih sredstev ministrstva za šolstvo in šport in sicer za nadstandardno športno vzgojo v poslopju steklarske šole. Med vsemi prihodki popravka slatinskega proračuna račima- jo na 47 odstotkov denarja iz dohodnine, iz finančne izrav- nave pa na 33 odstotkov. V ob- čini beležijo precejšen izpad denarja za tako imenovane ostale namene in to na področ- jih nadomestila za stavbna zemljišča ter turistične krajev- ne takse, kajti Zdravilišče iz- polnjuje svoje obveznosti le delno. Med prihodki za druge namene pa so upoštevali blizu milijon tolarjev državnih sred- stev za odpravljanje posledic neurja, 5,5 milijona tolarjev za saniranje plazu pri Jurgu ter 5 milijonov zagonskega denarja za delovanje nove občine. Slatinski svetniki so na zad- nji seji sprejeli tudi posebni odlok o plačilu nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, pri čemer podrobno določajo območja, kjer naj ga plačujejo, pa tudi merila za določitev vi- šine tega nadomestila. Prav tako so sprejeli znani odlok o urejanju javnih parkov, za praznovanje občinskega praz- nika pa so določili 26. julij, Anino praznovanje, kar je imelo za slatinski turizem ve- lik pomen. Med zasedanjem slatinskega občinskega sveta so se strinjali tudi s predlagano delitvijo premoženja Sklada stavbnih zemljišč bivše šmarske občine med pet novih, s prvo obrav- navo pa so se odločili tudi za odlok o ustanovitvi javnega zavoda Celjske lekarne. Med pomembnejšimi točkami je bil sprejem posebnega pravilnika o pogojih za dobavo ter odjem plina na območju Rogaške Slatine, pri tem pa so sprejeli tudi tarifni sistem za obliko- vanje cen mestnega plina ter za znesek za višino priključka na plinovodno omrežje. B. J. Siatinsifi nagrajenci v novi občini Rogaška Slatina bodo na decembrski slavnostni seji podelili letošnja občinska priznanja. Med petimi prejemniki Priznanj občine so Vlado Kučan, Jože Plemenitaš ter podjetje Keros iz Rogaške Slatine, Ivan Cajzek iz Sv. Florjana in Planinsko društvo Boč iz Ko- strivnice. BJ Več denarja za nazarsifi vrtec Nazarski občinski svetniki so minuli teden na svoji redni seji sprejeli predlog rebalansa letošnjega proračuna, ki naj bi po novem znašal nekaj več kot 120 milijonov tolarjev. To je približno 13 milijonov več od vsote, ki so jo sprva načrtovali. Po rebalansu bo tudi nazar- ski vrtec nekoliko bogatejši, saj so mu svetniki namenili 20 milijonov tolarjev, skoraj dva- krat več kot so predvideli v predlogu proračuna. Obravna- vali so tudi sklepe regijske ko- misije za pripravo delitvene bilance in njihove predloge potrdili, tako kot so to pred njimi storili že v Mozirju, Gor- njem Gradu in Ljubnem. Sprejeli so še dopolnitev odlo- ka o prostorsko ureditvenih pogojih za občino Nazarje in s tem daU zeleno luč za razgrni- tev prostorskih planov. Obravnavali so tudi program zimskega pluženja na lokalnih cestah, ki ga je pripravila JP Komunala Mozirje. Dogovor o posameznih zadolžitvah so Sprejeli, pri tem pa odločili, da bodo morali iz podjetja vsak mesec redno pošiljati poročilo o opravljenem delu in natan- čen pregled stroškov. KL Slovenija odpravila saniccije LJUBLJANA, 5. decem- bra (Dnevnik) - Državni zbor je v nadaljevanju izred- ne seje obravnaval zakon o izvajanju resolucij varnost- nega sveta OZN, ki določa- jo ukrepe zoper Srbijo, Čr- no Goro in območja Bosne in Hercegovine pod nadzo- rom sil bosanskih Srbov, s katerim naj bi Slovenija za- časno odpravila ukrepe, ki so bili posledica embarga OZN zoper ZRJ. Po štiriumi raz- pravi in nizanju argumentov za hitro (vladajoča koalici- ja) oziroma poznejšo (opo- zicija) odpravo sankcij proti ZRJ je državni zbor sprejel zakon, s katerim je omogo- čeno ponovno gospodarsko sodelovanje z Jugoslavijo. V njem je tudi nekaj varoval- nih mehanizmov, ki naj bi onemogočili za Slovenijo škodljive posle oziroma fi- nančne transakcije. Pobuda za oceno ustavnosti LJUBLJANA, 5. decem- bra (Dnevnik) - Zavod za zdravstveno zavarovanje bo letošnje leto končal z izgu- bo, saj mu nekatera podjetja in obrtniki dolgujejo več kot sedem milijard tolarjev ne- plačanih prispevkov. Držav- na zdravstvena zavarovalni- ca je zato ustavnemu sodiš- ču že dala pobudo za zače- tek postopka za oceno ustav- nosti nekaterih sanacijskih zakonov, s katerimi je drža- va omogočila odlog plačila prispevkov. Sedem milijard dolga je približno dve tretji- ni denarja, ki se vsak mesec zbere na zavarovalničinem računu. Slovenci o ceni vključitve v EU LJUBLJANA, 5. decem- bra (Delo) - "Pri vključeva- nju v EU smo prišli v bloka- do. Zato želimo točno razči- stiti, kaj od nas zahteva EU in kaj zahteva Italija. Sloven- ce bomo vprašali, ali je to sprejemljiva cena. Že nekaj časa se namreč vrtimo na mestu, pred nami je šestme- sečno predsedovanje Italije EU in kar se tiče tega obdob- ja, sem glede na izkušnje ze- lo skeptičen, da bo možen napredek," je za Delo med drugim povedal dr. Janez Drnovšek po zadnjih zaple- tih v odnosih z Italijo in na- šem približevanju EU. Odgovorni urednik: Branko Stamejčič. Urednka Novega tednika: Milena B. Poklic. Urednica Petice: Tatjana Cvim. Uredništvo: Marjela Agrež, Irena Baša, Janja Intihar, Brane Jeranko, Ksenija Lekič, Edi Masnec, Urška SeliSnik, Ivana Stamejčič, Željko Zule. Tehnični urednik: Franjo Bogadi, pomočnika: Robert Koj- terer, Igor Šarlah. Oblikovanje: Minja Bajagič. Tajnica uredniš- tva: Mojca Marot. Naslov uredništva: Novi tednik, Prešemova 19, Celje. Telefon: (063)442-500, fax 441-032. it. 49. - 7. december 1995 3 DOGODKI Milijonski vandaiizem v celjski strokovni službi za komunalno gospodarstvo oce- 0Jujejo, da na območju mestne občine nastaja letno zaradi randalizma oziroma namerne- ga uničevanja komunalne opreme za 10 do 15 milijonov tolarjev škode. Podatek je za- jlirbljujoč, so se strinjali tudi občinski svetniki, predvsem paradi tega, ker škoda iz leta v leto narašča. Iz pregleda spiska uničene in poškodovane komunalne opreme, ki so ga pripravili v strokovni službi, je razvidno, da je trenutno razbitih nekaj manj kot 40 kandelabrov mestne razsvetljave ter več kot 200 svetilnih teles. Letno se v Celju delno ali v celoti uniči približno 100 parkovnih klopi, nekaj manj kot petino pa jih je s sprehajališča ob savinjskem nabrežju zmetanih v reko. Uničenih je približno 100 pro- metnih znakov, kakšnih 60 ko- šev za smeti in polomljenih ne- kaj manj kot 50 prometnih je- klenih stebričev. Iz gred v Mestnem parku ter betonskih cvetličnih korit v mestu je letno pokradenih okoli tisoč sadik, cvetlična ko- rita po oceni komimalcev v ve- liki meri služijo za pepelnike in smetnjake, v Celju pa je let- no treba zamenjati tudi več kot 40 polomljenih drevesnih sadik. V Celju beležijo še po- goste vlome v semaforske omarice in kraje oziroma na- merno uničenje semaforske elektronike. Za podhode pod magistralo, ki so namenjeni pešcem, pa že nekaj časa ne zadoščajo več tedenski kon- trolni pregledi, saj se oprema in razsvetljava v njih diievno uničuje. Ob tem v strokovni službi opozarjajo še na težave s sme- tiščnimi kontejnerji, saj last- niki le-teh (v večini gre za go- stinske lokale) ne spoštujejo določil odloka o javni snagi in videzu naselij, da je treba nji- hovo okolico redno čistiti. Ob- časna rastoča smetišča sredi mesta pa so pogosto posledica tega, da smetiščne kontejnerje nevestni vozniki preprosto >zaparkirajo< in jih tudi po več dni ni mogoče odpeljati. Za marsikoga v Celju pa je po ocenah komunalcev neznanka tudi določilo, da morajo last- niki funkcionalnih zemljišč ob svojih objektih skrbeti tudi za čistočo teh površin. Jeseni ta- ko prihaja do številnih zama- šitev odtočnih jarkov z odpad- lim listjem, pozimi pa so teža- ve z odstranjevanjem snega. IS Kakšna bo usoda krajevnih skupnosti? Danes se bodo na redni seji sestali šoštanjski ob- činski svetniki in se med drugim osredotočili tudi na predlog odloka o krajevnih skupnostih. Pri obravnavi te teme, ki je že dvignila precej prahu v občini, saj je krajevna skupnost Šoštanj vložila ustavni spor, ker se ne stri- njajo, da bi bili.ob status pravne osebe in ob vse pre- moženje, se bodo dotaknili najspomejših vprašanj. Na dnevni red bodo predvido- ma uvrstili pobudo svetni- ka Milana Kopušarja, ki je predlagal, naj bi imele kra- jevne skupnosti status pravnih oseb. Če se bodo s takim predlogom strinjali, bodo morali spremeniti ob- činski statut. KL Za kmetile odprtiii vrat Prodaja domačih Izdelkov In predstavitev kmečkega življenja v vojniški občini imajo po- sluh za problematiko in raz- vojne izzive kmetijstva. Obči- na je z 11 tisoč hektari kmetij- skih zemljišč in 1200 delno ali popolnoma kmečkih gospo- dinjstev, v katerih živi 5 tisoč od skupno 11 tisoč občanov, pretežno kmetijsko obar\'ana. »Ob ustanovitvi lastne obči- ne smo v Vojniku razvojne smernice zasnovali na malem gospodarstvu in kmetijstvu, saj industrije v naših krajih praktično ni. Imamo turistično razvito Dobrno in kanček tu- rizma bomo s projektom >kme- tije odprtih vrat^ zdaj skušali vtkati tudi v druga, pretežno kmetijska okolja naše občine,« pravi Marjan Kovač, ki pred- seduje Odboru za kmetijstvo občine Vojnik. V proračunu so Vojničani za kmetijstvo namenili 15 milijo- nov tolarjev, denar pa so zve- čine namenili regresiranju ži- vinoreje in poljedelstva. Ko- vač ocenjuje, da so kmetje ob- činske stimulacije, ki so jih de- ležni rejci pitancev in tisti, ki oddajajo mleko, lepo sprejeli, saj trenutno veljavne prodajne cene ne krijejo niti stroškov pridelave. Tudi približno pol- tretji milijon tolarjev, ki je ob- čini ostal ob spremembi na- membnosti kmetijskih zem- ljišč, so v celoti namenili nazaj v kmetijstvo, s tem denarjem pa so financirali nekaj manj- ših melioracij in urejanj zem- ljišč. V Vojniku naj bi z reba- lansom občinskega proračuna kmetijstvu do konca leta na- menili še poldrugi milijon to- larjev, ta denar pa bo šel re- gresiranju obrestne mere za nakup umetnih gnojil. Že iz letošnjega proračuna so za projekt kmetij odprtih vrat v Vojniku odmerili 2 mili- jona tolarjev, v občini pa je trenutno 8 domačij, kjer se pripravljajo, da bi dopolnilna dejavnost čimprej zaživela. Najdlje so po Kovačevih oce- nah na domačijah Kunejevih v Tomažu nad Vojnikom in Žlavsevih v Frankolovem. Pri- hodnje leto naj bi v občini za- gotovili ugodne kredite s sim- bolično obrestno mero za tri domačije, zimo pa bodo izko- ristili za izobraževalne semi- narje, strokovna srečanja in higienske preglede. Kovač pravi, da pri izvajanju projek- ta dobro sodelujejo tudi z Upravno enoto Celje. Sicer pa si kmetije odprtih vrat v vojniški občini zami- šljajo kot najperspektivnejšo dopolnilno dejavnost, privlač- no možnost za vse tiste doma- čije, kjer bi tradicionalni kmečki turizem lahko zaradi finančne omejenosti zaživel šele čez dolgo let. Gre za go- stoljubno odpiranje vrat go- stom, ki bodo na izbranih do- mačijah lahko preživeli prijet- no popoldne ali večer, se odže- jali in okrepčali z izključno domačimi izdelki, za domov pa kupili še kaj iz bogato zalo- ženih kmečkih shramb. Na Platah, ki so ob Črešnjicah in Malih Dolah izrazito vino- gradniški okoliš vojniške obči- ne, pa naj bi tako v posodob- ljeni obliki zaživeli >pušnšan- ki< oziroma vinotoči. V Vojni- ku pripravljajo tudi projekt nakupovalnih stojnic, ki naj bi v središču Vojnika in turistič- ne Dobrne kmetom dajale tudi možnost prodaje domačih iz- delkov. »Organizirali bi ne- kakšna dežurstva oziroma razpored kmečkih gospodinj, ki bi ob določenih dnevih pro- dajale svoje domače izdelke, pri tem pa imamo v mislih prodajo vse od domačega kni- ha, .salam, mleka in mlečnih izdelkov, jajc, solate in druge zelenjave, do doma pridelanih različnih vrst kisa, olja in žga- nja,« našteva zamisli Kovač. I. STAMEJČIČ Prihodnost slovenskega kme- tijstva vidi Marjan Kovač v neki vrsti ekskluzivizma. V vojniški občini je povprečna velikost kmetij 4,5 hektara, v Nemčiji, denimo, se \Tti okoli 100 hektarov, v državah Cefte pa zdaj s privatizacijo nastaja- jo že pravi kmetijski sistemi s tudi po tisoč hektari zemljišč. Kmetijska proizvodnja se tako ne more primerjati, slovenski kmetje, ki nimajo možnosti ni- ti za razvoj družinskih kmetij, pa bi lahko uspeli prav s svojo majhnostjo. Vendar pa nas do tega ločijo še odprta vprašanja cen ter dejansko priznanje ekskluzivnosti domače proiz- vodnje. Slovenija in EU Predsednik slovenske vlade dr. Drnovšekje predsednikom vlad držav članic Evropske uni- je poslal pismo, v katerem jih opozarja na zastoj pri podpiso- vanju asociacijskega sporazuma z EU zaradi nasprotovanja Ita- lije. Predsednik Kučan pa seje o tem v Bruslju pogovarjal s šte- vilnimi sogovorniki, poleg tega pa je govoril poslancem Evrop- skega parlamenta. Poudaril je, da Slovenija vidi svojo prihod- nost znotraj EU kot polnoprav- na članica, italijanska nasproto- vanja pa je označil za poskus re- vizije rezultatov druge svetov- ne vojne. Slovenija ne bo pri- stala na politiko izsiljevanja enostranskih prednosti je dejal in poudaril, daje to ravnanje pri- mer uporabe dvojnih meril, ki je v nasprotju z načeli in cilji EU. Te dni pa je Evropski par- lament sprejel resolucijo petih evropskih poslanskih skupin, ki ugodno ocenjuje slovensko približevanje petnajsterici, ven- dar pa poudarja, daje Slovenija v skladu s pogoji Sveta Evrope in Evropske komisije dolžna spremeniti svojo zakonodajo na področju prodaje nepremičnin tujcem. Britansi(o-irsl€i dogovor Kot kaže, je prisotnost ZDA pripomogla k oživitvi še enih mirovnih prizadevanj. Gre za prizadevanja, ki so pod vods- tvom Washingtonapred 15 me- seci sprte strani na Severnem Ir- skem privedla do krhkega pre- mirja. Tokrat sta se le dan pred obiskom predsednika Clintona v Veliki Britaniji in na Sever- nem Irskem oba premiera. Ma- jor in Bruton, dogovorila o na- daljevanju mirovnega procesa Taico naj bi se najpozneje do konca februarja sestale vse stranke, vpletene v konflikt na Severnem Irskem. Ustanovili pa naj bi tudi neodvisno medna- rodno komisijo, ki bo skrbela za orožje, ki ga bo predala Irska re- publikanska armada. Ta je do- slej v dialogu z Londonom gle- de predaje orožja zahtevala, da se istočasno z njegovo predajo s Severne Irske umakne vsa bri- tanska vojska oz. da bi orožje predala šele v skladu z mirov- nim sporazumom, ki bi ga do- segli na vsestranskih pogajanjih. Številni opazovalci so britan- sko-irski dogovor označili za še en predvolilni uspeh Billa Clin- tona. Vojaifi že v Bosni V Parizu je že vse pripravlje- no za slovesen podpis dayton- skega sporazuma, kar naj bi se zgodilo 14. decembra, medtem, pa so v BiH že prišli prv i ame- riški vojaki. Gre za strokovnja- ke s posameznih vojaških po- dročij, ki naj bi pripravili vse po- trebno za prihod preostalih 60 tisoč vojakov. Poleg teh bodo Američani v Jadran poslali do- bro oborožene letalonosilke, eno od oporišč bodo postavili tudi na južnem Madžarskem, nekaj oskrbovalnih oporišč in poljskih bolnišnic pa bo tudi na Hrvaškem. Američani bodo v BiH poslali najbolj izurjene vo- jake, med drugim tudi enote sedmega korpusa ki so znane kot najbolj izkušene in najbolje opremljene, proslavile pa so se z akcijami v Zalivski vojni. Obrambni ministri Nata so od- ločili, da bo mirovna akcija tra- jala največ eno leto. Medtem je Varnostni svet OZN podaljšal mandat mirovnim silam Un- proforja v BiH za dva meseca (nekatere bodo ostale znotraj IFOR-ja), enotam Uncra na Hr- vaškem še za 45 dni, modrim čeladam v Makedoniji pa za 6 mesecev. Soiana bo šef Nata Novi generalni sekretar Se- vemoatlanstke zveze bo najver- jetneje postal španski zunanji minister Javier Soiana. 53-let- nega diplomata so na ta polo- žaj predlagali stalni predstav- niki Natovih članic, potrditi pa ga morajo še zunanji ministri držav članic. Soiana nima no- benega protikandidata, saj seje še zadnji uradni kandidat, nek- danji danski zunanji minister Jensen odpovedal kandidatu- ri, ko ni dobil soglasja vseh čla- nic. Kot je znano, pa se ZDA že pred tem niso strinjale z nek- danjim nizozemskim premie- rom Lubbersom, drugim kan- . didatom za ta visoki položaj. Španski zunanji minister je član vladajoče Gonzalesove socia- listične stranke in je znan po tem, daje pred 14 leti naspro- toval vključitvi Španije v osred- njo evropsko-atlantsko vojaško organizacijo. Kandidaturo Šo- lane je podpria tudi opozicija, veliko podpore pa mu namenja- ta tudi njegova stranka in vo- lilci. Stavlfa otiromila Francijo Zaradi načrtovanih varčeval- nih ukrepov v Franciji stavka- jo javni uslužbenci. Vlada pre- miera Juppeja bi namreč rada s socialnimi in pokojninskimi reformami zmanjšala proračun- ske izdatke in zvečala davke. Tako imajo npr. samo železni- ce skoraj 180 milijard frankov dolga. Ker vlaki ne vozijo, je promet ohromljen. Železničar- jem so se pridružili tudi števil- ni poštni delavci, solidamost- ' no stavkajo tudi študentje, vla- da pa se boji, da bodo začele stavkati tudi stevardese, delav- ci v javni upravi, medicinsko osebje in pri telekomu. Vendar vlada za zdaj ne misli popusti- ti; načrtuje celo. da bi delovno dobo zaposlenim v javnih služ- bah pred upokojitvijo celo po- daljšala za dve leti in pol. Po- leg tega namerava po novem le- tu podražiti bencin in tobačne izdelke, uvesti nove davščine in višje socialne dajatve. S tem naj bi Francija do leta 1999 izpol- nila pogoje za pristop k enotni evropski denarni enoti. Evropslco- sredozemslci vrh V Barceloni je bila evrop- sko-sredozemska konferenca, na kateri so sodelovali zuna- nji ministri EU, 12 sredozem- skih držav in predstavniki pa- lestinske samouprave. Udele- ženci srečanja so sprejeli de- klaracijo o političnem, gospo- darskem in kulturnem sode- lovanju. Tako naj bi EU sre- dozemskim državam nameni- la 6 milijard dolarjev pomoči za modernizacijo izobraže- valnih sistemov in infrastruk- turo. V zameno naj bi te dr- žave sodelovale v procesu li- beralizacije trgovine; prosto trgovino naj bi tako vzposta- vili do leta 2010. Deklaracija tudi predvideva skupen boj proti naraščajočem islam- skem fundamcntalizmu in premnožičnem priseljevanju iz severne Afrike in Bližnje- ga vhoda v Evropo. Sredo- zemske države so se na sre- čanju tudi zavezale določe- nim političnim obveznostim kot je sporazum o nenapada- nju in o zavračanju terorizma. Št. 49. - 7. december 1995 GOSPODARSTVO Novi poslovni izzivi za Gorenje V upravnem odboru Gore- nja so na zadnji seji potrdili ietno plansko pismo, v kate- rem je poslovodni odbor po- djetja podrobno ocenil letoš- nje rezultate gospodarjenja in strnil predvidevanja za prihodnje leto. Letošnji prihodek ocenju- jejo na približno 820 milijo- nov nemških mark, v pri- merjavi z letom 1994 bo večji za skoraj 11 odstotkov. V Gorenju Gospodinjski apa- rati bo v primerjavi z letom poprej proizvodnja večja za 7 odstotkov, produktivnost pa za 8 odstotkov. Finančni rezultat rednega poslovanja bo negativen, na kar sta vplivala predvsem precenje- ni tolar in povečanje cen re- produkcijskega materiala in sestavnih delov. Skupni re- zultat bo vendarle pozitiven, saj računajo na približno 2,7 milijona nemških mark do- bička. Pogoji gospodarjenja v le- tu 1996 utegnejo biti boljši od letošnjih. Pričakovati je namreč padec cen surovin, obseg trga bele tehnike pa naj bi ostal enak letošnjemu. V podjetju bodo veliko po- zornost namenili znižanju stroškov, med drugim naj bi racionalizirali število zapo- slenih in zaostrili odgovor- nost do dela. Med temeljnimi cilji Gorenja v naslednjem letu so 1-odstotna profitna stopnja, 3-odstotni donos na kapital in 3-odstotno zmanj- šanje obsega zaposlitve in števila zaposlenih. M. LIPOVŠEK Previdni optimisti Kaj pomeni ukinitev sankeII proti ZR JugoslavUI za poaietla na Celiskem? - Večina spet računa na oživitev poslovnih vezi Ukinitev sankcij proti Zvez- ni republiki Jugoslaviji je ned- vomno izziv in priložnost za slovensko in tudi celjsko go- spodarstvo. Kako se priprav- ljajo na ponovno oživitev bla- govne menjave z nekdanjo skupno državo, kjer so izdelki naših podjetij uživali in še uži- vajo velik ugled? Nekaterih večjih podjetij, ki so v preteklosti obvladovala dobršen del jugoslovanskega tržišča, danes na Celjskem ni več. To je bil celjski Emo, pa konjiški Konus. Kaj pa pravijo v ostalih podjetjih na Celj- skem? Aero: Delna proizvodnja ali dodelava v Srbiji Boris Kramberger, direktor marketinga, Aero Celje: »Srbi- ja je bila v preteklosti naš naj- večji partner, v času, ko smo na domačem tržišču prodajali 70 odstotkov proizvodnje, je srbsko tržišče predstavljalo 36 odstotkov takratnega domače- ga plasmaja. V Srbiji smo ime- li svoje podjetje, skladišče in 23 zaposlenih. Vse to imetje je bilo potem odvzeto, če bo ho- tela biti Srbija pravna država, potem pričakujemo, da nam bo odvzeto premoženje tudi vrnila. Z odpravo embarga na- črtujemo ponovno sodelovanje in imamo pripravljene načrte. Računamo na prodajo samole- pilnih trakov, na tem področju Srbija nima lastne proizvod- nje, nadalje računamo na iz- voz samokopirnega papirja, ki ga Srbi letno porabijo približ- no 500 ton, ter prodajo pisar- niškega pribora, predvsem pi- salnih trakov, kaset za prin- terje, poleg tega bomo kupcem ponudili še papirje za kopira- nje načrtov. Glede na to, da Srbi vsaj na začetku verjetno ne bodo imeli denarja, bodo najbrž bolj kot uvoz spodbuja- li dodelavo. Zato z našimi biv- šimi sodelavci načrtujemo program delne proizvodnje ali dodelave v Srbiji. Obenem pa pričakujemo, da bo Slovenija spodbujala oskrbo z določe- nim blagom na teh tržiščih, ta- ko da bomo posle zapirali del- no s plačili, delno pa s kom- penzacijami. Včasih je promet s Srbijo mesečno dosegal vred- nost 2 milijona nemških mark, danes račimamo na 500, 600 tisoč nemških mark, pa še to se ne bo zgodilo čez noč, ampak postopoma. Že danes pa po- slovno sodelujemo z BiH, me- sečna realizacija je približno 100 tisoč nemških mark, svoje podjetje ima Aero tudi na Hr- vaškem.« Gorenje: Prednost uveljavljene blagovne znamke Namestnik generalnega di- rektorja za poslovne enote v tujini Jure Toplak, Gorenje Velenje: »Vsa leta smo vzdrže- vali stike z nekaterimi ljudmi iz naših predstavništev, ki smo jih imeli v preteklosti v Beo- gradu, Novem Sadu ter Pod- gorici in so bila potem preregi- strirana v podjetja. V Beogra- du je tako zdaj njihovo druž- beno podjetje, ostalo pa je ime Gorenje. Podobno je tudi v Novem Sadu in Črni Gori. Ocenjujemo, da kupci v ZR Ju- goslaviji še vedno dobro poz- najo izdelke Gorenja in prav uveljavljena blagovna znamka je lahko naša prednost. Po na- ših informacijah za blago, ka- kršnega proizvajamo in pro- dajamo v Gorenju, še vedno veljajo kontingenti, soglasja za uvoz v ZRJ pa zaenkrat ni mogoče dobiti. Nameravamo se pogovoriti tudi z dobavite- lji, od katerih smo v preteklo- sti kupovali blago za našo pro- izvodnjo in videli bomo, kakš- ne so možnosti za ponovno so- delovanje. Na večje gotovin- sko poslovanje zaenkrat ne ra- čunamo, verjetno bo velik del poslovanja potekal preko bar- ter poslov. V vsakem primeru je tržišče, ki se zdaj ponovno odpira, za nas zelo zanimivo, najprej pa bo treba natančno ugotoviti, kakšne pogoje in možnosti za sodelovanje bosta ponudili državi. Vse ostalo bo- mo že sami znali narediti.« Cinkarna: Brez večjih pričakovanj Vodja marketinga v celjski Cinkarni Borut Sedo\'nik je povedal, da zaenkrat ne pri- pravljajo posebnih načrtov za oživitev blagovne menjave s Srbijo. »Ko so bile pretrgane poslovne vezi, smo dobavitelje potrebnih surovin in proizvo- dov poiskali v Nemčiji in Itali- ji. Kot kupci blaga torej nismo zainteresirani za sodelovanje, če se bodo pojavile zanimive ponudbe, bomo seveda ukre- pali, zaenkrat pa je še preveč nejasnosti. Prav tako je pred leti zastala prodaja, naš ta- kratni mesečni promet s Srbijo je dosegal približno pol milijo- na nemških mark. V zadnjem času se je spet pojavilo nekaj kupcev, ki jih zanima področje grafične proizvodnje, zlasti nakup tiskarskih plošč in barv. Za morebitno sodelova- nje se bomo odločili, ko bodo razmere bolj jasne, ko se bo videlo, kakšna je njihova pla- čilna sposobnost. Že nekaj ča- sa, vendar v majhnem obsegu, sodelujemo z BiH, med nekda- njimi jugoslovanskimi repu- blikami pa jfe naš najpomemb- nejši poslovni partner Hrva- ška, promet s to državo bo le- tos znašal približno 7 milijo- nov nemških mark.« Cetis: Kako bo s plačili? Da je tržišče v republikah nekdanje Jugoslavije izjemno zanimivo, je potrdil tudi vodja izvoza v celjskem Cetisu Peter Rednak. »V preteklosti smo kupcem v Srbiji prodali naj- manj 20 odstotkov naše proiz- vodnje, bila so obdobja, ko je bil ta delež še višji. V času em- barga z Jugoslavijo nismo po- slovali, ohranili pa smo stike z ljudmi, zdaj bo to tržišče za nas še kako zanimivo. Kupcem bomo ponudili celoten proiz- vodni program Cetisa, največ povpraševanja pričakujemo po neskončnih obrazcih in sa- molepilnih etiketah. Težko pa je v tem trenutku napovedova- ti, kolikšen naj bi bil letni pro- met, še zlasti, ker ni jasno, ka- ko bo s plačili.« Etol: Prilagajanje evropski konkurenci Direktor celjskega Etola Ivan Ferme je povedal, da naj bi njihov predstavnik v teh dneh že odpotoval v Beograd, decembra imajo predvidenih tudi vrsto konkretnih pogovo- rov z nekdanjimi partnerji. »V Etolu smo v vseh teh letih kljub političnim razmeram občasno imeli stike z ljudmi, s katerimi smo v preteklosti do- bro sodelovali, in to bo najbrž tudi naša prednost pri ponovni navezavi poslovnih vezi. Etol je na jugoslovansko tržišče v preteklosti prodal dobro tret- jino proizvodnje. Ne pričaku- jem, da se bo to v kratkem ponovilo, bomo pa kupcem po- nudili naše izdelke, potrebne za pripravo alkoholnih in bre- zalkoholnih pijač, konditorsko proizvodnjo ter proizvodnjo sladoledov. Pričakujem pa ostro konkurenco, ker se bodo na tem tržišču pojavile tudi druge evropske države in temu se bo treba prilagajati tudi s konkurenčnimi cenami.« ib Konkurenčnost pogoj rasti V proračunskem memoran- dumu za leto 1996 se je vlada opredelila za 5% gospodarsko rast in enoodstotno rast zapo- slenosti, povečanje produktiv- nosti za 4%, zniževanje infla- cije in zniževanje stroškov de- lovne sile. Posebna pozornost bo namenjena podpori izvozno naravnanega dela gospodar- stva in vključevanju na tuje trge. Pogoj za dosego teh ciljev pa je konkurenčnost sloven- skega gospodarstva. Zlasti aktualno je to sedaj, ko se na zahodnoevropskih tr- gih pojavljajo naši konkurenti s ceneno delovno silo iz vzhod- noevropskih držav in vzhodne Azije. Razen cenenosti delovne sile so močno prisotni gospo- darski ukrepi podjetij v razvi- tih državah, ki prenašajo manj zahtevne tehnologije (tudi od nas) na cenena in manj zahtev- na področja, kjer jim je obe- nem blizu prodajni trg. Pri Gospodarski zbornici Slovenije je bila opravljena anketa z direktorji večjih po- djetij o konkurenčnosti gospo- darstva. Opravljena je bila primerjava po več skupinah parametrov, kot so dostopnost do kapitala in cena kapitala, tečaji, nabavni in prodajni tr- gi, cena delovne sile v enoti proizvoda, delovni čas in nje- gova izkoriščenost, dajatve podjetij, primernost predpisov in poslovno politična klima. Splošna ocena o konkurenčno- sti naših podjetij v primerjavi s tujimi trgi je po mnenju di- rektorjev sedaj manj ugodna kot spomladi. Splošna ocena 5,7 iz meseca junija se je na- mreč v mesecu septembru zni- žala na 5,1 od desetih možnih točk. V primerjavi s tremi skupi- nami trgov imajo največji ne- gativni vpliv na našo konku- renčnost stroški na enoto pro- izvoda, dajatve podjetij in do- datni stroški dela ter dostop- nost do prodajnih trgov. Še naprej znižuje našo konku- renčnost cena kapitala in do- stopnost do kapitala. Tečaj trenutno nekoliko manj nega- tivno vpliva na konkiirenčnost izvoznikov, ker so porasli te- čaji tujih valut. Med stroškov- nimi postavkami ima cena ka- pitala oz. obresti visok vpliv na zaostajanje konkurenčno- sti. V primerjavi z državami evropske unije so obresti viso- ke, kar pa je pogojeno tudi s sanacijo bančnega sistema. Visoke obdavčitve dela oz. plač imajo za posledico visok delež stroškov dela v enoti proizvoda, kar prav tako zni- žuje konkurenčnost. Dejstvo je, da v cenovnih razredih, v katerih so naši proizvodi na tujih - izvoznih trgih, ne bomo mogli dolgoročno poslovati s stroški dela, ki so višji od ti- stih, s katerimi posluje konku- renca. Stroški dela so previso- ki tako glede na produktivnost kot tudi glede na dajatve, ki jih predpisuje država. Razen naštetih dejavnikov vpliva zaviralno na konku- renčnost tudi nizka kvaliteta in nerazvitost infrastrukture. Pogoj za dobro delovanje pro- duktivnih delov gospodarstva je infrastruktura z vsemi se- stavinami od komunikacij, lo- gistike do izobraževanja, zdravstva in javne uprave. Kje vidimo našo konkurenč- nost? Odgovorni za poslovanje podjetij menijo, da so dejavni- ki naše konkurenčnosti razpo- ložljiva delovna sila, relativna politična stabilnost, oskrblje- nost z energijo in produktiv- nost dela, ki pa ima tudi svoje meje. BOGDAN VUNJAK Presežki v Cometu V zreškem Cometu ocenjuje- jo, da bodo kljub izboljševanju rezultatov poslovanja imeli preko sto presežnih delavcev. K temu je pripomogla še odlo- čitev delovne inšpekcije, da morajo trajno zaposliti 120 doslej začasno zaposlenih de- lavcev. V teh dneh je uprava delni- ške družbe Comet sindikato- ma predložila v obravnavo dva dokumenta, ki pomenita ures- ničitev dela sanacijskih ukre- pov. Med drugim je vodstvo Cometa pripravilo novo siste- matizacijo delovnih mest z no- vim vrednotenjem in sistemom ugotavljanja uspešnosti ter napredovanja, poleg tega pa še predlog programa razreševa- nja presežnih delavcev, o če- mer bodo v kratkem odločali člani nadzornega sveta. Osnova za pripravo progra- ma razreševanja presežnih de- lavcev je bilo ugotavljanje po- trebnega števila izvajalcev za načrtovan obseg poslovanja v prihodnjem letu, pri čemer so upoštevali podatke, pridoblje- ne s primerjavo konkurenčnih evropskih podjetij. Na pripra- vo programov je vplivala tudi odločitev republiškega in- špektorata za delo, na osnovi katere so vse delavce, ki so bili v delovnem razmerju za dolo- čen čas, sprejeli v redno delov- no razmerje. Posledica teh ukrepov pa je 141 presežnih delavcev, za katere namerava- jo skladno z zakonom poiskati najustreznejše rešitve. Pro- gram razreševanja presežnih delavcev, ki se bo odvijal v na- slednjih mesecih, bo veljal preko 200 milijonov tolarjev, denar pa bodo morali zagoto- viti v Cometu s svojim poslo- vanjem v prihodnjem letu. S sanacijskimi ukrepi želi sedanje vodstvo sanirati seda- nji gospodarski položaj, ki se je zaostroval zadnjih nekaj let in se še poslabšal s sedanjim položajem izvoznikov. Prvi re- zultati ukrepov so po oceni vodstva Cometa dobri. Tekoče poslujejo pozitivno, zmanjšuje se tudi negativni rezultat, ustvarjen v prvih devetih me- secih. Uprava ocenjuje, da bo delniška družba svoje prvo po- slovno leto zaključila z dobič- kom, ki bo v nominalnem zne- sku sicer majhen, a pomemben za pretežnega izvoznika, kakr- šen je Comet. TASK Četrta javna dražba Sklada Na ponedeljkovi četrti javni dražbi Sklada za raz- voj so ponujali 194 paketov delnic podjetij ter šest de- pozitov SKB banke, sode- lovalo pa je 23 pooblašče- nih investicijskih družb. Pa- kete delnic celjske Kovino- tehne so za štiri odstotne točke ceneje od izklicne ce- ne kupile Atena, Nacional- na finančna družba, obe sta kupili paket delnic, za ka- tere je bila izklicna cena zz vsakega po 299,998.933 to- larjev, Probanka (izklicna cena za paket delnic je bila 165,418.721 tolarjev), četrti paket delnic pa je Sklad umaknil pri enakem zniža- nju izklicne cene. Z javne dražbe je Sklad skupno umaknil 37 paketov delnic, med njimi tudi dva paketa delnic podjetja Cetis, ki so bile umaknjene pri šestih odstotnih točkah pod izklic- no ceno. Prva avtomatska polirnica V neposredni bližini Cen- tra Interspar bo celjski Pe- trol v prihodnjih dneh od- prl nov bencinski servis, s katerim bodo nadomestili nekdanji servis ob Maribor- ski cesti. Bencinski servis bo poleg ostale ponudbe imel tudi avtopralnico in kot \)ir\\ v Sloveniji tudi avto- matsko polimico. Poleg te- ga bodo kupcem na tem ser- visu na voljo tudi plinske je- klenke za gospodinjstva. Osmi natečaj za dodelitev posojil žalski Sklad za razvoj obrti in podjetništva je raz- pisal osmi natečaj za dode- litev posojil za pospeševa- nje podjetništva in obrtniš- tva v občini Žalec. Skupno naj bi tokrat razdelili 50 mi- lijonov tolarjev. Pri dodeli- tvi posojila bodo imeli pred- nost tisti prosilci, ki bodo in- vestirali v proizvodne de- javnosti, dejavnosti, ki bo- do odpirale nova delovna mesta ter naložbe v ekološ- ko čiste tehnologije. Sklad za razvoj obrti in podjetniš- tva bo vloge za posojila zbi- ral do 20. decembra. Zreče stavijo na turizmem V Zrečah se nameravajo v prihodnje lotiti obsežne akcije, ki naj bi pripomogla k še hitrejšemu razvoju tu- ristične dejavnosti na tam- kajšnjem območju. V akci- jo nameravajo vključiti in povezati približno 300 kme- tovalcev, malih podjetnikov in nekaterih drugih, ki bi lahko pripomogli k uresni- čevanju zastavljenih ciljev. V pripravo projekta so v Zrečah vključili strokovnja- ke z agronomske in eko- nomske fakultete ter stro- kovnjake s področja trženja. Razvoj turizma jim bo omo- gočil odpiranje novih delov- nih mest, kasneje pa name- ravajo ustanoviti še prodaj- no informacijski center za trženje celotne turistične po- nudbe na širšem območju Zreč. it. 49. - 7. december 1995 5 GOSPODARSTVO Konec agonije v Sugrosu? Trgovci s CeUskega ustanavUaJo novo groslstično poiljetje - Blagovni center poH Sklatlovo streho ' Sugrosova skladišča v Celju so bila v zadnjih tednih v glav- nem zaprta. Enajst večjih tr- govskih podjetij s širšega celj- skega območja pa naj bi včeraj podpisalo pogodbo o ustanovi- tvi novega grosističnega po- djetja. Zakaj novo podjetje, kakšna bo potem usoda Sugrosa in Blagovnega centra ter delav- cev smo spraševali vršilca dolžnosti direktorja Sugrosa Alojza Forštnerja. Ustanovitev novega grosi- stičnega podjetja očitno pome- ni, da razgovori z največjimi dobavitelji pred nekaj tedni niso obrodili sadov. Razgovor resnično ni dal pričakovanih rezultatov. Prvič zato, ker se srečanja niso ude- ležili najodgovornejši ljudje iz vseh . povabljenih podjetij, drugič pa zaradi bojazni veči- ne, da se s Sugrosom dogaja nekaj podobnega, kot se je pred tem zgodilo z Galo. Po- djetje Sugros je dobaviteljem pojasnilo, da se nameravamo do konca letošnjega leta fizič- no spojiti z Blagovnim cen- trom in prenesti zakonske ter pogodbene obveznosti na novo podjetje Blagovni center. Do- bavitelji so si o tem predlogu očitno ustvarili svoje mnenje in ustavili dobavo blaga. Zato so bila skladišča v zadnjih ted- nih zaprta, delujejo samo še toliko, kolikor se odvijajo bla- govne poravnave. Tudi finanč- ni pritoki so zaradi tega vsak dan manjši, poslabšala se je finančna likvidnost podjetja. Ne glede na to si prizadevamo za poravnavo naših obvezno- sti. Do prvega decembra smo uspeli pokriti 200 milijonov s cesijskimi pogodbami in delno z blagovnimi kompenzacijami. Saldo do naših upnikov smo znižali na 360 milijonov tolar- jev, od kupcev pa terjamo še približno 370 milijonov to- larjev. V teh dneh naj bi na Celj- skem ustanovili novo grosi- stično podjetje, kakšni so na- črti in zakaj ustanovitev nove- ga podjetja? Skupščina Sugrosa je skle- nila in sklep posredovala tudi Blagovnemu centru, da naj bi Sugros izbrisali iz registra in se ponovno fizično pripojili k Blagovnemu centru. Postopek teče, kako uspešno in v kakš- nem časovnem obdobju bo to izpeljano, je danes težko oce- njevati. Zato smo se z bivšo Mencovo maloprodajo in ne- jkaterimi drugmi P^Jetji^ do- govorili za ustanovitev samo- stojnega podjetja, ki bi v nji- hovem imenu in za njihov ra- čun delovalo v naših prostorih. To naj bi izpeljali še v tem mesecu in sicer zato, ker je Blagovni center, sedanji last- nik Sugrosovih prostorov, že dobil obvestilo, da bo 8. de- cembra letos prišel pod Sklad za razvoj, kar pomeni, da bo poslej Sklad razpolagal z vsem imetjem. Sugros ima najenmo pogodbo za 30 let in v tej po- godbi tudi piše, da lahko brez soglasja Blagovnega centra prostore dajemo v podnajem. Zato hitimo, da pred tem da- tumom, torej 8. decembrom, oddamo prostore v podnajem novemu podjetju in da se na- daljuje delo v dosedanjih pro- storih. Kdo konkretno ustanavlja novo podjetje? Podjetje ustanavljajo Po- trošnik Celje, Izbira Laško, Dravinjski dom Slovenske Ko- njice, Savinjski magazin Ža- lec, Savinjski magazin Trade, Resevna Šentjur, Savinja Mo- zirje, Jelša Šmarje, Doliha Šo- štanj, Trgovsko podjetje Rade- če in Lipa Šentjur. Novo po- djetje smo najprej nameravali imenovati Merx Oskrbni cen- ter Celje, vendar se je zatakni- lo pri prevzemu tega imena. Bo to zasebno ali družbeno podjetje? Zaenkrat naj bi bila to druž- ba z omejeno odgovornostjo, ker lahko na ta način takoj kupijo ime podjetja, ki je regi- strirano in je v mirovanju, saj se postopki registracije pre- dolgo vlečejo. Kasneje naj bi bila to delniška družba, že v osnovnem dokumentu je zapi- sano, da podjetje ustanavljajo družbena podjetja, nekatera med njimi so že danes delniške družbe. Boste vi direktor tega nove- ga grosističnega podjetja? Direktorja še nismo imeno- vali, bo pa to človek, ki dobro pozna dejavnost. Sam osebno ne računam na direktorsko mesto v novem podjetju. Kakšna bo potem usoda Su- grosa in Blagovnega centra? V tem trenutku je težko na- tančno odgovoriti. Kot sem že dejal, naj bi Sugros izbrisali iz registra in ga ne bo več. Novo podjetje ne prevzema obvez- nosti Sugrosa, po normalni za- konski poti bi torej Sugros šel v stečaj, s čimer se pa kot vrši- lec dolžnosti direktorja Sugro- sa zaenkrat ne strinjam, ker so še druge rešitve. Blagovni cen- ter pride zdaj pod Sklad za razvoj, ta ga bo prodal, kdo bo kupec, se danes še ne ve. Po kuloarjih se govori, da intere- senti so, ampak čas bo pokazal svoje. Lahko vsaj namignete, kdo se zanima za nakup Blagovne- ga centra? Verodostojnih informacij ne morem dajati, kot morebitni kupci se omenjajo Mercator, Tuš, mariborski Koloniale, morda tudi kupci iz tujine. Ali lahko Sklad kot lastnik kljub vašim pravicam do od- daje prostorov v podnajem vseeno proda tudi prostore, v katerih bo delovalo novo gro- sistično podjetje. Kaj pa v tem primeru? Sklad se seveda lahko odloči po svoje, še zlasti, če mi pred- videnih aktivnosti ne bi izpe- ljali pravočasno. Menim pa, da se Sklad za to ne bo odločil, če se bo v teh prostorih odvijala dejavnost, ki ne prinaša nega- tivnih rezultatov, dejavnost, ki je ekonomsko upravičena in ne povzroča nezaposlenosti. Kaj pa pomeni ustanovitev novega podjetja za delavce Sugrosa? Trgovska podjetja bodo naj- prej ukinila svoja lastna grosi- stična skladišča, ki jih pone- kod imajo, ljudi bodo prezapo- slili v novo podjetje, poleg tega naj bi zaposlili približno 60 ljudi iz Sugrosa. Ostali delavci bodo prešli na zavod. Koliko bo teh delavcev? Danes je v Sugrosu 216 lju- di, od tega jih je 26 v malopro- daji Gala, ki smo jo vzeli v podnajem. Galo smo s prvim decembrom zaprli, ti ljudje delajo pri drugih najemoje- malcih in sicer delavci iz Met- like pri Izbiri Laško, delavci iz Maribora pri Potrošniku, Slo- venska Bistrica še ni dokončno razčiščena. Edini, ki bodo šli na čakanje, so delavci celjske Gale. To je približno 10 ljudi, poleg tega je danes že na čaka- nju 85 delavcev Sugrosa. Sugros so ustanovili druž- beniki, jim boste zdaj izplačali njihove deleže? V pogodbi imajo družbeniki svoje zahtevke, Id jih je druž- beni pravobranilec sicer ozna- čil kot oškodovanje družbene lastnine, o tem bo odločalo so- dišče. Družbeniki so vložili svoj kapital, kako se bo reše- val ta problem, bo prav tako moralo povedati sodišče. Skupno je bilo 13 družbeni- kov, v Sugros so vložili 2 mili- jona 234 tisoč tolarjev, najvišji znesek družbenika je bil 656 tisoč tolarjev. Ali ustanovitev novega gro- sističnega podjetja pomeni, da odpadejo načrti o oživitvi Bla- govnega centra? Ti načrti so še vedno aktual- ni, še vedno ostajata obe mož- nosti. Novo podjetje nima no- bene zveze s Sugrosom, prev- zema samo prostore, v katerih danes deluje Sugros in prevza- me določeno število Sugroso- vih delavcev. Če se pa Sugros pripoji Blagovnemu centru, kar je bilo predvideno s 1. ja- nuarjem 1996, potem se vse obveznosti, terjatve in ljudi po sporazumu prenese na Blagov- ni center, usoda tega Blagov- nega centra in ljudi pa je dana v roke republiškemu skladu. Pomeni to potem morda dva grosistična centra v Celju? Dveh grosističnih centrov zagotovo ne bo. Ali se zaradi sedanjih težav in zapletov pojavljajo kakšne težave pri oskrbi prebivalstva na Celjskem? Določene težave se že pojav- ljajo. Sugros je na širšem celj- skem območju oskrboval vsak mesec 885 kupcev, vrednostno to pomeni 350 milijonov tolar- jev. Obstoječe kapacitete gro- sistov v celjski okolici so pre- majhne, da bi lahko zadovolji- li vse potrebe. V vsakem pri- meru Celje potrebuje veliko grosistično skladišče. Kaj pa v primeru, da tudi novo podjetje pade v vodo? Upam samo, da se to ne bo zgodUo in da so tudi vodilni v trgovskih podjetjih dovolj res- ni. Pisno so zagotovili, da bodo letno v novem podjetju kupili za 3 milijarde 300 milijonov tolarjev blaga in to je očitno dovolj velika garancija, da no- vo podjetje ne more pasti v vodo. IRENA BAŠA Podpis pogodbe še v zralcu? Direktor celjskega Potrošnika Maks Maček je v torek dejal, da je maloprodaja na celjskem območju sicer zainteresirana za oživitev grositičnega skladišča, vendar se stvari ne da reševati na hitro. Zato v torek po njegovih informacijah še ni bilo jasno, ali so včeraj podpisali dogovor, niti ni bilo znano ime in vodstvo novega podjetja, v torek pa je bil predviden še pogovor s pred- stavniki Sklada. Vršilec dolžnosti direktorja Sugrosa Alojz Forštner. Ne za novi pravilnik Srečanje mlekarjev v GotovUah - ¥ SlovenUl Je treba povečati potrošnjo mleka Približno 80 kmetovalcev, ki oddajajo mleko v mlekarno Celeia, se je konec minulega tedna zbralo v dvorani kmetij- ske zadruge v Gotovljah. Raz- pravljali so o novem pravilni- ku o odkupu mleka, ki je po Oceni rejcev nesprejemljiv. Franc Muhič iz Poslovne skupnosti za prehrano Slove- nije je v Gotovljah sicer zago- tavljal, da mlekarne ne pri- pravljajo nobenega novega pravilnika. Dokument, ki je Uied rejci že povzročil veliko Vroče krvi, naj bi v poslovni skupnosti pripravili zgolj zato, da se bo končno zganilo tudi kmetijsko ministrstvo in da bi ^ Sloveniji s skupnimi močmi pripravili pravilnik, s kakrš- ^Tn bi bili zadovoljni tako rej- ^ kot predelava. KoUko so Udeleženci tokratnega sreča- ^ia verjeli takšnim zagotovi- lom, je seveda drugo vpra- šanje. Pravilnik o mleku, ki ga po- nuja Poslovna skupnost za prehrano Slovenije, je po oceni rejcev pisan na kožo mlekar- nam in bi še bolj zaostril raz- mere na kmetijah, kjer se uk- varjajo z mlekom. Rejci mu očitajo kar nekaj slabosti.. Do- slej je bila osnovna enota tolš- če 3,6 odstotkov, po tem pra- vilniku bi bila 3,7 odstotkov. Beljakovine bi se s 3,2 poveča- le na 3,25, tretja novost je sprememba suhe snovi z 8,5 na 8,6 odstotkov. Takšen pravil- nik bi po oceni rejcev povzro- čil zaiižanje cene mleka, saj so predvideni odbitki oziroma sankcije za vse tiste, ki ne bi dosegali določenih vrednosti. Poleg tega pravilnik Poslovne skupnosti predvideva tudi ukinitev ekstra razreda, ki je pri ceni mleka rejcem navrgel približno 10 odstotkov. Če bi pravilnik bil sprejet, bi se cena mleka znižala za približno če- trtino. Glede na to, da je bila cena mleka nazadnje povišana oktobra lani in ob upoštevanju inflacije rejci ocenjujejo, da bi se odkupna cena mleka skup- no znižala za 40 do 50 od- stotkov. Kot protiutež temu so v Združenju govedorejcev Slo- venije pripravili drugačen pravilnik. Ta še vedno ohranja ekstra razred, beljakovine naj bi ostale na 3,15 do 3,20 od- stotkov, maščobe pa bi morale mlekarne oziroma zadruge plačevati tudi v primeru, ko presegajo vrednost 4,2 od- stotka. Pogovora v Gotovljah, ki ga je pripravilo Govedorejsko društvo Savinjska dolina, so se udeležili tudi predstavniki Združenja govedorejcev Slo- venije, Veterinarskega zavoda Slovenije, Zadružne zveze, predstavniki zadrug in mle- karne Celeia. Po besedah di- rektorja mlekarne Zdravka Počivalška naj bo pravilnik takšen, da bodo vsi skupaj, to- rej mlekarna in rejci, ostali na tržišču. V celjski mlekarni odkupijo, predelajo in prodajo letno 45 milijonov litrov mleka, v Slo- veniji pa je približno 100 mili- jonov litrov viška mleka. Ko bo tržišče povsem liberalizira- no, ne bo niti rejcem, niti mle- karni pomagal noben pravil- nik, odločalo bo tržišče. In edi- ni način, da se poveča prodaja mleka je poleg dobre kvalitete večja potrošnja mleka v Slove- niji. Po več kot dveumi razpravi so v Gotovljah sprejeli tudi ne- kaj sklepov. Med drugim so zahtevali, da se začnejo poga- janja o povišanju odkupnih cen mleka. Odločno nadalje nasprotujejo uvedbi kontin- gentov. V primeru, da bo spre- jet nov pravilnik o odkupu mleka, je treba rejcem zagoto- viti prilagoditveni čas, v pri- hodnje pa naj bi tudi kmetijci ustanovili svojo kmetijsko gozdarsko zbornico. IB Razgrabljene obveznice v petek 1. decembra je Fac- tor banka d.d. Ljubljana pri- čela in končala s prodajo ob- veznic 1. izdaje na prinosnika, nominirane v DEM in vplačlji- ve v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slove- nije na dan vplačila. Skupna nominalna vrednost celotne izdaje je bila 10 mio DEM. Ob- veznice imajo 9,5% fiksno obrestno mero. Izdane so bile z namenom pridobitve virov sredstev s srednjeročno zapad- lostjo, ki jih banka potrebuje za financiranje investicijskih projektov in naložb komiten- tov. Zakaj končala? Kupci, med njimi največ borznih hiš, so jih dobesedno razgrabili. Na trgu namreč močno pri- manjkuje vrednostnih papir- jev z valutno klavzulo s tako visokim donosom. Večina do- nosov vrednostnih papirjev, ki kotirajo na organiziranem tr- gu, se suče okoli 8%. Izjema so le državne obveznice, katerih donosi so že krepko pod 5%. Tisti, ki nameravate kupiti dr- žavne obveznice za olajšavo pri dohodnini pohitite, kajti običajno se cene teh obveznic konec leta še dvignejo. V petek so zapadli v izplači- lo blagajniški zapisi Banke Slovenije 3. izdaje z nakupnim bonom. Banka Slovenije je iz- plačala 4,8 milijarde tolarjev - toliko je znašala vrednost iz- danih blagajniških zapisov in je bila po vrednosti precej manjša od prejšnih dveh. Kljub temu, da je na trgu dovolj prostega kapitala, ki iš- če čimboljše naložbe, pa se je indeks SBI obrnil navzdol. Ta- ko je indeks SBI v enem tednu padel iz 1.555 na 1.491 točk oz. kar za 4,12%. Večina tečajev delnic je bila konec novembra na najvišjih nivojih letos, zato so se lastni- ki delnic začeli odločati za prodajo. Veliko sredstev se je preselilo v vrednostne papirje z valutno klavzulo, rast po- djetniškega in menjalniškega tečaja se nadaljuje z nezmanj- šano močjo. Po nekaj mesecih je TOM (temeljna obrestna mera) v bankah večja kot 1%, to je 1,1 %. Vse to je verjetno vzrok za selitev kapitala iz delnic drugam, v bolj zaneslji- ve naložbe. Zanimivo je, da se je tudi lani v začetku decem- bra indeks obrnil navzdol in se je ponovno obrnil navzgor šele sredi letošnjega avgusta. Lani so bili glavni razlog temu izredno zanimivi in donosni blagajniški zapisi Banke Slo- venije 2. emisije. Kmalu se bo pokazalo, ali bo padanje in- deksa SBI dolgotrajnejše in se bo ponovila lanska zgodovina ali pa je to samo rahel popra- vek navzdol. Cenjene bralke in bralce ob- veščamo, da odkupujemo del- nice serije G Pivovarne Laško. Prihodnji teden, 12. 12., ije bo pričelo vpisovanje certifi- katov in javna prodaja delnic za gotovino podjetja SCT Ce- lje. Delnice podjetja boste lah- ko za gotovino kupili v naši borzni hiši, prav tako pa tudi vpisali certifikat. Telefonski naročniki, ki so ob pridobitvi telefonskega priključka dobili tudi amorti- zacijske načrte, lahko le-te pravnomočno prodajo. Po- drobnejše informacije dobite na sedežu CBH, Celjske borz- no-posredniške hiše, ob pred- ložitvi kuponov in pogodbe, na osnovi katere ste kupone pri- dobili. it. 49. - 7. december 1995 DOGODKI Odločali bodo o rebalansu Na letošnji zadnji seji velenjskega mestnega sveta, ki bo prihodnji to- rek, bodo svetniki obrav- navali predlog rebalansa proračuna, še pred tem pa bodo prisluhnili poro- čilu o realizaciji proraču- na v zadnjih devetih me- secih. Načeti nameravajo tudi vprašanje predloga odlo- ka o ustanovitvi in delov- nem področju občinske uprave ter problematiko ravnanja s komunalnimi odpadki. KL Iz Logarske v Avstrijo Mejni prehoil Pavličevo sedlo bi Zgornji Savinjski dolini odprl okno v svet - Zanimanje predvsem za turistični tranzit - Kmetje ob meji so pripravljeni odstopiti zemljišča v Zgornji Savinjski dolini si že dolga leta želijo, da bi naposled odprli mejni pre- hod Pavličevo sedlo, ki bi povezoval Logarsko dolino z Železno Kaplo na avstrij- skem Koroškem. Z njim bi si Slovenci odprli novo okno v svet, ki bi še zlasti Zgornje- savinjčanom ponujalo nove inožnosti na področju turiz- ma. Prizadevanja, da bi mej- ni prehod zaživel, so prisot- na na slovenski in koroški strani, a na obeh je še marsi- kaj nedorečenega. V Slove- niji se še niso zedinili o trasi, pa tudi denarja za ta projekt za zdaj še ni. Minuli četrtek so na občini Mozirje pripravili o tej pro- blematiki posvet, ki so se ga poleg predstavnikov zgor- njesavinjskih občin in zavo- da za varstvo naravne in kulturne dediščine udeležili tudi Jože Jeraj, generalni konzul Slovenije v Celovcu, Slavko Debelak, državni se- kretar v ministrstvu za no- tranje zadeve, in Peter Ven- celj, državni sekretar v mini- strstvu za zunanje zadeve. Strinjali so se, da bi se mora- li v prihodnje najprej dogo- voriti o kategorizaciji mej- nega prehoda in se zavzeli, da naj bi Pavličevo sedlo po- stalo meddržavni prehod. Z Avstrijci bi se v tem primeru naknadno sporazumeli, da bi z nekaterimi aneksi zagoto- vili nemoten osebni turistič- ni promet tudi za državljane drugih držav. Na avstrijski strani so tra- so že določili, vendar pa, kot je povedal Jeraj, denarja na koroški deželni vladi, ki je zadolžena za realizacijo pro- jekta, zaenkrat ne morejo zagotoviti. Slovenci naj bi z izgradnjo ceste na svoji stra- ni pohiteli, je še poudaril Je- raj, in na ta način spodbudili Avstrijce, da bi tudi oni uresničili več kot 20 let stare načrte. Po mnenju Petra Venclja je vprašanje mejne- ga prehoda še bolj odprto v Sloveniji kot pri naših sose- dih, saj nismo določili niti trase. Četudi bi imeli na vo- ljo denar, ne bi vedeli, kako projekt dokončati. Vencelj je Pavličevemu sedlu pripisal predvsem funkcijo promoci- je turizma. Določitev trase, po kateri bi vodila cesta do meje, bo tudi v prihodnje trd oreh, kajti doslej se o njej niso mo- gli zediniti. Odločilno bo tu- di stališče Zavoda za varstvo naravne in kulturne dedišči- ne Celje, saj bo cesta do Pa- vličevega sedla predstavljala velik poseg v naravo na ob- močju spomeniškega var- stva. Tačas sta za traso pred- videni dve variantni rešitvi. Po prvi, ki je cenejša in lažje uresničljiva, naj bi cesta vo- dila od Pavličevega sedla po najkrajši poti v Logarsko dolino (do Treh sester). Po drugi varianti pa naj bi jo speljali po Panoramski cesti in promet usmerili na sol- čavsko stran. Slednja rešitev je po mnenju naravovarstve- nikov primernejša, sicer pa zahtevajo, da bi morali opra- viti presojo vplivov na pro- stor za eno in drugo varian- to. Če bi se odločili za traso po Panoramski cesti, bodo Zgomjesavinjčani čakali na prehod še dolgo, saj seka ce-- sto Macesnikov plaz, eden največjih še aktivnih plazov v Sloveniji, ki bi ga predhod- no morali sanirati. V Logarski dolini si želijo nove povezave s svetom in zanjo so pripravljeni tudi nekaj žrtvovati. Tako so kmetje ob meji ponudili, da bi svoja zemljišča za cesto do mejnega prehoda celo odsto- P^^- KSENIJA LEKIČ Visoki mestni dolgovi Bodo v Rogaški Slatini odklapljali telefone? Slatinski občinski svetniki so se pretekli teden strinjali s predlogom župana, mag. Branka Kidriča, da bo občina pomagala odplačevati visoke dolgove mestne krajevne skupnosti Rogaška Slatina. Gre za 50 milijonov tolarjev dolga celjskemu Cestnemu po- djetju ter preostalih 194 tisoč DEM dolga Telekomu, zaradi česar ta grozi z odklapljanjem telefonov občanom (67 nazad- nje priključenim), ki so sicer svoje obveznosti poravnali v celoti. Iz Telekoma so namreč konec oktobra slatinsko obči- no obvestili, da njihova mest- na krajevna skupnost ne more plačati omenjenega dolga, za- to so zaprosili, da ji pomaga tudi občina. Po poznejšem, no- vembrskem pisnem dogovoru med Miranom Krklecem ter Jožetom Palčnikom, ki sta predstavljala mestno krajevno skupnost oziroma Telekom, naj bi celotno obveznost do Telekoma poravnali do konca januarja. Na seji je bilo slišati mnenje, da so visoki dolgovi tudi po- sledica monopolističnega po- ložaja upnikov, njunih preti- rano visokih obresti. Med raz- pravo so se nekateri spraševa- li, zakaj bi občina plačevala dolgove, ki jih ni zakrivila, drugi pa so opominjali na nove razmere, na spremenjeno vlo- go krajevne skupnosti v lokal- ni samoupravi. BJ Denar za študijske programe Celjski svetniki so pred kratkim podprli financiranje projekta Uvajanje višjega in \isokega šolstva v Celju. Po prvih ocenah bodo zagonski stroški uvajanja študijskih programov veljali 5,5 milijona tolarjev. Celje bo v treh letih zagotovilo 2,75 milijona tolar- jev, drugo polovico pa sosed- nje občine. Kot smo že poročali, je v Ce- lju v izdelavi 12 višje in viso- košolskih študijskih progra- mov, obstojajo pa povsem re- alne možnosti, da že v študij- skem letu 1996/97 zaživijo tri- je. Najbolj dodelani so namreč študijski programi strojništva, gradbeništva in cvetličarstva. V projektu trenutno sodelu- je 20 strokovnjakov iz vse Slo- venije, s svojimi predstavniki pa sta zastopani tudi obe Uni- verzi. Projekt je časovno opre- deljen na tri leta, zato bodo zainteresirane občine svoj de- lež za pokritje stroškov prav tako poravnavale obročno. V dogovoru županov vseh občin celjskega območja so v Celju pripravili razrez financiranja, iz celjskega občinskega prora- čuna pa bodo za uvajanje viš- jega in visokega šolstva letos namenili 600 tisoč, prihodnje leto 1,7 milijona in v letu 1997 še 450 tisoč tolarjev. Prihodnje leto naj bi v Celju tudi do- končno dorekli, kje v mestu ob Savinji bo zrasel študentski center, saj so trenutno v igri še vedno tri možnosti. IS Jeza v Špitaiiču Špitalčani so že večkrat pretili, da bodo zaprli tam- kajšnje ceste. Gradbeniki, ki izvajajo dela na bližnji hitri cesti ob tem namreč " močno uničujejo dovozne poti, ki so jih uredili ali zgradili krajani. Špitalčanom so že ob gradnji prvega pasu hitre ceste poškodovali ali po- polnoma uničili precej kra- jevnih cest, za katere so ob- ljubili, da jih bodo popra- vili, pa kasneje ni bilo s tem nič. Krajani so zato pred do- brim tednom sklicali zbor, na katerem so se želeli s predstavniki gradbenih podjetij (Gradisa, Cestnega podjetja Celje in SCT) do- govoriti o popravilu cest, a razen Gradisovega pred- stavnika ni bilo nikogar. Zato so sklenili, da izvajal- cem del onemogočijo do- stop do gradbišča ob avto- cesti. V križišču, kjer se ce- sta, ki vodi proti Skednju odcepi proti Kraberku (in predoru Pletovarje), so po- stavili zapore. Prav ta od- sek so namreč težki tovor- njaki, stroji in druga grad- bena vozila najbolj p>oško- dovali. B.Z. Zrečani brez subvencij Svetniki zreške občine so na zadnji seji skoraj brez pri- pomb potrdili vse predlagane vsebinske točke dnevnega re- da, med katerimi je bil tudi rebalans občinskega prora- čuna. Župan Jože Košir je pojas- nil, da do največjih sprememb proračuna prihaja na področ- jih investicij v družbene de- javnosti, otroškega varstva, cestnega gospodarstva, kultu- re, urejanja prostora in var- stva okolja ter obUkovanja proračunske rezerve. Ministr- stvo za šolstvo in šport letos namreč ni nakazalo 20 milijo- nov tolarjev, ki so jih Zrečani pričakovali kot subvencijo pri gradnji nove telovadnice. Do- datne potrebe so se pojavile v otroškem varstvu, na področju urejanja prostora in varstva okolja je bilo potrebno pripra- viti projektne dokumentacije, proračun pa mora imeti obli- kovane solidne rezerve. Na po- dročju cestnega gospodarstva so v zreški občini skupaj s kra- jevnimi skupnostmi letos ure- dili pravzaprav vse pomemb- nejše cestne povezave v pohor- skem predelu občine. Kultura pa dobiva manj predvsem za- to, ker so takšna z republike zastavljena merila. V razpravi o rebalansu so svetniki opozo- rili še na nekatera merila, ki jih bo potrebno upoštevati pri pripravi proračuna za prihod- nje leto, nato pa so rebalans potrdili. Prav tako so brez pri- pomb potrdili odlok o spre- membi začasnega odloka o or- ganizaciji in delovnem po- dročju občinske uprave ter v prvi obravnavi potrdili name- ro za ustanovitev stanovanj- skega sklada občine Zreče. A.N. Gaslisicl Jubilej v Celju Minuli četrtek so v veliki dvorani celjskega Narodnega doma počastili jubilej, 40-letnico delovanja Gasilske zveze Celje. Slovesnost, na kateri so podelili več jubilejnih plaket ter tri odlikovanja Gasilske zveze Slovenije, so celjski, vojniški in štorski gasilci zaokrožili s kulturnim programom. Gasilska zveza Celje tudi po reformi lokalne samouprave konec lanskega leta ostaja enotna in združuje preko 2 tisoč članov v dvajsetih teritorialnih in enem industrijskem društvu celjske, vojniške in štorske občine. IS, Foto: SHERPA Železničarji bodo stavkali LJUBLJANA, 30. ne vembra (Dnevnik) - Sloven- ski železničarji napovedujejo za ponedeljek, 11. novembra enourno opozorilno stavko. Med osmo in deveto tako vlaki v Sloveniji ne bodo vozili. Sin- dikati železničarjev pričakuje- jo, da bo to ostro opozorilo spodbudilo delodajalce, da bo- do pripravljeni na pogajanja. V okviru sanacije Slovenskih že- leznic so namreč število zapo- slenih zmanjšali za 2.^00 oseb, zaradi česar jim primanjkuje delavcev in so ostali preobre- menjeni, zato prihaja do krši- tev kolektivnih pogodb. Intlacija 1,3-odstotna LJUBLJANA, 30. no- vembra (Delo) - Novembrska inflacija seje ustavila pri 1,3 odstotka. Za toliko so se na- mreč novembra povečale cene na drobno glede na oktober, v primerjavi z lanskim novem- brom pa so bile višje za 9,1 od- stotka. Od lanskega decembra so se tako povečale za 7,9 od- stotka. Koalicija pred razpadom? LJUBLJANA, 1. decem- bra (Delo) - Obstaja možnost, da preklicem koalicijsko po- godbo, je izjavil premier dr, Janez Drnovšek. Če bi krš- čanski demokrati blokirali vse poskuse, da bi država delovala normalno, bi moral iskati dru- gačne možnosti brez SKD, je dejal premier. SKD se bo mo- rala odločiti, ali bo še naprej se* dela na dveh stolih, saj vsi štir- je ministri podpirajo vladne od- ločitve, stranka pa v parlamen- tu in javnosti deluje drugače. Enakovredne naslednice LJUBLJANA, 4. decem- bra (Delo) - Finančni minister Mitja Gaspari je po vrnitvi naše delegacije iz ZDA izjavil, da namen obiska ni bilo le za- varovanje slovenskih interesov v zvezi s sprejeto resolucijo OZN, temveč tudi dokončanje postopkov za sklenitev spora- zuma s komercialnimi banka- mi. Gre za posojilo EFSAL, ki naj bi ga prek treh slovenskih bank namenili privatizaciji ozi- roma privatiziranim podjetjem. Vsi uradni predstavniki so ob tem potrdili nespremenjeno sta- lišče ZDA do urejanja nasleds- tvenih zadev nekdanje SFRJ, kar pomeni, da so vse države nekdanje SFRJ njene enako- vredne naslednice in da se mo- rajo same sporazumeti o dele- žu aktive. stavka brez razloga? LJUBLJANA, 4. decem- bra (Delo) - Vodstvo Sloven- skih železnic v celoti izpolnju- je kolektivno pogodbo za gos- podarstvo, plače zaposlenih na železnici pa so v povprečju viš- je kot v slovenskem gospodars- tvu. Z vlaganjem v signalnovar- nostne naprave se varnost na železnici nenehno povečuje. To je le nekaj argumentov, s kate- rimi je direktor SŽ Marjan Rekar poskušal zavrniti trdi- tve sindikatov, ki zaradi slabih razmer zaposlenih napoveduje- jo stavko. Šf. 49. - 7. december 1995 VESELI DECEMBER Še nikoli taifo veseio! praznični aecember oti RInke ao Satle otroške prireditve pred- prazničnih decembrskih dni se bodo v organizaciji Ob- činske zveze prijateljev mla- dine začele šele 15. decem- bra, na Glavnem trgu pa se bodo ob 17. uri vrstile vse do 28. decembra. V Unicefovi prodajalni na Slomškovem trgu bodo ob ponedeljkih ob 11. in 17. mri vrteli najlepše video risanke, otrokom bodo postregli s sladkimi presenečenji. V prodajalni pripravljajo tudi organizirano otroško proda- jo Unicefovih čestitk z zak- ljučnim nagradnim žreba- njem 29. decetnbra. V predprazničnih dneh bo živahno tudi v Hermanovem brlogu Muzeja novejše zgo- dovine Celje. Jutri, v petek dopoldne bo še zadnja iz programa Ciciklubovih de- lavnic, otroci bodo pod vod- stvom Branke Schwartz sli- kali na svilo in steklo. Pri- hodnji teden, 12., 13. in 15. ter zatem še od 19. do 22. decembra, bodo najmlajši pod vodstvom Mihele Jezer- nik izdelovali cekine za bo- žično drevo. V goste v Her- manovo gledališče prihajajo 14. in 21. decembra s po tre- mi predstavami ob 10., 11. in 16,30. uri igralci Lutkovnega gledališča Tri iz Kranja. Predstavili se bodo s pred- stavama Regratanija in Fidl Fadl. VOJNIK: Predpraznično vzdušje so v vojniški občini ustvarili že V začetku mese- ca, nadaljevali pa ga bodo v soboto, 9. decembra, z Mi- klavževim večerom s starimi godci in pevci v vojniškem Kulturnem domu. LAŠKO: o Miklavžu, ki je v preteklih dneh kar nekaj- krat obiskal mlade Laščane, bodo za preostale vesele de- cembrske dni poskrbele za otroke predvsem osnovne šo- le, v drugi polovici meseca pa pripravljajo še nekaj pri- reditev. Velenje - Pnov žur Do konca tega meseca se bodo v Velenju zvrstile šte- vilne praznične prireditve, ki jih je v sodelovanju z mestno občino in občinsko zvezo prijateljev mladine pripravilo velenjsko turistič- no društvo. Miklavžev sejem v Rdeči dvorani bo odprt še do sobote, 9. decembra. V Beli dvorani bo 13. decem^ bra Pilov žur za osnovnošol- ce, še istega dne pa se bo na Titovem trgu pričela dvod- nevna likovna akcija osnov- nošolcev »Polepšajmo stoj- nice«. V Šoštanju je pripravilo krajevno turistično društvo predbožično novoletno pri- reditev »Advent v Šoštanju« na glavnem trgu. Na prvo adventno nedeljo so dvignili adventni venec in ga blago- slovili, poskrbeli pa bodo tu- di, da bo mesto pričakalo praznovanje praznično okrašeno. Družina-ključ sreče v Nazarjah bo 10. decem- bra tradicionalna prireditev Družina-ključ sreče, ki si jo krajani izredno radi ogleda- jo. V nazarskem delavskem domu bodo ob 15. uri nasto- pile družine, ki pojejo, igra- jo, plešejo, recitirajo. V Gornjem Gradu bo obči- na poskrbela za obdaritev predšolskih otrok. Zmaga Sožitja v okviru Miklavževanj pripravlja šentjiursko Sožit- je-Društvo za pomoč dušev- no prizadetim osebam, jutri, v petek 8. decembra, občni zbor ter blagoslovitev nove- ga Varstveno-delovnega centra, v Zgornjem trgu. Po blagoslovitvi, ob 16.30, si bo prostore mogoče tudi ogle- dati, ob tej priliki pa bodo razstavili izdelke varovan- cev. Nadaljevali bodo z obč- nim zborom v hotelu Alpos, ob 17.30, ko bo otroke obi- skal Miklavž, za dodatno ve- selje pa bo poskrbel ansam- bel KUD iz Dobja pri Pla- nini. ROGAŠKA SLATINA: Tam bo posebno veselo v Zdravilišču, s številnimi kul- turnimi prireditvami. V zna- menju prazničnega decem- bra bodo tudi Veseli zimski prazniki v Razstavnem salo- nu, z nastopom folklorne skupine Lipa, iz Rečice pri Laškem. Ta bo 15. decembra, ob 20. uri. V slatinski knjiž- nici pripravljajo ob četrtkih ogled risank ter Uro pravljic. ŠMARJE PRI JELŠAH: V šmarskem vrtcu so za Mi- klavževo izdali časopis De- cembrski utrinki, s progra- mom decembrskih priredi- tev. Prireditve v vrtcu bodo lahko obiskali tudi otroci, ki niso vključeni v redno var- stvo. Pripravljajo mnoge za- nimivosti, različne delavni- ce, kamor bodo povabili slaščičarko, frizerko, cvetli- čarko, pa karaoke, obisk ča- rovnika, novoletno tombolo, skupinske obdaritve... V vrtcu si bo mogoče ogledati nastope učencev šmarske enote glasbene šole, folklori- stov iz Mestinja ter plesne šole Jožeta Jecla. V šmarskem Kulturnem domu bo danes in jutri, 7. in 8. decembra, predstava Ča- robnega napoja, celjskih gle- dališčnikov, 13. decembra bo mogoče videti Škrata sa- njavca celjskega Plesnega foruma. PODČETRTEK: V podče- trteškem vrtcu načrtujejo praznične obiske cvethčar- ke, slaščičarke, peka in dru- gih, posebej se bodo srečali s čarodejem. Oglasil se bo se- veda tudi dedek Mraz. Obi- skati nam^avajo praznični predstavi v šmarskem Kul- turnem domu. Srečanje pei(ov Praznični december se je v občini Slovenj ske Konjice uradno začel minuli torek, ko so na Mestnem trgu po- stavili sejemske hišice in okrasili novoletno jelko. De- cember bodo popestrile šte- vilne filmske predstave za otroke in odrasle, lutkovne predstave, gledališki nastopi in ure pravljic za najmlajše. Skratka, v kulturnem domu bo zelo zanimivo in pestro. Jutri, v petek bo v domu ob 20. uri koncert mladinskega pevskega zbora iz Maribora. Prihodnji petek, 15. decem- bra pa bo koncert ženskega pevskega zbora iz Sloven- skih Konjic z gosti. ZREČE: V soboto, 9. de- cembra bo v okviru prazno- vanja 50-letnice pekarne Ro- gla iz Slovenskih Konjic družabno srečanje pekov, prireditev pa bo v večna- menski dvorani v Zrečah. V nedeljo, 10. decembra bo v dvorani glasbeno zabavna prireditev Dobrodelni kon- cert, 14. decembra pa gostuje gledališka skupina iz Tmo- velj pri Celju s komedijo Mi- ster Dolar. Žaiski Veseli december žalske ulice v teh dneh že dobivajo praznično podobo, mesto je vsak dan lepše okrašeno, vrstijo pa se tudi številne prireditve. Zavod za kulturne priredi- tve vabi v ponedeljek ob 19.30 na predstavo Mestnega fledališča Ljubljanskega tajerc v Ljubljani. V petek, 15. decembra, bo ob 17. uri v Občinski matični knjižnici predstavitev pesniške zbirke za otroke Mete Rainer Jež- kova frizura. otroško veselje v Intersparu V celjskem centru Inter- spar je zadnjih štirinajst dni zelo živahno. Predpraznično nakupovalno mrzlico, ki se je polotila že marsikoga, do- polnjuje otroški vrvež na glavnem hodniku centra in v lego-igralnici, ki so jo odprli 25. novembra. Adventni čas pričakovanja pa so v Inter- sparu obeležili tudi z menda največjim, preko 2-metrskim adventnim vencem nad glav- nim vhodom v center. Vodja centrov Interspar v Sloveniji Marko Prešeren pravi, da je njihov osrednji cilj privabiti kar največ ljudi v svoje prostore. »Ne gre nam toliko za golo privablja- nje kupcev, vehko bolj za to, da nas ljudje v okolju, kjer imamo svoj center, spoznajo, zvedo, kaj ponujamo in se med nami dobro počutijo. V lego-igralnici so zato igrače na voljo vsem otrokom, nih- če pa tam ne more nič kupiti. Ne gre nam torej za to, da bi otroku ponudili in pokazali privlačno novo igračko, mal- ček pa bi z jokom potem izsi- lil nakup pri starših. Veseli pa smo, da otroci na pribUž- no 50 kvadratnih metrih igralnice spoznavajo igrače iz programov lego, Tomy in Barbie, z njimi ustvarjajo in tako tudi mi prispevamo kanček k predprazničnemu vzdušju,« pravi Prešeren. V centru Interspar bodo letos gostih lego-igralnico do 10. decembra, za prihod- nje leto pa že imajo v progra- mu tri ponovitve, povsem za- nesljivo pa bodo lego kocke in druge kakovostne igrače na obisku pri otrocih s Celj- skega ves december 1996. Si- cer pa so igrače, ki so otro- kom na voljo v Intersparovi lego-igralnici, primerne za različne starosti malčkov, njihova skupna značilnost pa je kakovost in možnosti za kreativno igro. Za poživitev predpraznič- nega vzdušja so v glavnem hodniku centra Interspar postavili tudi pravcato prav- ljično deželo, v kateri giblji- vi praznični liki pozdravlja- jo in razveseljujejo najmlaj- še. Malce starejši se odločajo za nekaj minut užitka v si- mulatorju dirkalnih avtomo- bilov, ki je prav tako postav- ljen v centru. Pred glavnim vhodom v center pa lahko v simulatorju s tremi računal- niško vodenimi programi podoživljajo občutke atrak- tivne vožnje z letalom, vla- kom snu:ti in rally dirke. V centru Interspar so vče- raj dvakrat gostili prvega decembrskega dobrega mo- ža, prihod Miklavža, ki je dopoldne in popoldne obda- roval otroke, pa je spremljal tudi otroški ansambel Gaad in plesna predstava Škrat Sanjavec v izvedbi skupine Packe A Plesnega foruma Celje. Podobnih veseUh pre- senečenj z otroškimi igrica- mi in predstavami se bo de- cembra zvrstilo še nekaj, v soboto, 23. decembra pri- pravljajo prihod Božička, v sredo, 27. decembra, pa ded- ka Mraza. Oba preostala de- cembrska dobra moža s spremstvom bosta center In- terspar obiskala dopoldne in popoldne, otroke pa bosta seveda tudi obdarila. I. STAMEJČIČ Foto: SHERPA vnini vhodom v center Interspar je obešen menda največji adventni venec v Sloveniji, ki ^0 ga izdelali srednješolci vrtnarske šole, v premeru pa presega 2 metra. Hitri postopek za Tam LJUBLJANA, 29. no- vembra (Delo) - Poslanci dr- žavnega zbora so na izredni seji obravnavali dopolnitve in spre- membe marca sprejetega zako- na o ukrepih za sanacijo gos- podarskega položaja maribor- skega Tarna, njegovih soodvi- snih družb in ljubljanske Av- tomontaže Am-Busa. Kljub nasprotovanju večine opozicij- skih strank in SKD so z 39 gla- sovi za in 27 proti sprejeli pred- lagani hitri postopek. Tam začasno rečen LJUBLJANA, 30. no- vembra (Republika) - V na- daljevanju izredne seje parla- menta so poslanci sprejeli spre- membe zakona o sanaciji ma- riborskega Tarna in ljubljanske Avtomontaže. To bo vladi omogočilo, da bankam izda še tretjo tranšo poroštev za poso- jilo obema podjetjema v višini 2,3 milijarde tolarjev, s čimer bosta Tam in Avtomontaža vsaj začasno rešena Vprašanje pa je, kaj bo v prihodnje, saj spre- menjeni zakon zdaj omogoča odprodajo odvisnih družb, ki bi prevzele le sorazmerni delež ce- lotnih Tamovih obveznosti, pač glede na svoj kapital. Pri glasovanju o spremembah za- kona niso sodelovali poslanci krščanske demokracije, ljudske in socialdemokratske stranke. Priznanje ZRJ LJUBLJANA, 30. no- vembra ( Republika) - Vla- da je na svoj i sej i sprejela sklep o priznanju Zvezne republike Jugoslavije in se odločila za čimprejšnjo navezavo diplo- matskih stikov. To naj bi bilo v interesu slovenskega gospo- darstva, ob vzajemni volji pa naj bi vzposta\ itev neposred- nih odnosov prispevala tudi k hitrejšemu reševanju vseh spor- nih vprašanj, razen sukcesij, ki jih bo Slovenija skušala reše- vati na doslej začrtan način. Korže odhaja LJUBLJANA, 30. no- vembra (Republika) - Uroš Korže z novim letom odhaja z mesta direktorja sklada za raz- voj. Korže trdi, da so njegovi odločitvi botrovali osebni in profesionalni razlogi. Med vodstvom sklada, nekaterimi člani njegovega upravnega od- bora in vlado je namreč priha- jalo do razhajanj, kar zadeva delo in upravljanje sklada Kor- že se tudi ni strinjal, da bi sklad deloval administrativno, pač pa da bi lahko o poslovnih odlo- čitvah odločal profesionalno, ne pa kot podaljšana roka dr- žave in ministrstev. Podaljšan rok za certifikate LJUBLJANA, 30. no- vembra (Delo) - Vlada je spre- jela predlog zakona o privati- zaciji pravnih oseb in premo- ženja v lasti Republike Slove- nije. S predlaganim zakonom bi med drugim olastninili tudi obe banki v sanaciji, Novo Ljubljansko banko in Novo Kreditno banko Maribor ter dr- žavno premoženje v številnih znanih podjetjih kot so Tele- kom, Petrol trgovina Istrabenz, zdravilišča Laško, Atomske to- plice in Dobrna..Hkrati je vla- da sklenila da bodo imetniki certifikatov te lahko vnovčili do 30. septembra 1996. it. 49. - 7. december 1995 AKTUALNO 8 Zavber punce niso za cagave fante CeUe bo s 40 mllUonl tolarjev sotlnanctralo grailnjo športne ilvorane ob Gimnaziji Center Celje Decembra bodo v Celju pri Gimnaziji Celje Center z dr- žavnim denarjem začeli gra- diti telovadnico za potrebe gimnazijcev in učencev Srednje zdravstvene šole, celjski svetniki pa so na zad- njem zasedanju podprli predlog župana Jožeta Zim- ska, da načrtovano velikost telovadnice z lastnim denar- nim vložkom povečajo, in ta- ko zagotovijo novo športno dvorano sredi mesta. To bo Celje veljalo približno 40 mi- lijonov tolarjev. Iz načrtovanih 32x24 me- trov, kolikor naj bi meril ob- jekt z dvema vadbenima enotama po 16 x 24 metrov, bo po sklepu celjskih svetnikov zdaj ob Gimnaziji Celje Cen- ter zrasla športna dvorana v velikosti 45 x 28 metrov. V njej bo prostor za tri ločene vad- bene enote, s premičnimi stenami in zložljivimi tribu- nami za kakšnih 700 ljudi pa jo bo dokaj enostavno spre- minjati tudi v prireditveni prostor za športne, zabavne in kulturne prireditve. Celje bo tako pridobilo drugi cen- ter za srednješolske športne aktivnosti ter pogoje za vad- bo in večja tekmovanja v ženskih dvoranskih športih. V Športni zvezi Celje, kjer so z obširnim in natančnim prerezom problematike po- manjkanja šolskih športnih objektov v mestu Celje pod- prli županov predlog za po- večanje načrtovane telovad- nice, opozarjajo tudi na po- trebe po dodatnih prostorih za športno vzgojo, ki bodo nastale z razvojem oziroma uvedbo rednih višješolskih in visokošolskih študijskih programov. V novi športni dvorani pa bo v večernih urah prostor tudi za organi- zirano rekreacijo in vadbo občanov. Matična odbora za druž- bene dejavnosti in finance celjskega občinskega sveta sta predlagano povečanje te- lovadnice načelno podprla, predsednik finančnega od- bora Bernard Krivec pa je v razpravi med prvimi opozo- ril, da mora v prihodnje predlagatelj ob tako visokih finančnih zahtevkih vendar- le skrbneje pripraviti in vse- binsko obrazložiti svoje zah- teve. V primeru povečanja telovadnice so namreč v ka- binetu celjskega župana Zimska svoj predlog strnili v dva sklepa, za obrazložitev nujnega povečanja pa pora- bili natančno tri stavke. Celjske svetnike je o smisel- nosti predloga za povečanje prepričalo šele na seji dodat- no razdeljeno pisno gradivo Športne zveze, tisto o >caga- vem fantu, ki še nikoli ni pri zavber punci spal< svetnika ZLSD Franca Petauerja pa so vzeli bolj za šalo kot za prepričljiv argument. Šole brez telovadnic v šolah sta pomen in vloga športne vzgoje jasno dorečena, a pogojev za njeno izvajanje vseeno nimajo povsod. In tu bi nekoliko prilagojen pregovor o vse več >cagavih fantih< in vse manj >zavber dekletih< že bolj vzdržal. V Celju je namreč zadnjih nekaj let vse bolj pereč pro- blem pomanjkanja šolskih te- lovadnic. Osnovnošolske in srednješolske telovadnice so zasedene do večernih ur, v me- stu pa so kar tri srednje šole - za gostinstvo in turizem. Sred- nja zdravstvena šola in Sred- nja vrtnarska, kmetijska in gospodinjska šola - brez svo- jih telovadnic. Učenci teh treh šol gostujejo delno v telovadnicah drugih šol, delno pa v prostorih Športnega društva Gaber je ter v športnih objektih Celjskega sejma. V povprečju so šolske telovadnice zasedene od 7. do 17. ure, nekatere neprekinjeno celo do 19. ure, nič bolje pa ni niti s športno dvorano Go- lovec. Ob redni športni vzgoji za osnovnošolce in srednješolce je v načrtovanju izkoriščenosti šolskih telovadnic in drugih športnih objektov v mestu tre- ba misliti tudi na redno vadbo in treninge šolskih športnih selekcij in športnih klubov, na splošno vadbo ter organizira- no rekreacijo občanov. To iz- vajajo v vseh telovadnicah v povprečju do 21. ure, v telo- vadnici ob Srednji frizerski, tekstilni, strojni in prometni šoli pa celo do 22. ure. Zunanje vadbe ter rekreacije ni samo v telovadnici ob I. Gimnaziji v Celju, a le zato, ker so prostori povsem neprimerni. Po predračunskih ocenah naj bi Celje za sofinanciranje večje športne dvorane pri- spevalo 40 milijonov tolar- jev. V občini so se že dogovo- rili, kako zagotoviti ta denar. Iz občinskih proračunskih postavk za šport bodo v treh letih namenili 15 milijonov tolarjev. Sektor za šport pri ministrstvu za šolstvo in šport bo prispeval dodatnih 10 milijonov tolarjev iz pri- hodkov od loterijskih sred- stev, 5 milijonov tolarjev pa naj bi prispevali donatorji. Po zagotovilih župana Zim- ska bodo preostalih 10 mili- jonov tolarjev zbrali iz dele- ža najemnin za poslovne prostore Stanovanjskega sklada ter ostalih virov. IVANA STAMEJČIČ Temeljni kamen prihodnje leto v Gimnaziji Celje-Center so se zadnje tedne priprav- ljali na slovesnost, ki naj bi jo pripravili ob položitvi te- meljnega kamna za telovad- nico v ponedeljek, 11. de- cembra, ob 12. uri. Zdaj slo- vesnosti ne bo, iz ministrstva za šolstvo in šport pa so v ponedeljek v šolo dobili sko- po sporočilo, da je zadeva preložena v prihodnje leto. Ravnatelj Gimnazije Ce- lje-Center prof. Igor Majerle je nad takšnim razpletom močno razočaran, saj je pro- fesorski zbor skupaj z dijaki živel v prepričanju, da bodo že v prihodnjem šolskem letu v šoli imeli normalne pogoje za športno vzgojo. V šoli ostajajo razočarani in ne- močni, odgovore na svoja vprašanja pa bodo od župa- na in svetnikov Mestne obči- ne Celje, ki je z ministrstvom za šolstvo in šport podpisala dogovor o gradnji, poskušali dobiti na novinarski konfe- renci, ki jo sklicujejo za po- nedeljek ob 12. uri, v času torej, ko naj bi polagali te- meljni kamen za novo telo- vadnico. Celjski župan Jože Zimšek k temu pravi, da priprave na gradnjo telovadnice (in tudi Srednje šole za gostinstvo in turizem) tečejo normalno,, zaradi delovne preobreme- njenosti pa v občinski upravi še niso zaključili z izdelavo vse potrebne dokumentacije. »Z gradnjo bomo začeli fe- bruarja oziroma najkasneje marca prihodnje leto, te- meljni kamen pa bo položen malo pred tem, kar je tudi najbolj smiselno. Povsem re- alna so torej pričakovanja, da bo športna vzgoja v novi telovadnici mogoča že konec septembra, zato ni vzrokov za zaskrbljenost,« pojasnjuje Zimšek. Tat, ki ponoči krade kost Osteoporozo Je mogoče oiJkrltl že zelo zgoiJaj - V Termah Zreče kupili napravo za illagnosticiranje te bolezni Osteoporoza je bolezen kostne pres- nove; povzroča krhkost kosti, ko v njih začne primanjkovati kalcija in ko se količina kostnega tkiva zmanjša do te mere, da se poveča možnost zlomov že ob normalnih obremenitvah. Bole- zen sama po sebi, razen v pozni fazi razvoja, sicer ne povzroča bolečin in človeka ne ubije, ubije pa ga lahko kostni zlom kot posledica kosti, ki je redka, krhka, lomljiva. V obdobju rasti organizma prevla- duje tvorba nove kosti nad razgradnjo in tako je količina kostne mase naj- večja v obdobju od 25. do 35. leta, vendar se prav kmalu proces obrne in razgradnja začne prevladovati nad tvorbo kosti. Kostna masa se do konca življenja pri ženskah zmanjša za 30 do 40 odstotkov, pri moških pa za pri- bližno 20 odstotkov. Bolniki z oste- oporozo dolgo časa nimajo težav, ko pa je bolezenski proces že napredoval, prihaja vse pogosteje do zlomov kosti. Takrat je praktično nemogoče ponov-, no doseči zadovoljivo koUčino in ka-j kovost kostne mase, zato je prepreče- i vanje nastanka oziroma razvoja oste-\ oporoze zelo pomembno. Ena od zani-1 mivih karakteristik te bolezni je tudi^ ta, da je razgradnja kosti intenzivne j-i ša v času, ko spimo. '\ S staranjem svetovnega prebival- stva je osteoporoza postala ena najpo- gostejših bolezni poznih let, zlasti v razvitih delih sveta, kjer se delež sta- rostnikov veča. Eden od pokazateljev razvitosti pa je tudi zlom kolkov na enoto prebivalstva. Tako je na primer pri 250 milijonih Američanov na leto 250 tisoč kolčnih zlomov, v Sloveniji z dvema milijonoma prebivalcev pa je to število 2 tisoč. Torej je, vsaj kar se posledic osteoporoze tiče, Slovenija del razvitega sveta. V ZDA in zahodnem delu Evrope so se problema lotili na ravni socialno zdravstvenih združenj, da bi bili raz- meroma visoki stroški zdravljenja bo- lezni in zlasti nje posledic, čim nižji. Zato so organizirali mreže ustanov za pravočasno odkrivanje in zaviranje razvoja osteoporoze. V Sloveniji sta, pod vodstvom ljubljanske endokrino- loške klinike in osteološkega društva, do zdaj delovala dva centra za zgod- nje odkrivanje osteoporoze, eden v Ljubljani in drugi v Mariboru, pred kratkim pa se jima je pridružil še tret- ji, center za celjsko območje, s sede- žem v Zrečah. Ker je celjsko regijsko zdravstvo trenutno v fazi poostrenih razmer kar se poslovanja tiče, bi bil nakup napra- ve za zgodnje odkrivanje osteoporoze prevelik finančni zalogaj, zato so po- moč ponudili v Termah Zreče in naba- vili najsodobnejši aparat, imenovan hologic denzitometer, vreden dobrih 100 tisoč nemških mark. S tem je v Zrečah nastal tretji slovenski center za odkrivanje in zdravljenje bolezni lokomotomega ustroja. Center nov člen v mreži, ki jo v Sloveniji razvija endokrinološka klinka, vodi pa ga naš priznani, bivši bolnišnični ortoped, dr. Matjaž Lovšin. Diagnosticiranje s pomočjo hologic denzotometra v naši državi še ni zaje- to v paketu nacionalne zdravstvene zavarovalnice, zato je ta preiskava sa- moplačniška in stane 4 tisoč tolarjev. Preiskava tudi ni boleča in ni nevar- na, traja pa približno pet minut. Za celjski oziroma zreški center je znači- len teamski pristop, celovita obravna- va bolnika s sodelovernjem strokov- njakov, specialistov Bolnišnice Celje: endokrinologa, ginekologa, ortopeda in travmatologa. Samo v takšni pove- zavi je lahko odkrivanje in zdravljenje osteoporoze uspešno in brez škodlji- vih stranskih učinkov. Pred nekaj meseci je bila v Zrečah, pod okriljem osteološkega društva, prva slovenska šola za osteoporozo. delavnica, ki so se je udeležili medi- cinci iz vseh delov Slovenije, speciali- sti za endokrinologijo, ginekologijo, fiziatri, ortopedi, travmatologi in spe- cialisti splošne medicine. S takšnimi in podobnimi oblikami dela ter s teh- nično in tehnološko usposobljenostjo, so dobile Terme Zreče, v sodelovanju z Bolnišnico Celje, novo identiteto in nove razvojne ter tržne možnosti, ki jih je mogoče povezovati z ostalimi programi tega zdravilišča. MARJELA AGREŽ Dr. Nuša Čede, intemistka, spec. za endokrinologijo: »Razvoj osteoporoze je proces, ki je odvisen od mnogih dejavnikov, eden pomembnejših je znižanje ravni estrogenov v obdobju menopavze. Pri zdravljenju se mora endokrinolog vedno posvetovati z gi- nekologom. Za ženske, ki jih zgodaj doleti menopavza, je nevarnost oste- oporoze še večja.« Dr. Radko Komadina, specialist trav- matolog: »Osteoporoza je značilna bo- lezen bele rase in aziatov, bolj redka je med predstavniki črne rase. Zaradi osteoporoze prihaja do zlomov kosti najpogosteje v kolku, zapestju, glež- nju, ter do poškodb vretenc, ki se lo- mijo in posedajo. Ugotovitve kažejo, da približno pri eni od treh žensk v starosti nad 65 let pride vsaj do enega zloma zaradi osteoporoze. Po 50. letu starosti so značilni zlomi kosti v za- pestju in vretenc v ledvenem delu hrb- tenice. Število zlomov kolkov začne naraščati po 70. letu starosti in pri teh zlomih po operaciji umre ali ostane nepokretnih približno 30 odstotkov bolnikov.* Dr. Matjaž Lovšin, specialist ortoped: »S pravočasnim odkrivanjem oste- oporoze je v zdravstvu mogoče prihra- niti mnogo denarja, saj sta zdravljenje in rehabilitacija po zlomih in poškod- bah draga in predvsem dolgotrajna procesa. Kar se tega tiče je investicija v Termah Zreče pomemben prispevek k zmanjševanju stroškov v Bolnišnici Celje oziroma celotnem regijskem zdravstvu, kjer zagotavljajo strokov- njake za posamezne veje medicine v okviru teamskega dela, ki je značil- nost novo nastalega centra v Zrečah. Preiskava z novim aparatom je pre- prosta in hitra. Potrebna je napotnica splošnega zdravnika ali ustreznega specialista, sicer pa je ta usluga samo- plačniška. Pregled je tudi neboleč in neškodljiv.* Stavka bo! v četrtek, 14. decembra bo celodnevna stavka zdravnikov v vseh bolniš- nicah in zdravstvenih do- movih po Sloveniji. Delo bo potekalo na enak način kot ob nedeljah in prazni- kih, zato zdravniki pacien- te prosijo, naj na ta dan ne prihajajo v zdravstvene ustanove, če to ni nujno po- trebno. Enako velja tudi za tiste, ki so naročeni za omenjeni datum, zato ga bodo morali prestaviti. V ambulantah za nujno pomoč bodo paci- ente normalno sprejemali, tako da nihče, ki bo pomoč potreboval, ne bo zavrnjen. Sindikat Fides pri tem po- udarja, da je stavka skrajni način reševanja proble- mov, ki se ga morajo zdrav- niki posluževati, vendar druge poti v tem primeru ni. Dogovori z vlado zaen- krat še niso spodbudni in ne obetajo izpolnitev zah- tev zdravnikov, ki so bi- stvenega pomena za njiho- vo nadaljnje delo. Paciente prosijo za sodelovanje in se jim istočasno opravičujejo za nastalo situacijo. D.S. Št. 49. - 7. december 1995 9 INTERVJU Naivni, zaupijivi in nepreudarni? potrošniki počasi pritlobivamo na veljavi - yse prevečkrat smo pripravljeni plačati za slabšo kakovost Zaradi lastne neobveščenosti in premajhne osveščenosti na eni strani ter neurejene zako- oodaje, nereda na tržišču, neizvajanja predpi- sov v praksi ter slabo organiziranega 'a ne- učinkovitega dela inšpekcijskih služb kot ku- pci vedno znova zaidemo v večje ali manjše pasti. Le milijonarji se lahko domišljavo zmrd- Qejo, če s slabim nakupom vržejo denar skozi okno. A zakaj bi ga metali proč, ko pa vendarle lahko zahtevamo od prodajalcev in proizvajal- cev dovolj kakovostne izdelke in storitve za pošteno plačilo. S problematiko varstva potrošnikov se uk- varjajo na Zvezi potrošnikov Slovenije, orga- nizaciji, ki naj bi varovala interese slovenskih kupcev in skrbela za uveljavljanje potrošni- ških pravic. »Potrošnikom svetujemo in jim nudimo pomoč pri reševanju vsakodnevnih problemov, širimo mrežo svetovalnih pisarn, v reviji VIP pa poleg vseh ostalih aktualnih tem objavljamo rezultate primerjalnih testov,« je povedala Breda Kutin, predsednica Zveze po- trošnikov Slovenije. Katere naloge uresničuje Zveza potrošnikov Slovenije? Junija letos ste praznovali že peto obletnico. »Zveza potrošnikov Slovenije je nastala kot nevladna neprofitna organizacija tistih posa- meznikov, ki smo želeli spremeniti stanje na področju varstva potrošnikov, s katerim nismo bili zadovoljni. Hoteli smo ustvariti profesi- onalno jedro, saj brez stroke tega področja ni mogoče obvladovati. Ta vprašanja so le na videz enostavna, ker se z njimi vsakodnevno srečujemo, ampak to je zelo odgovorno delo. Potrošniku je treba povedati, na primer, kaj je boljše in kaj slabše. Zgovorni so tudi primer- jalni testi kakovosti, s katerimi izdelki dobiva- jo dobro ali slabo oceno, ta pa pomeni za proizvajalca tudi dobro ali slabo prodajo. Povedati, da je nek pralni stroj boljši od drugega, ni eno- stavno; če ugotovimo, da dolo- čen izdelek ni v redu, moramo imeti v rokah zelo močne ar- gumente, podprte s strokovni- mi analizami. Niti slučajno ne gre več za poenostavljene oce- ne o tem, kaj je nekomu všeč in kaj ne.« Kakšen pomen imajo sveto- valne pisarne za potrošnike? Najnovejšo, peto zapored v Sloveniji, ste odprli pred krat- kim v Velenju. »V svetovalnih pisarnah usposabljajo ljudi, da bodo znali uveljavljati svoje pravi- ce, jim svetujejo in posredujejo raznovrstne informacije. Za- enkrat lahko dobi potrošnik v svetovalnih pisarnah informa- cije v precej omejenem obsegu, ker ni dovolj denarja za testi- ranja izdelkov in storitev. V naši potrošniški reviji objav- ljamo primerjalne teste kako- vosti kot tudi celo vrsto drugih prispevkov, ki izhajajo iz na- šega okolja in dajejo nepre- cenljiv vir informacij, na pod- lagi katerih lahko potrošniki ne samo prihranijo, ampak se tudi izognejo marsikateri nev- šečnosti. V prejšnjem sistemu je bila ponudba zelo omejena, protekcionistična, in marsik- daj smo se morali zadovoljiti s slabšo kakovostjo, ker ni bilo uvoza. Po eni strani smo zdaj na boljšem, po drugi pa na slabšem. Sprostitev uvoza je povzročila tudi to, da se sreču- jemo s celo vrsto nekakovost- nih izdelkov in storitev, z raz- noraznimi ponudniki, ki nam skušajo izvabiti samo denar, nenazadnje pa se srečujemo tudi s čisto pravimi goljufija- mi. Še tako dobri predpisi tega problema ne bodo do konca uredili. To pomeni, da se bomo morali potrošniki naučiti va- rovati predvsem sami. Ne sme- mo dajati denarja iz rok, ka- dar ne vemo natančno, za kaj gre. Ne smemo biti preveč za- upljivi. Bolje je dvakrat preve- . riti, kadar so v vprašanju večje vsote denarja. Področje, ki po- staja v svetu in tudi pri nas vedno pomembnejše, je javni sektor, v katerem bomo morali znati uveljaviti našo pozicijo davkoplačevalcev in skozi to zahtevali kakovostne storitve, če že ne bomo imeli možnosti izbire. Vztrajati bomo morali na tem, da bomo dobili kako- vostno storitev po sprejemljivi ceni.« Kako ocenjujete dejanski položaj varstva potrošnikov v Sloveniji? »Položaj je mogoče malce boljši, kot je bil, vendar je še zmeraj relativno slab pred- vsem zaradi tega, ker zakon o varstvu potrošnikov še čaka- mo in ker smo potrošniki vse prevečkrat pripravljeni pri- stati na slabo kakovost. Nima- mo energije, da bi se uprli in rekli, ne, tega pa ne sprejme- mo. Američanu je že od malih nog jasno, da mora glasno po- vedati, če kaj ni v redu. Zna se postaviti zase. Naša kultura je povsem drugačna, v sistemu, v katerem smo živeli, pa se tako ali tako marsikaj ni spodobilo. Dejati v gostilni, da obrok ni bil dober? Navaditi se mora- mo, da na pravem mestu pove- mo, če nekaj ni bilo v redu, ne pa da sami zase godrnjamo doma.« Imamo potrošniki občutno premajhno veljavo? »Na veljavi pridobivamo za- radi vse večje konkurence. Tam, kjer je ponudba pre- majhna, tudi ne more biti ustreznega varstva potrošni- kov. Izpolnjeni naj bi bili trije predpogoji: zadostna ponud- ba, ustrezna zakonodaja in do- volj velika osveščenost potroš- nikov. Z osveščanjem bomo morali začeti že zelo zgodaj, v šolah. Tako kot se učimo de- mokracije, je že čas, da se zač- nemo učiti varstva potroš- nikov.« Kaj je po vašem mnenju naj- bolj moteče na področju var- stva potrošnikov? »Ta hip nas najbolj moti ne- urejena pravna država. Var- stvo potrošnikov je mogoče vzpostavljati, če pravna drža- va deluje. Žal ravno na po- dročju javnega sektorja v zad- njem času opažamo zelo veliko samovoljo monopolistov, saj jim nihče ni sposoben stopiti na prste. Naliti bi si morali čistega vina in pravila igre spoštovati. Ce jih ne spoštuje država, kako naj pričakujemo, da jih bodo spoštovali držav- ljani?« Kakšne oblike konkretne pomoči lahko ponudite po- trošnikom? »Naša organizacija je ne- vladna, torej nimamo uradnih mehanizmov, tako kot jih ima inšpekcija, ampak kljub temu .se vsaj tisti ponudniki, ki jim gre za ugled, bojijo pritožb, še več, napake želijo tudi od- pravljati. Mi lahko svetujemo, in če je treba, tudi posreduje- mo v sporu, vendar se z vsakim posameznikom ne moremo do- govarjati, ker nas je veliko premalo. Posameznika lahko usmerimo, da skuša problem rešiti najprej sam. Spor je tre- ba poskusiti rešiti na mestu, kjer je nastal. Če to ne uspe, se lahko pojavimo mi kot posred- niki in v skrajnem primeru gremo tudi na sodišče. Sporov ne vodimo za posamezne pri- mere, ker potem bi postali na- vadna odvetniška pisarna, pač pa na sodišču zastopamo v ti- stih primerih, ko so potrošniki ogroženi kot posebna skupina. Vodimo več kot 800 tožb, kajti pri nas je treba za vsak spor vlagati posebno tožbo, ne gle- de na to, da gre lahko za po- polnoma enak spor. Kot pri- mer lahko navedem spor s Ci- mosom. Spor na vrhovnem so- dišču smo dobili; proizvajalec noče priznati napake, tako da moramo z vsakim posameznim primerom, imamo pa jih 250, po vseh instancah sodišča, če- prav vemo, kakšna bo sodba. To je drago in zamudno.« Lahko navedete kakšen pri- mer velike goljufije, ki ste mu skušali priti do dna na zvezi potrošnikov? »Začeli smo z zadevo Trend, vendar v tem primeru nismo uspeli narediti kaj dosti, saj je bilo že prepozno in je firma šla v stečaj. To je bila ena prvih večjih goljufij. Po našem mne- nju predstavlja zelo podobno zadevo zavod za vzajemno fi- nančno pomoč, preimenoval se je v Asisto, v katerem so pod firmo nudenja pornoči posojali denar. Jasno je, da lahko dobi- ■ jo brezobrestno posojilo samo maloštevilni posamezniki, in sicer na račim večjega števila ostalih. Gre za posebno obliko finančne verige. Če bi bila to neke vrste »čebelica« v sindi- kalni organizaciji, kjer bi si manjšina sposodila denar, ve- čma pa ne, čeprav so plačali določeno članarino - potem se to da financirati. Če pa se lju- dje včlanijo izključno zaradi posojila, nekdo pa daje v svoj žep članarino in ostale odstot- ke, potem je razumljivo, da se zadeva ne more iziti. Bili smo proti temu, da se takšen način posojanja denarja sploh odvi- ja, a žal imamo tako neučinko- vite inšpekcije in neučinkovit pravni sistem, da firme niso zaprli, čeprav bi jo po našem mnenju morali. Vložili smo tožbe na sodišče in počasi iz- terjavamo primer za pri- merom.« Dejali ste, da na sodišču za- stopate samo ogrožene sku- pinske pravice potrošnikov, ne pa individualnih. Kje naj ra- zrešuje težave in dileme posa- meznik? »Za splošne nasvete smo na voljo vsem. V Ljubljani nudi- mo telefonsko svetovanje in v štirih urah na dan sprejmemo tudi do 100 klicev. Marsikak- šen problem rešimo tudi na ta način. Ljudje vprašujejo o ga- rancijah, o tem, kdaj morajo odnesti nek izdelek na servis, kdaj ga lahko zamenjajo... Več področij je, zaradi katerih se obračajo na nas. Tovrstne nasvete jim dajemo brezplač- no. V zahtevnejših primerih, ko je nujna pomoč odvetnika, pa pričakujemo, da posamez- niki postanejo naši člani, na- kar se naš odvetnik ukvarja tudi z njihovim problemom. Za razreševanje problema je dovolj, da je posameznik naš član, do tožbe pa pride, kadar je problem širši in je primer posebej zanimiv za uveljavlja- nje potrošnikovih pravic« Kaj svetujete potrošnikom, da ne bi po nepotrebnem za- pravljali denarja? »Težko je dajati splošne na- svete, saj se naše potrebe zelo spreminjajo, v mladih letih so precej drugačne kot v zrelih. Izjemno pomembno je to, da ljudje razmislijo o svojih na- kupih in da kupujejo tisto, kar potrebujejo. Vsaj za večje na- kupe naj bi se potrošniki za- vestno odločali. Tako lahko marsikaj prihranijo in začnejo razmišljati tudi o tem, kaj de- jansko potrebujejo. Ena od na- log naše organizacije je, da ljudi spodbudimo k razmisle- ku o tem, kaj dejansko potre- bujejo in česa ne. Varstvo po- trošnikov implicitno vključuje tudi odgovornejši odnos do narave in temeljit razmislek o tem, kakšne dobrine potrebu- jemo.« KSENIJA JUEKIČ.. Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije: »Zakon o varstvu potrošnikov gre izredno počasi skozi proceduro. Tudi v tem se kaže odnos naše države do potrošnikov. Smo nekje na repu, verjetno zato, ker smo preveč tiho. Če bi začeli ustvarjati resnične probleme, bi se tudi na tem področju začelo prej premi- kati. Upamo, da bo zakon sprejet v naslednjem letu. V marsičem bi lahko izboljšal stanje pri varstvu potrošnikov, saj bi dal večje kompe- tence inšpekcijam, obenem pa razjasnil nedo- rečena vprašanja znotraj tega kompleksnega področja.« Stomist svetuje stomistu Slovensko društvo stomi- stov ILCO, ki združuje bolnike 1 umetno izpeljanim črevesom, l>o dobilo svojo sekcijo ponov- no tudi v celjski regiji. V Celju ie delo te sekcije pred dvema letoma zamrlo, zdaj pa bi ga fadi ponovno oživili. Stomi- stom lahko koristi predvsem ^to, ker jim pomaga pri vključevanju v normalno živ- ljenje po prestani operaciji. ^Neprecenljive vrednosti pa so »asveti stomista stomistu, saj lahko drug drugemu svetujeta ^ lastnih izkušenj. Pobudnik za oživitev sekcije j' Celju je 28-letni Uroš Hri- ''emik iz Velenja, ki ima sto- "10 že pet let in pol. V sredo. 13. decembra, bodo imeli sto- misti s Celjskega ustanovni zbor, na katerem nameravajo ponovno oživiti regijsko sekci- jo. Srečali se bodo v sejni sobi celjske bolnišnice ob 16. uri, pridejo pa lahko vsi tisti, ki bi se radi pogovorili o svojih te- gobah z ljudmi, ki imajo po- dobne težave kot oni sami. V društvo ILCO je vključenih skoraj tisoč stomistov, s celj- sko sekcijo pa naj bi se to šte- vilo še povečalo. V sekciji bodo kmalu pričeli organizirati raz- na strokovna predavanja kot tudi svetovanje o ustreznem negovanju za stomiste, ki so se v sekcijo šele vključili. Stomi- sti, ki bi želeli postati člani celjske sekcije, lahko dobijo podrobnejše informacije o de- lu in načrtih društva pri Urošu Hribemiku na telefonski šte- vilki 858-028. Po novem letu bo pričela pr- vič v Celju delovati tudi po- svetovalnica za stomiste, v ka- teri bosta nudila strokovno svetovanje specialist kirurg in enterostomalni terapevt. KL Kmalu asfalt do Špitaliča . Delavci Cestnega podjetja Celje so minuli teden na cesti med skednjem in Špitaličem začeli s pripravljalnimi deli za nanos ^falta. Tisoč petsto metrov dolg odsek bodo, če bo vreme ^godno, asfaltirali še letos. Denar za naložbo, vredno približno ^6 milijonov tolarjev, bo namenila država. V Prelogah pri Slovenskih Konjicah pa bodo v soboto odprli ^fenovljeno krajevno cesto. Odsek, dolg nekaj nad 850 metrov, krajani odprli ob 14. uri. Šest let Mozaika v Galeriji Mozaik v Ce- lju bodo jutri, 8. decembra, ob 18. uri odprli razstavo akademskega slikarja Ju- reta Cihlera, na kateri bo spremno besedo podal višji kustus Mestnega muzeja iz Ljubljane in umetnostni kritik Franc Zalar. Razsta- va sovpada s šesto obletni- co Galerije Mozaik. KL Zgodovina za vse v Mozaiku v petek dopoldne so v galeriji Mozaik v Gosposki ulici v Celju pripravili predstavitev najnovejše številke revije za historično antropologijo Zgodovina za vse, ki jo je uredil dr. Andrej Studen, založilo in izdalo pa Zgodovinsko društvo Celje. Za četrto številko Zgodovine za vse so tekste prispevali: dr. Andrej Studen, dr. Janez Cvim, mag. Dragan Mati, Aleksander Žižek, dr. Aleš Gabrič in dr. Igor Grdina. Reviji je priložen tudi vsebinsko bogat Bilten A, glasilo Avstrijskega inštituta za Vzhodno in Jugovzhodno Evropo na Dunaju, izpostava v Ljubljani, ki prinaša informacije prav o delu izpostave. IS, Foto: SHERPA $1. 49. - 7. december 1995 KULTURA 10 Jubilejni predpraznični TOP v Slovenskem ljudskem gledališču Celje pripravljajo med 16. in 23. decembrom jubilejni 10. Teden otroškega programa. TOP se začenja prihodnjo soboto, 16. decembra, z do- poldansko parado po mest- nih ulicah, ki jo pripravljajo v Plesnem teatru Igen Studia za ples Celje. V nedeljo bo slovesna otvoritev TOP s pa- rado okoli gledališča, otroci pa si bodo lahko ogledali tu- di že prvo predstavo. Čarob- ni napoj ali Satanarheolaž- genialkopeklenski punč že- lja. V ponedeljek se bo z dve- ma predstavama Logarjeve Rdeče kapice, žabe in ... ob 10. in 12. uri predstavilo Prešernovo gledališče iz Kranja, v torek pa s tremi predstavami Grimm-Valiče- vih Starih prijateljev ob 10., 12. in 14. uri Moje gledališče iz Ljubljane. Sreda bo v zna- menju plesa, ob 9,30., 11,30. in 13. uri se bo z Zgodbo o plesu v koreografiji Gordane Stefanovič-Erjavec predsta- vil Plesni forum Celje. V če- trtek ob 10. in 11,30. uri se celjski mladeži napoveduje- ta v goste Gospod Mimo in gospa Tapata, v izvedbi An- dresa Valdesa in Jane Kovač, v petek pa bodo zamudniki lahko ob 10. in 12. uri še ujeli Čarobni napoj ali satanarhe- olažgenialkopeklenski punč želja. V soboto, 23. decembra, bo s predstavama Zgodbe o Ferdinandu ob 10. in 15. uri v Celju nastopilo Lutkovno gledališče Ljubljana, po zak- ljučni predstavi 10. jubilej- nega TOP pa bo v izvedbi Plesnega teatra Igen Studia za ples Celje še družabno srečanje, med katerim bo otroke obiskal tudi Božiček. IS SIcušnja ali icaznovana ljubezen v petek, 8. decembra, se bo ansambel Slovenskega ljudskega gledališča Celje svojemu občinstvu predstavil z, v tej sezoni že tretjo premiere, melodramo Jeana Anouilha Skušnja ali kazno- vana ljubezen. Predstavo je režiral, zasnoval sceno in glasbeno opremil Dušan Mlakar, dramaturginja je bila Marinka Poštrak, kostu- mografinja Barbara Stupica, lektor pa Marijan Pušavec. Celj- skemu občinstvu se bo v vlogi Grofa kot gost prvič predstavil Pavle Eavnohrib, kot stalni članici ansambla SLG Celje pa Barbara Cerar v vlogi mlade Lucille in luna Ornik kot Horten- sia. V Skušnji pa nastopajo še: Milada Kalezi v vlogi Grofice, Janez Bermež kot Hero, Tomaž Gubenšek kot Villboss in Bruno Baranovič kot Damiens. Anouilhovo Skušnjo ali kaznovano ljubezen ocenjujejo za najbolj melodramsko predstavo devetdesetih let na slovenskih odrih, v petek zvečer pa se bo na celjskem velikem odru prvič razbilo krhko srce mlade Lucille. Nedolžno bitje pade v svet, ki temelji na tihem dogovoru, prikrivanju in vzdrževanju navi- dezne stabilnosti, v svet, ki ne pozna milosti, a v ta svet pride tudi ljubezen... V petek zvečer prvič, v ponovitvenih predsta- vah pa še velikokrat v tej sezoni. IS, Foto: DAMJAN ŠVARC Komorni mošici zbor ne počiva Posneli so Slomškove pesmi za zgoščenko in kaseto Komorni moški zbor iz Celja pod vodstvom prof. Cirila Ver- tačnika ima polne roke dela. Pred dnevi sp končali snema- nje za zgoščenko in avdio ka- seto z dvajsetimi Slomškovimi pesmimi, ki bo izšla v začetku prihodnjega leta. Tako se je tudi KMZ pridru- žil glasbeni promociji Antona Martina Slomška, ki je napisal mnogo pesmi, ki so sčasoma postale bolj znane kot ponaro- dele ali kar narodne, rrmoge pa je tudi priredil. Pravzaprav je od dvajsetih pesmi le devet- najst Slomškovih, dvajseta pa je pesem o Slomšku, ki jo je napisala neka redovnica, po rodu iz Ponikve pri Grobel- nem, v bližini Slomškovega rojstnega kraja Sloma. Komorni moški zbor bo tudi pel v mariborski stolnici ob obisku papeža Janeza Pavla II., in sicer pesem Totus Tuus sum Maria (Ves tvoj sem, Ma- rija), ki jo je po starem moli- tvenem tekstu napisal sklada- telj Ambrož Čopi. Z njo je zbor že nastopil na lanskem tekmo- vanju Naša pesem v Mariboru, kjer je bila skladba v novi pri- redbi prvič izvedena in bila tudi nagrajena. Ta pesem ima še poseben pomen, saj je »To- tus Tuus« tudi papeževo geslo. Komorni moški zbor bo imel decembra še dva koncerta: 15. ob 19.30 uri v opatij ski cerkvi v Celju in 19. ob 19.30 uri v mariborski škofijski dvorani. Že po stari tradiciji pa se bodo 25. decembra zbrali pev- ci s svojimi gosti, ki jih nikoli ne pozabijo, na slavnostnem novoletnem srečanju. ■ DRAGO MEDVED Monografija Celja pribodnje leto Prihodnje leto bo preteklo 560 let od poknežitve Celjskih, hkrati pa tudi desetletje od izida zadnje monografije o mestu Celje. Zato so se v po- djetju Fit-Media, kjer so doslej izdali že vrsto publikacij in knjig, odločili za prispevek k promociji mesta ob Savinji z izdajo nove mestne monogra- fije. Monografija Celje naj bi iz- šla predvidoma ob koncu leta 1996, pred kratkim pa je bil imenovan njen uredniški od- bor, ki ga sestavljajo: avtor teksta dr. Janez Cvirn, Andre- ja Rihter in Vinko Skale, ki bosta skrbela za dokumentar- ni in fotografski del knjige, oblikovalka Meta Vehovar ter dr. Ivan Stopar, Darja Pirk- majer in Jože Volfand. Monografija Celje bo zajela obdobje od začetkov Celja do konca leta 1995 in bo prva mo- nografija o mestu ob Savinji v samostojni Sloveniji. Obseg monografije je načrtovan na okrog 200 strani, delo pa bo izšlo v nakladi 15 tisoč izvo- dov v slovenskem, angleškem, nemškem, italijanskem in ru- skem jeziku. V podjetju Fit-Media so se obrnili tudi na župana Mestne občine Celje Jožeta Zimska, ki naj bi v podporo pripravi mo- nografije imenoval mestni od- bor za izvedbo projekta. Zara- di finančne zahtevnosti pro- jekta pa so se s ponudbo za cenejši vnaprejšnji prednaroč- , niški odkup in hkrati sponzo- riranje monografije v podjetju Fit-Media obrnili tudi na celj- ska podjetja, organizacije in ustanove. IS Nove izdale Slovenske matice Pri Slovenski matici v Ljubljani so prestavili nove knjige, ki so jih izdali v pre- teklih dneh. Pod naslovom Sanja o raz- bitem avtobusu je izšla zbir- ka novel Andreja Hienga. Pi- satelj se uvršča med domače literate, ki so v preteklih de- setletjih pomembno vplivali na razvoj slovenske proze, njegova kvaliteta dosega ra- ven sočasne evropske ustvarjalnosti, nova zbirka pa vsebuje zgodnejša dela. Glasbeni zgodovinar Dra- gotin Cvetko, med drugimi tudi avtor prve Zgodovine glasbene umetnosti na Slo- venskem je pred leti napisal avtobiografijo V prostoru in času. V njej se vrača v študij- ska leta, obdobje med drugo svetovno vojno in poznejše obdobje, ko je bil že priznan strokovnjak. Tigr je bila organizacija Slovencev, ki so si v času, ko je Italija z Rapalsko pogodbo dobila Primorje, borili proti fašizmu in za nacionalno preživetje. Trije nekdanji aktivisti: Albert Rejec, Tone Čemač in Jože Vadnjal v de- lu Pričevanja o Tigru poda- jajo dokumentarne podatke o organizaciji. Iskra Čurkina se je v knjigi Rusko-slovenski kulturni stiki lotila manj znane teme iz zgodovine dveh slovan- skih narodov, pri tem pa se je omejila na obdobje med časom od konca 18. stoletja, do leta 1914. Nemški filozof Martin He- idegger je bil v prvotni fazi eksistencialistično usmerjen in iz tega obdobja je tudi njegovo delo Uvod v metafi- ziko. Pri založbi so izdali še eno njegovo knjigo in poz- nejšega razdobja Na poti do govorice, v kateri analizira omenjeni človeški pojav. BORIS GORUPIČ Razstava Marka Jakšeta Decembra je v Galeriji so- dobne umetnosti v Celju odpr- ta razstava akademskega sli- karja Marka Jakšeta. Sestintridesetletni vimetnik iz Mohorja pri Ljubljani se je na likovnem prizorišču pojavil šele v začetku devetdesetih let. V preteklih štirih letih je pri- redil več samostojnih razstav, s katerimi je opozoril na svoja dela in mnogi likovni strokov- njaki so si enotni, da gre za enega zanimivejših avtorjev novejše generacije. Slikarski slog, ki ga je razvil Jakše, ima več karakteristič- nih posebnosti. Razvidno je njegovo odlično obrtniško znanje, in to mu omogoča pre- pričljiv prikaz različnih moti- vov, tudi figuralnih, ki sodijo med zahtevnejše. V slikah, te so velikega, monumentalnega formata, imajo figuralne po- dobe tudi v mnogih primerih osrednje mesto. Prikazani am- bienti imajo nekatere prvine klasičnih pejsažov ter interier- jev, hkrati pa jim je slikar dal poseben ton. Ta je v znamenju skrivnostnega, temačnega, to- vrstna atmosifera pa je po- udarjena z izbiro barv, pretež- no temnejšega spektra, kar spaja s posamičnimi predeli kompozicije, ki so nekoliko bolj barviti tudi z dekorativni- mi podtoni. Poleg značilnega vzdušja, ki preveva njegove slike je eden ključnih sestavnih elementov simbolika, zajeta v posamez- nih likih ali predmetih. To- vrstni poudarki se ujemajo tu- di z njegovim pojmovanjem lastne umetnosti, ki je blizu različnim zgodovinskim vi- rom, manierizmu, nadrealiz- mu ter magičnemu realizmu. Simbolika njegovega slikar- stva posega na področje religi- je, zgodovine umetnosti, eroti- ke, omenjene pojme pa inter- pretira v sebi svojstveno obli- ko, ki poleg že omenjene nu-a- kobnosti vključuje še pogosto- krat ironično distanco. BORIS GORUPIČ V imenu Talije Piše: Tadej Čatet Ja, tako nekako, bi lahko vzklik- nili ob novi zbirki, kija je nedav- no na knjižne police slovenskih knjigarn izstrelila založba Mihe- lač. Gre seveda za zbirko Talija, v kateri bomo lahko prebirali iz- ključno slovensko dramatiko. Ta- ko tisto uprizorjeno kot tisto neu- prizorjeno. Tako tisto, ki še čaka na svoje odrsko udejanjanje kot ti- sto, kije svoj odrski krst že dožive- la. Pa kadarkoli naj bi to že bilo. In seveda tudi tisto, ki zaradi la- kih ali drugačnih razlogov odrskih desk bržkone ne bo nikoli videla. Denimo Prizori s hudičem Mar- jana Rožanca, ki zahtevajo kar de- vetnajst enakovrednih moških vlog. Ja, tehnični razlogi so seve- da razumljivi. Ne pa tudi nepre- mostljivi. Če hočete, Dragan Ži- vadinov je režiral, postavil na oder, tak ali drugačen, polet v ve- solje. Izstrelitev v vesolje. In do- kazal, da je vse mogoče. Da je tu- di nemogoče mogoče. Ker konč- no, če smo nekolikanj hudobni, tu- di Roman Končar je dokazal, da je v slovenski kinematografiji do- besedno vse mogoče. Da je tudi nemogoče mogoče. In najprej kot koscenarist in producent ter igra- lec realiziral Rabljevo fresko, sku- paj s svojo družino "tekmoval" v televizijski nadaljevanki Kdo bo koga, si izmislil skupaj z delom svoje družine še televizijski kviz... Ja, nemogoče je mogoče. Iztok Aberšek je imel popolnoma prav. Ampak, "u redu". Ostanimo pri slovenski dramatiki. In pri gleda- liščih. In pri tehničnih težavah, ki so očitno ali pa v največji meri le plehek izgovor za nezainteresira- nost slovenskih gledališč za slo- vensko dramatiko. Za tisto izvir- no. Jasno, ko pa je nekomercial- na. Ko pa temelji, kot vsaka lite- ratura, ker tudi dramatika je sa- mo literarna zvrst, na jeziku. Ko ne dopušča spektakelskih vložkov, ki zanika spektakelsko funkcijo gledališča, o kateri se je pred leti že razpisala Zoja Skušek. Spekta- kelsko gledališče pa ne uporablja jezika. Oziroma drugače; verbal- no pogojen. Še manj pa nacional- no. Je jezik vizualnega. Ja, zdaj m si zamislite nek tekst Rudija SeU ge v režiji Tomaža Pandurja? ■ Ja, slovenska dramatika. Ta ne\ srečna slovenska dramatika. Ki Jo vsi potrebujemo, po njej hrepeni- mo in se je obenem izogibamo koi nogometaš outa. In jo sprejema- mo le kot dramsko besedilo. Led knjižni obliki. Kar zadeva pa njm no uprizoritev... Jasno, takrat pa že nastopijo težave. Najrazličnej- še. Od tehničnih do komercialnih. In ravno zato je zbirka Talija še toliko bolj dobrodošla. Še totil^ pomembnejša. Ker bo črno na M lem zapisano, kateri slovensm dramski teksti so doživeli uprizm ritev in kateri te sreče niso imeff Ali drugače; je neke vrste eviden- ca slovenske dramatike. In edina tovrstna zbirka na Slovenskem. Ki se - mimogrede - poklanja Andre- ju Gabrščku, goriškemu založni- ku, sicer že Schwenterjevem so- dobniku, kije v istoimenski zbirki založil in izdal več kot štirideset naslovov dramskih besedil. S či- mer pa problem seveda še vedno ni rešen. Je pa razrešljiv. Prepro- sto: gledališča, ki so vezana iz- ključno na državni proračun, bi morala namesto ene izvirne slo- venske drame na leto uresničiti vsaj dve. Ali pa tri. Končno gre za gledališča, kijih v celoti podpira država. Mislim kajpak na finanč- no plat. In uprizarjanje slovenske dramatike na slovenskih odrih je kajpada tudi ena od nacionalne pomembnih zadev. 70 let godbe Zarja Šoštanj v Šoštanju je zadnji petek v novembru pihalni orkester Zaf]' uprizoril jubilejni koncert ob praznovanju sedemdesetih igranja in delovanja godbe kot društva. Profesor Škruba, ki je dirigiral mogočni in pomlajeni sesta^^ pihalne godbe, je bil ob tej slovesni prireditvi, ki jo je povezc vala Šoštanjčanka Tajda Lekše, praznično razpoložen. Glasb«; nikom je ob njihovem prazniku v imenu občanov čestitk šoštanjski župan Bogdan Menih. Godba Zarja je pravi pono^ Šoštanja, zato je bilo vzdušje v nabito polni koncertni dvoran" zares prijetno. . JOŽE MIKLAV' iff. 49. - 7. december 1995 11 KULTURA Golner tudi v Sentlurju Iz ilruge serlie Odra Glasbene mlaillne Glasbena mladina Slovenije je zh de- cember pripravila drugo serijo letošnje- ga cikla GM Oder. Slovenskemu glasbe- nemu občinstvu se bo na odru predstavil mladi in obetavni pianist, 22-letni Kle- men Golner iz Celja. Gre za lanskega Prešernovega nagrajenca Akademije za glasbo. Klemen Golner je študent 4. letnika ljubljanske glasbene akademije, v razre- du prof. Acija Bertonclja. V nižji glasbe- ni šoli se je izobraževal pri Zori Piki, v srednji pa pri Majdi Martine ter Janezu Lovšetu. Na tekmovanjih mladih sloven- skih glasbenikov je prejel več upošteva- nja vrednih priznanj. Sicer pa nastopa tako samostojno kot komorno. Na GM Odru je nastopal že pred dvema letoma, v duetu z violončelistom Gregorjem Ma- rinkom. Na letošnjem decembrskem GM Odru se bo predstavil na koncertih v Črnom- lju, Ljubljani, v graščini Dobrovo pri Novi Gorici, Sežani, v mariborski Kazin- ski dvorani ter, za zaključek, v Šentjurju. Golnerjev nastop v Šentjurju bo 15. de- cembra, v tamkajšnji dvorani Glasbene šole skladateljev Ipavcev, začetek kon- certa pa bo ob 19. uri. Program njegovih decembrskih nastopov obsega Tri im- promptuje Marijana Lipovška, Couperi- nov nagrobnik Mauricea Ravela, Štiri impromptuje op. 90 Franza Schuberta ter Slike 2 Claudea Debussyja. Pianist Klemen Golner je prejšnji me- sec nastopil kot solist s Celjskim godal- nim orkestrom, z Bachovim Koncertom za klavir in godalni orkester v f-molu. B. JERANKO Klemen Golner Pravzaprav pesmi No¥a pesniška zbirka Enrina Fritza Osebno izpovedna, družbe- no kritična. Poštena. Sama resnica udarja iz nje v pomeh- kužen, vase zazrt, spreneveda- joči se svet. Ali če si zanjo spo- sodim misel J. Seiferta: »Če bi me kdo vprašal, katero poezijo najbolj cenim, bi rekel, da ti- sto, ki ima moč, da vrže v zrak celo prestole,« bom najbliže resnici. Prestoli pokvarjenih so preveč stabilni, da bi jih metalo v zrak, marsikoga pa bo ob njegovi dužbeno kritični poeziji dvignilo s stola. Tiste- ga, ki ima dovolj vesti in soli. - -Fritz je vedno presenetljiv. Nič mu (menda) ni do tega, da bi bil všečen, nič se ne trudi biti moderen. Pa je zato še ka- ko sodoben. Rimam »daje pla- men in jim stenja ne privija.« Nič barve prevladujočih poli- tičnih pričakovanj. Kak do- bronamemež mu je že gotovo nasvetoval, naj se unese, naj se ne razgalja, saj klofute ven- darle bolijo. V zbirki so zelo osebne pesmi - misli »vsem na ogled kot premražene kokete,« ptice pevke so, a sam tako do- bro ve, da »so spočete v mrzel čas.« Hočeš nočeš ga moraš občudovati zaradi njegovega poguma in pokončnosti. Tudi za občudovalce čiste li- rike ostaja Fritz večna ugan- ka: od kod mu moč, dar, da iz drobnih stvari, povsem vsak- danjih, upesni visoko pesem. Zato bodo tudi to njegovo po- ezijo, kot vso doslej, prebirale zaljubljene srednješolke, mla- di intelektualci, možje zrelih let in gospe, ki imajo rade po- ezijo, ki hodi vštric z življe- njem. Pred dnevi smo se v neki družbi pogovarjali o poeziji, ko je nekdo rekel: »Zdaj je čas, ko bi Fritz spet moral napisati Dumo.« Tudi »duma« je v tej knjigi, sicer ne po obliki in ne s takim naslovom, a tako aktu- alna, kot je bila tista iz leta 1985. Fritz je ostal svež, star in večno nov. Posmehljiv in ran- jljiv, v tem čudnem času ogenj in kres, zvest sebi in zato tudi I n^m blizu. 1 ANKA KRČMAR Za iconec ieta v zadnjem mesecu v letu se bodo v Laškem zvrstile številne kulturne prireditve, ki bodo zadnje dni starega leta obarvane predvsem božično in novoletno. Največ prireditev bo v Kulturnem centru, bogat pro- gram so pripravili tudi v Zdravilišču Laško, razstavišče Laški dvorec pa bo decembra v znamenju oblikovalca Simona Semeca. Na razstavi, ki so jo odprli pred slabim tednom, se Sernec predstavlja s svojim opusom oblikova- nja celostnih podob prireditev, zasnov industrijskega oblikovanja, plakatov in koledarjev. V Kulturnem centru, kjer se je v torek, 5. decembra, z opereto »Miklavž pri- haja« predstavil mešani pevski zbor Glorija, bo 15. decembra še občinska revija plesnih skupin sodobnih ple- sov, 17. decembra pa bo premiera komedije Maček v žaklju, ki jo je režiral Miha Alujevič. Gre za lastno pred- stavitev centra in zato za velik kulturni dogodek v Laškem. Do konca meseca bodo predstavo ponovili še štirikrat. V petek. 22. decembra, bo v okviru programa letošnje izvenabojmajske ponudbe božično-novoletni koncert orkestra Big Band RTV Ljubljana z gostjo Alenko Godec, zadnje dni leta pa bosta popestrila še ansambel Štajerskih 7 z novoletnim koncertom, ki bo 28. decembra, in slavnostni koncert Godbe na pihala Laško, ki bo 29. decembra. V Zdravilišču Laško so se odločili, da bo zadnji salonski večer v tem letu v znamenju velikega Straussa. Prireditev bo jutri zvečer, na njej pa bodo poleg Straussovih melodij ponudili gostom tudi jedi iz bogate zakladnice dunajske kuhinje. ji Posebni večeri Lepa obletnica zbora Iz PoUčetrtka Vsak torkov in petkov večer je za številne može iz Obsote- Ija nekaj posebnega. V osnovni šoli v Podčetrtku se ob tem času že dolgo zbirajo na pev- skih vajah, pa tudi sicer so ve- liki prijatelji. Gre za pevce Moškega pevskega zbora Atomske toplice iz Podčetrtka, ki slavijo 20-letnico delovanja. Med štiriindvajsetimi pevci so ljudje najrazličnejših pokli- cev, veliko pa se jih ukvarja tudi s kmetovanjem. Zanimivo je, da je med njimi tudi pisec tednikovega podlistka o Koz- janskih romancah in baladah, Slavko Toplišek z Gostince. Na vaje prihajajo iz najširše okolice, vse od Sedlarjevega ter Virštanja do Kristan vrha. Približno tretjina pevcev sode- luje v zboru že od samega za- četka. Tudi sicer so dobri pri- jatelji ter se večkrat poveselijo skupaj, na primer za osebne praznike, v kakšnem vinskem hramu. Moški pevski zbor Atomske toplice iz Podčetrtka največ nastopa na kulturnih priredi- tvah v domačem zdravilišču. Tam imajo za zbor veliko po- sluha, saj so že petnajst let nji- hovi pokrovitelji. Nastopajo tudi na vseh krajevnih priredi- tvah, udeležujejo se občinskih ter regijskih zborovskih revij. Redno se izkažejo pred odlič- nimi pevci, na avstrijskem Ko- roškem, pri prijateljih iz tam- kajšnjega kulturnega društva Trta. No, koroški pevci jih na- to razveselijo z obiskom ter koncertom v Podčetrtku. Dru- žabni Obsoteljčani so navezali stike tudi z Gorenjci, z Lov- skim pevskim zborom iz Med- vod, Tudi tam včasih nastopi- jo, v vseh letih pa so koncerti- rali po številnih krajih doma in na tujem. Med podčetrteškimi pevci je veliko dobre volje, pa ne le za zabavo. Veliko dobre volje po- svečajo tudi pevskemu napre- dovanju. Vsako leto se zberejo na tridnevnih pevskih vajah v različnih krajih izven Podče- trtka. Takrat vadijo po deset ur na dan, s štirimi različnimi zborovodji, ki se ločeno posve- tijo različnim pevskim delom zbora iz Podčetrtka. Posebno pozornost namenjajo ohranja- nju starih ljudskih in narodriih pesmi, pojejo tudi številne lunetne pesmi, pa renesančne skladbe, od Gallusa do Pito- nija. Moški pevski zbor je usta- novil, na pobudo krajanov, Andrej Kelemina, ki ga še ved- no vodi. Dela kot učitelj glasbe ter likovne vzgoje v podčetrte- ški osnovni šoli. Vodenje zbora mu pomeni veliko, predvsem zaradi ljubezni do glasbe, ki ga spremlja že iz rojstnega Maribora. V domači osnovni šoli vadi tudi otroški ter mla- dinski zbor, v podružnični šoli v Pristavi pri Mestinju pa še en otroški zbor. Pred ustanovitvi- jo Moškega pevskega zbora Atomske Toplice je v Obsote- Iju začel kot zborovodja Mo- škega pevskega zbora v Lesič- nem, nekaj časa je vodil Meša- ni pevski zbor v Podčetrtku, ki pa mu je manjkalo pevcev. Z vsem šolskim ter zborovskim delom je preobremenjen, v kraju pa seveda ne slišijo radi, da bi z vodenjem prenehal. Zdaj je pred pevci iz Podče- trtka, ki slavijo 20-letnico de- la, slavnostni, jubilejni kon- cert. Na koncertu bodo za dol- go zvestobo zborovski pesmi prejeli vsi po vrsti posamična Gallusova priznanja, od bro- nastega do srebrnega, vse do zlatega. Tistim, ki vztrajajo že od samega začetka, od ustano- vitve, pa bodo izročili tudi po- sebna priznanja KS Podčetr- tek ter Zdravilišča Atomske toplice. BRANE JERANKO Jubilejni koncert za 20-letnico Moškega pevskega zbora Atomske toplice Podčetrtek bo v soboto, 9. decembra, ob 18. uri. Koncert bo v dvorani podčetrteške šole, 24 pevcev pa bo predstavilo povzetek dolgoletnega dela. V Slovenskem ljudskem gle- dališču bodo jutri, v petek ob 19.30, za Abonma premiera upri- zorili predstavo Skušnja ali Kaz- novana ljubezen, avtorja Jeana Anouilha in v režiji, scenografiji in glasbeni opremi Dušana Mla- karja V soboto ob 19.30, bodo is- to predstavo ponovili za Abonma Sobota večerni in izven, v sredo ob 10.30, pa za Abonma šolski. V po- nedeljek ob 19.30, bodo za izven uprizorili Shakespearovega Beneš- kega trgovca. V Šmarju pri Jelšah bodo da- nes, v četrtek, in jutri, v petek ob 9.30 in 11.30 uri, gostovali člani SLO Celje s predstavo Čarobni na- poj. V Domu kulture v Velenju bodo v torek ob 18. uri, za mla- dinski abonma 2 in izven, uprizo- rili gledališko-glasbeno satiro Do- movina, ljubezen moja. V Domu n. slovenskega ta- bora v Žalcu bodo v pon^eljek ob 19.30, za abonma in izven, go- stovali člani ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega s predsta- vo Štajerc v Ljubljani. V Zadružnem domu na Lju- bečni bo jutri, v petek ob 19. uri, samostojni koncert Godbe na pi- hala KUD Ljubečna, ki jo vodi Ja- nez Šabec. V jedilnici Cinkarne Celje bo za upokojence celjske Cinkarne, v torek in sredo ob 14. uri, koncert Vokalne skupine Cvet, Društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Celje, ki jih vodi Vida Bukovac, s solistkami - harmoni- karko Tanjo Čretnik in citrarko Anito Breznik. V dvorani zdraviliškega do- ma na Dobrni bo jutri, v petek ob 19.30, koncert ženskega pev- skega zbora KUD Ljubečna, ki ga vodi Vida Bukovac. Gostje bodo: Anita Breznik in plesni par Katja Hrovat ter Urban Krajnc. V Kinodvorani v Preboldu bo v soboto ob 19. uri, jubilejni koncert ob 75-letnici Moškega pevskega zbora DPD Svoboda iz Prebolda, ki ga vodi Matjaž Kač. Gostje bodo: ljudski pevci iz Ma- rija Reke, citrarka Cita Galič, vo- kalna skupina Kompolčani in sku- pina Quatrosax iz Mute. V Razstavnem salonu v Ro- gaški Slatini bo danes zvečer ob 20. uri, koncert narodnih in umet- nih pesmi Mešanega komornega zbora iz Celja, pxxl vodstvom Pa- vla Bukovca, v torek ob 20. uri zvečer, pa koncert učencev Glas- bene šole iz RogaSke Slatine. V Kulturnem domu v Slo- venskih Konjicah bo jutri, v pe- tek ob 19. uri, koncert Ženskega pevskega zbora iz Slovenskih Ko- njic, ki ga vodi Darinka Ivačič, z gosti - Moškim pevskim zborom iz Zagorja. V Špitalski kapeli in Likov- nem salonu si lahko do 13. de- cembra, ogledate predstavitev av- torskega projekta Gustava Glamo- ša in dokumentarni del projekta ter predstavitev knjige avtoric mag. Nadje Zgonik ter Nevenke Šiva- vec. V Galeriji Mozaik bodo jutri, v petek ob 18. uri, odprli razstavo umetniških del akademskega sli- karja Jureta Cihlarja, ki bo na og- led do konca leta V Laškem dvorcu je odprta razstava oblikovalca Simona Ser- neca, ki predstavlja svoj opus ob- likovanja celostnih podob priredi- tev, zasnov industrijskega obliko- vanja, plakatov in koledarjev. V hotelu Dobrna razstavljajo likovna dela učenci osnovne šole Dobrna. V Pokrajinskem muzeju v Celju si lahko ogledate razstavo Gotika na Štajerskem, do 29. fe- bruarja pa tudi razstavo Gotika na Kozjanskem. Razstavi sta na og- led vsak dan od 10. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 9. do 12., ob ponedeljkih pa Je muzej zaprt. V Muzeju novejše zgodovine v Celju si lahko do konca leta v otroškem muzeju Hermanov br- log ogledate razstavo o denarju. V Galeriji sodobne umetno- sti v Celju si lahko do konca de- cembra ogledate razstavo slikar- skih del Marka Jakšeta V knjižnici v Šentjurju bo do koncajanuarja prihodnjega leta na ogled samostojna razstava likov- nih del gostje iz Italije, Natali Adams. V Muzeju grafičnih umetno- sti v Rogaški Slatini bo do 16. decembra na ogled razstava Glas- ba skozi čas, starih grafičnih listov iz 18. in 19. stoletja, iz zbirk starih grafik donatorja Kurta Mullerja iz Švice. V avli Razvojnega centra Ce- lje bo do 20. decembra razstavljal svoja dela v mešani tehniki dr. RaJ- ko Livio. V Etolu Celje si lahko do 31. decembra ogledate razstavo akva- relov Karoline Fajs. V Zdravstvenem domu v Ce- lju razstavlja Rajko Mlinaric. V hotelu Merx v decembru razstavlja svoja dela v olju Toni Mohar. Union od 7. do 13. 12. ob 16.30,18.30 in 20.30 ameriški film Božiček; Mali Union od 7. do 13.12. ob 17., 19. in 21. uri angleš- ki film Plitvi grob; Metropol od 7. do 13.12. ob 17. uri ameriški film Pocahontas, ob 19. in 21. uri pa ameriški film Mreža (Kinopod- jetje Celje si pridržuje pravico do spremembe programa). Kino Dobrna 9. ob 19. uri in 10. ob 17. uri ameriški film Najini mostovi. Kino Žalec 7.12. ob 20. uri ameriški film Farinelli, 8.12. ob 20. uri, 9. 12. ob 18. uri in 10.12. ob 20. uri ameriški film To so bili ča- si in 9.12. ob 20. uri ter 10.12. ob 18. uri ameriški film Tuja vrsta. Kino Rogaška Slatina 9. in 10.12. ob 17. in 19.30 ameriški film Johny Mnemonic. * Kino Polzela 7.12. ob 19. uri ameriški film Butec in Butec ter 10.12. ob 10. uri ameriški film Levji kralj, ob 18. uri pa ameriški film Razkritje. V Kulturnem domu v Rogaš- ki Slatini bo v sredo, 13. decem- bra ob 9.30, s plesno predstavo Škrat sanjavec, gostoval Plesni fo- rum iz Celja. V dvorani kina Union v Ce- lju bo v sredo, 13. decembra ob 16. uri, dobrodelna prireditev za Unicef, na kateri bo z gledališko predstavo Pobegnimo v svetlejšo prihodnost, sodeloval Plesni teater Igen iz Celja. V telovadnici OŠ Frankolo- vo se bodojutri, v petek ob 18. uri, s predstavitvijo knjige Anton Be- zenšek iz Bukovja, avtorja Draga Medveda, pričeli letošnji Bezenš- kovi dnevi. Odprli bodo tudi raz- stavo o Antonu Bezenšku, ki bo na ogled do nedelje, učenci OŠ pa bo- do predstavili tudi raziskovalno na- logo. V Zdravilišču Laško bo v to- rek ob 20. uri Danijela Zupan pred- stavila knjigo Pot do ljudi, nasto- pil pa bo tudi Moški pevski zbor iz Laziš nad Rimskimi Toplicami. V Delavskem domu v Nazar- jah bo v nedeljo ob \5. uri, 2. tra- dicionalno srečanje družin Zgor- nje Savinjske doline, ki pojo, igra- jo, recitirajo in plešejo. V knjižnici v Velenju bo Jutri, v petek ob 19. uri, kulturni večer s pisateljem, satirikom in režiserjem Žarkom Petanom. V klubskem prostoru hotela Atomske toplice bo Jutri, v petek ob 20. uri, večer folklornih plesov in petja s Kulturno umetniškim društvom iz Dolge Gore. Šf. 49. - 7. december 1995 NASI KRAJI IN LJUDJE 13 Zdravje je odraz blaginje Dt. Peter Lazar Iz Šoštanla Ima na skrbi več kot 2 tisoč pacientov Iz Šaleške tiollne Peter Lazar je bil nekdaj prepričan, da ga najbolj veseli tehnika, zato se je v času, ko so v njegovem rojstnem Mariboru ravno ustanovili univerzo, lo- til študija elektrotehnike. A že po letu dni je vedel, da ga bi- stveno bolj kot stroji zanimajo ljudje. Postal je zdravnik. »Moje delo mi veliko pomeni. Še lepše je, kot sem kdaj upal, da bo. To je zame način, s ka- terim lahko dosežem ravno- vesje, obenem pa pomagam ljudem do zdravja in v njih prebujam zadovoljstvo,« pravi dr. Lazar, ki je v šoštanjskem zdravstvenem domu zaposlen že 21 let. Pred njim je še naj- manj 15 let aktivnega dela, sprejema jih z vedrino in de- lovnim poletom. Že med študijem se je poro- čil in postal oče, zavoljo teh srečnih dogodkov in služenja vojaškega roka pa malce kas- neje diplomiral, kot je načrto- val: »Najprej sem opravil staž v celjski bolnišnici in v tem času dobil kar precej izkušenj. Potem sem sprejel službo v Šo- štanju, saj so edino tam ponu- dili tudi stanovanje. Preselil sem se z družino, sprva misleč, da je to le začasno, morda za kakšno leto, le toliko, da si fi- nančno malo opomoremo. A leto dni je minilo hitro, spoz- naval sem svoje delo in tam- kajšnje ljudi ter ugotovil, da je mi je pravzaprav čisto lepo. Seveda začetek ni bil ravno la- hak. Kot novinca te zajame najmočnejši vrtinec, tako re- koč takoj si prisiljen začeti sa- mostojno delati. Sicer so me starejši kolegi vpeljevali, z nji- hovo pomočjo sem spoznaval teren, vendar vedno se pojavi kak problem, ki ga med šola- njem nisi spoznal in obdelal. Z ljudmi pa ni bilo prav nobenih težav, saj smo se zlahka ujeli.« Že vsa leta, odkar živi dr. Peter Lazar v tej dolini, se do- gaja, da se občasno razširijo ?ovorice o njegovem odhodu, leprav so ga že davno vzeli za svojega, imajo tu in tam še vedno občutek, da bi lahko od- šel kam drugam. Takrat pre- vidno poizvejo: »Je res, gospod doktor, da nas zapuščate?« Služba v treh delih Dnevno sprejme v svoji am- bulanti od 60 do 70 bolnikov, včasih tudi več. Njegova služ- ba zahteva izjemno zbranost in dobro fizično kondicijo: »Najprej opravim svoje redno delo v ambulanti, nakar me čakajo še številni hišni obiski, četudi ne dežuram. Za družin- skega zdravnika me je izbralo približno 2200 ljudi, in če kdo od mojih pacientov potrebuje pomoč, pokliče najprej mene. Ce je le mogoče, se klicu vedno odzovem. Prav vsak dan mo- ram na teren, po navadi še za najmanj pet ur. Nočno dežur- stvo opravim običajno enkrat na teden, v dveh mesecih en- krat še dežurstvo čez soboto in nedeljo skupaj v Velenju. De- žurstva z leti vse bolj občutim, za menoj se rada prikrade utrujenost. Ko dokončam noč- no, namreč kar nadaljujem z redno službo. Včasih še koga nadomeščam in delam še po- poldne, kar pomeni 48 ur ne- prekinjenega dela, to pa je zelo izčrpljujoče. Ob vsem tem bi moral imeti tudi dovolj časa za strokovno izpopolnjevanje. V stroki se po svojih močeh redno izpopol- njujem, tako da sem z vsemi novostmi na tekočem. Veliko je novega, tehnika gre naprej, spreminjajo se aparati in prei- skovalne metode. Splošni zdravniki vse to mo- ramo poznati, saj se nam v po- vezavi z bolnišnicami in kli- ničnim centrom ponujajo veli- ke možnosti diagnostike. Tudi kot družinski zdravniki ima- mo prednosti, saj spremljamo ljudi od rojstva naprej in zavo- ljo tega lažje ukrepamo in sve- tujemo. Če smo v zadregi, lah- ko paciente vedno napotimo na vrsto specialističnih pre- gledov.« Ne glede na odgovornost in obremenitve pri poklicu pa človek ne sme zanemariti svet- lih trenutkov svojega dela. pravi dr. Lazar: »Največja na- grada je, če so ljudje zadovolj- ni. Največje veselje zame je, če koga ozdravim. To je tudi os- novni motiv, zaradi katerega sem se odločil, da bom skušal v življenju pomagati ljudem. Večkrat premišljujem o tem, ali je ravno delo, ki ga oprav- ljam, to, kar sem želel, in ved- no pridem do zaključka, da boljše odločitve ne bi mogel sprejeti. Še enkrat bi postal zdravnik, če bi se imel prilož- nost ponovno odločiti. Svetle in temne plati se ved- no prepletajo. Z občutkom od- govornosti za druge sem se na- vadil in naučil živeti. Vedno skušam ukrepati po svojih najboljših močeh, da. lahko mimo spim. Včasih doživim tudi kakšne črne trenutke, največkrat ob tragičnih preobratih. Osebno me najbolj prizadenejo usode otrok. Dežural sem tudi ta- krat, ko so v Velenju brutalno pretepli malega Amesa, pripe- IjaU so ga na pregled... Takšni trenutki so zelo hudi.« Vsakdo je sam svoj zdravnik Po mnenju dr. Lazarja je najvažnejši pogoj za ohranja- nje zdravja zmernost pri vsem, kar počnemo in s čimer se uk- varjamo: »V glavnem mora bi- ti vsakdo sam svoj zdravnik, mi lahko ljudi samo usmer- jamo. Okolje ima izjemno močan Vpliv na človekovo zdravje. Otroci so v družini še zavaro- vani pred zunanjimi vplivi, potem pa prvič občutijo ostrejše spremembe ob vstopu v šolo. Naslednji, izredno oster prehod, je ob nastopu službe. Takrat prevzamemo nase glavno obremenitev, ki jo še poglabljajo različni človeški faktorji. Posameznikovo po- čutje se neizogibno slabša z neustreznim delovnim me- stom, s slabimi plačami, z ne- voščljivostjo... Zaradi tega lahko zbolimo. Kakšno zdravilo predpisati človeku, ki je v hudi socialni stiski? Moral bi imeti tisto moč, da bi mu lahko urejal de- lovno mesto. Veliko nezado- voljstva izhaja od tod. Zdravje je prav zato odraz blaginje. Opažamo, da imamo vedno več problemov ravno zaradi negotovega socialnega položa- ja. Ljudje niso motivirani in na vse načine silijo v invalid- ske upokojitve, kar ustvarja veliko gnečo. Preden komu do- kažemo, da ni bolan, potrebu- jemo veliko več časa in država denarja, kot pa kadar koga zdravimo.« Ob zdravem okolju pred- stavljajo drugi najpomemb- nejši pogoj za zdravje dobri medčloveški odnosi: »Tudi za- radi teh lahko zbolimo. Zdrav- je je celota fizičnega in psihič- nega zadovoljstva. Če bi člo- vek znal uravnotežiti to dvoje, skorajda ne bi smel zboleti. Ce bi imel vsakogar rad, ne bi bilo zavidanja, ljubosumnosti... Negativna čustva slej ko prej preidejo iz psihe na telo in člo- vek zboli.« Dr. Peter Lazar upošteva ti- ste zdravstvene nasvete, ki jih deli drugim, tudi v svojem živ- ljenju. Ni športa, ki ga ne bi veselil. Najraje odigra partijo tenisa s prijateljem, poleti pla- va, kolesari, teče, hodi v plani- ne, igra košarko in odbojko, pozimi smuča. Zdravniku, ki je bil svoj čas slovenski prvak v križankarstvu, ostale malo časa za kaj drugega. Vzame si ga za umetnost, za spremljanje slikarstva in poslušanje dobre glasbe. Predvsem pa je vedno na voljo svojim pacientom. Tudi po najinem pogovoru se mu je že mudilo. Odhitel je na hišne obiske. KSENIJA LEKIČ »Vedno več zdravstvenih težav nastaja zaradi negotovega socialnega položaja,« pravi dr. Peter Lazar. Osvetljena Pristava v Pristavi pri Mestinju, ob obsoteljski progi, so pred kratkim uredili okolico za- nemarjenega železniškega postajališča. Poskrbeli so za javno razsvetljavo ter asfal- tirano dovozno cesto. Postajališče je bilo poprej nerazsvetljeno, slabo vzdr- ževano makadamsko cesto pa so veliko uporabljali tudi za obdelovanje kmetijskih površin Pristavškega polja. Gre za postajališče, ki ga uporabljajo številni potniki z območja Dol-Spodnje Me- stinje (gre za del bivše KS Pristava, ki se je s podpisi odločil za novo občino Šmarje), KS Zibika, KS Tin- sko, KS Pristava in KS Kri- stan vrh. Med potniki je naj- več dijakov, ki potujejo v celjske srednje šole ter nazaj. Okolico so uredili na pobudo bližnjih krajanov, denar za 650 tisoč tolarjev vredno na- ložbo pa je v celoti prispeva- la občina Šmarje. Krajani opozarjajo tudi na nujo po ureditvi zanikrne, dotrajane barake postajališ- ča Pristava, pa tudi na po- trebo, da bi Slovenske želez- nice bolj skrbele za sprotno urejanje okolice barake, zemljišča v železniški lasti. BJ Varčevanje med Slatlnčanl Podobno kot v drugih občinah so tudi v Rogaški Slatini odprli Energetsko svetovalno pisarno. Gre za dvajseto takšno pisarno v državi, slovesno odprtje pa je bilo prejš- nji teden. V pisarni bodo občani dobili brezplačne odgovore na vprašanja v zvezi z učinkovitejšo rabo energije, o zniževa- nju stroškov za energijo ter o izboljšanju bivalnih razmer. Slovenija je med tistimi evropskimi državami, ki dajejo področju varčevanja z energijo poseben poudarek, bistvo svetovanja v takšnih pisarnah pa so možnosti ogrevanja ter osvetljevanja z nižjimi stroški. Sedež Energetsko sve- tovalne pisarne v Rogaški Slatini je v upokojenskem bloku, v Ulici XIV. divizije 12, odprta pa bo vsak četrtek med 15.30 ter 18.30. Slatinsko pisarno so odprli v sodelovanju med ministr- stvom za gospodarske dejavnosti, slatinsko občino ter ljubljanskim Zavodom za raziskavo materiala in kon- strukcij. BJ Za ponesrečenega alpinista Grafika Gracer le Izdala koleHar z osvojenimi vrhovi Draga Žlofa - Izkupiček bo namenjen reševanju z gore In prevozu v Slovenijo Drago Žlof se je rodil 30. oktobra 1940. leta v Celju. Po poklicu je bil ekonomist, vse, kar je opravljal izven svojega poklica, pa je bilo povezano z naravo in življenjem v njej. Njegov svet so bili hribi in go- re, v katere je začel zahajati pred petindvajsetimi leti. Naj- prej je osvajal domači gorski svet, zadnjih dvajset let pa je intenzivno osvajal tuje vrhove. V Alpah se je povzpel na dvanajst štiritisočakov - od Mont Blanca do Bemine, nje- gov tehnično najbolj zahteven vrh pa je Matterhom. Potoval je preko najvišjega vrha Pire- nejev (Piko de Aneto) in viso- kih Tater do grškega Olimpa. 1990. leta je bil v Araratu v Turčiji, nekaj dni po koncu vojne v Sloveniji je odpotoval proti Kavkazu. Leta 1992 je osvojil Kilimandžaro, najvišji vrh črne celine, leta 1993 je osvajal vrhove, visoke nad 6000 metrov, v Peruju in Boli- viji. Na Himalajo je nameraval že leta 1994, vendar zaradi po- manjkanja denarja to ni bilo mogoče, in zato se je takrat še enkrat odpravil v Ande (Acon- cagua). Marca letos je odhod v Himalajo načrtoval še enkrat, in sicer skupaj s šentjurskim alpinistom Acom Pepevnikom, vendar še vedno ni zbral do- volj denarja, da bi lahko načrt uresničil. Dva meseca pozneje pa se je prijavil v trekking, ki ga je vodil gorski vodnik in alpinist Roman Robas. Z dvaj- setčlansko ekipo je 20. oktobra letos odšel proti pogorju Ana- puma. Po osvojenem Peaku (6091 metrov) so 30. oktobra, na njegov rojstni dan, alpini- sti, s katerimi prej ni nikoli hodil (prvič so se srečali na avtobusni postaji v Ljubljani) sporočili žalostno vest, da je umrl. Planinec in alpinist Drago Žlof je iz svojih uspešnic pri- pravil koledar za leto 1996, ki ga je naslovil Najvišji vrhovi treh celin. Koledar je umetni- ško oblikoval slikar Milan Pe- trovič-Čonč. Koledar so, še pred začetkom odprave, natis- nili v Grafiki Gracer, cena po- sameznega izvoda pa je 380 SIT. Koledar je šesthstni, v njem so prikazane barvne fo- tografije osvojenih vrhov Dra- ga Žlofa: Mont Blanc (480 m), El Brus (5642 m) Mont Kenia (5210 m), Kilimandžaro (5895 m), Huavna Potosi (6094 m) Aconcagua (6975 m), dobite pa ga na naslovu Grafika Gracer, Okrogarjeva 2, Celje (telefon 063 34-164). Ves izkupiček od prodaje koledarja Draga Žlofa bo na- menjen za kritje stroškov reše- vanja z gore in prevoza v Slo- venijo. N.-M. S. it. 49. - 7. december 1995 13 NASI KRAJI IN LJUDJE Po Tednu Karitas Za Invalide ter njihove družine Med 26. novembrom ter 3. decembrom je slovenska Kari- tas pripravila že tretji Teden Karitas. Njihovo letošnje spo- ročilo se je glasilo Strpni in solidarni, posebej pa so bili nagovorjeni invalidi ter njiho- ve, drugačne družine. Gre za posebno solidarnost z njimi. Celjska Karitas je v tem okvi- ru pripravila koncert Klic do- brote. V državi ima vsaka četrta družina invalidnega člana, od tod tudi letošnje Karitasovo sporočilo. Med slovenskimi in- validi je 50 tisoč duševno pri- zadetih, 6 tisoč gluhih in na- glušnih, 3 tisoč slepih in slabo- vidnih, 7 tisoč pa različno te- lesno in tudi duševno prizade- tih (od para in tetraplegikov, cerebralnih paralitikov, ljudi z multipla sklerozo ter z najra- zličnejšimi mišičnimi obole- nji). Tudi letošnji Teden Kari- tas je imel povsod veliki od- mev. Med Tednom je bil v širši javnosti najodmevnejši že peti koncert Klic dobrote v celj- skem Golovcu. Organizirala ga je celjska Karitas, med tele- vizijskim prenosom ter po njem zbrani denar pa bo upo- rabila celotna slovenska Kari- tas in sicer za stiske po vsej Sloveniji, v vsem letu. Z izku- pičkom od prodanih vstopnic bo celjski del Karitas pomagal najbolj potrebnim ljudem z nakupom hrane, kurjave in drugih najpotrebnejših do- brin. Voditeljica celjske Karitas, Marija Kovačič opaža, da so ljudje včasih toliko prizadeti, da jih morajo poiskati tudi sa- mi. V Karitasu zato vsem po- moči potrebnim jamčijo po- polno anonimnost, pri tem pa opozarjajo, da se lahko znajde v hudi stiski kdorkoli med na- mi. V Celju s6 ukvarjajo z deli- tvijo materialne pomoči (v hrani, oblačilih, higienskih pripomočkih, pohištvu...) ter s s\'etovanjem za pot iz splošne stiske, posameznikov ter dru- žin. Tako pomagajo trenutno brezposelnim, ljudem z naj- nižjimi dohodki, tistim, ki so v osebnih stiskah, ostarelim... Bolnikom ali ostarelim skuša- jo pomagati tudi s pomočjo ali nego na domu. V okviru sveto- vanja izvajajo tudi projekt po- moči zasvojenimi z mamili ter alkoholom. Zasvojene usmer- jajo, pomagajo pa jim tudi pri vključevanju v skupnost Sre- čanje don Pierina, kamor je že odšlo nekaj Celjanov. V Celju so ustanovili Kari- tas v času poplave, leta 1990, v njej pa je vključenih 44 sode- lavcev, med njimi polovica stalnih, ki delajo brezplačno. V Karitasu so povedali da je oče ter duhovni vodja celjske Dekanijske Karitas prelat Fri- derik Kolšek. Karitasovo pi- sarno, na Muzejskem trgu, vo- di Irena Malgaj, edina redno zaposlena, ki pa je pripravlje- na pomagati ob vsakem času. V Celju so zadovoljni z dobrim sodelovanjem z domačim Cen- trom za socialno delo ter Rde- čim križem. BRANE JERANKO Kdorkoli želi pomagati ljudem v hudi stiski lahko to stori z nakazilom na žiro račun celj- skega Karitasa pri Banki Celje (številka 50700-620-16 05- 1371118-1932160). Prostori celjske Karitas, na Muzejskem trgu 8, so odprti vsak delavnik od 8. do 12. ure, ob sredah tudi med 15. in 17. uro. Njihova svetovalnica dela ob torkih med 16. in 17. uro ter ob sredah, med 8. in 12. ter 15. in 17. uro. Najlepše božično darilo Družina Štekovič iz krajev- ne skupnosti Vrh nad Laškim se bo predvidoma 22. decem- bra, na prvi zimski dan, prese- lila v novo hišo. To bo, pravijo v Območni organizaciji Rdeče- ga križa Laško, kjer že nekaj mesecev vodijo akcijo zbiranja pomoči, najlepše božično dari- lo v Sloveniji. Na žiro računu laškega Rde- čega križa se je do 25. novem- bra zbralo nekaj več kot 1,8 milijona tolarjev, mnogo po- djetij iz Laškega in sosednjih občin pa je pomoč ponudilo v materialu ali s strokovnim de- lom. V hiši trenutno končujejo stopnišče - plošče je podarilo podjetje Paron iz Laškega, za brezplačno izdelavo stopnišč- ne in balkonskih ograj pa je poskrbelo Mizarstvo Hrastelj, h koncu gre fina montaža električne napeljave, ki je da- rilo elektroinstalacijskih po- djetij Draga Homška in Dani- jela Medveda iz Laškega, s po- močjo podjetja TIM pa bo kmalu narejena tudi fasada. Izbira Laško je obljubila topli pod za sobe, podjetje Kerasan iz Teharij in trgovina Fortuna pa bosta poskrbela za opremo in ureditev kopalnice. Za 2,6 miUjona tolarjev pomoči v ma- terialu so obljubUa še nekate- ra druga podjetia. Za družino Štekovič so se zavzeli tudi v laški občini, ta- koj ob začetku akcije so uredi- li dokumente, tako da hiša ni več črna gradnja, ampak je se- daj postavljena povsem legal- no, prošnji za pomoč pa so se konkretno odzvali tudi občin- ski svetniki. Na pobudo svet- nika Andreja Vesenjaka se je v korist družini šestnajst svetni- kov od triindvajsetih odpove- dalo trem sejninam. Kljub vsej dosedanji denar- ' ni in materialni pomoči za do- končanje stavbe in osnovne opreme v njej še vedno pri- manjkuje okoli 1,2 milijona tolarjev. Čeprav se bo družina kmalu preselila v novo hišo, bo ostalo še veliko računov, ki jih bo treba čimprej plačati. Zato v Rdečem križu upajo, da bodo s prostovoljnimi prispevki do- brih ljudi uspeli zbrati ome- njeni znesek že v decembru. Številka žiro računa, na kate- ro je mogoče nakazati denar, je 50710-678-49285 s sklice- valno številko 05 60-762. JI Zalkun Ll v Flt-Medlco Akupresuro, dihalne vaje Qui Gong ter kitajsko biserno kremo in zeliščno raztopino bo v prodajalni Fit-Medico v celj- skem centru Interspar v soboto med 9. in 14. uro predstavil kitajski profesor Zaikun Li, zdravnik specialist dr. Milan Rajt- majer pa bo kupcem na voljo za različne nasvete. Profesor fizike Zaikim Li prihaja iz Pekinga in je častni član kitajskega združenja za tradicionalno medicino ter kitajsko- angleškega združenja Qui Gong. Njegova posebna strokovna dejavnost je akupresura oziroma njen del magnetna terapija. Zaikun Li uporablja magnet kot analgetično terapijo, zlasti za bolečine v hrbtenici. Poleg magnetne terapije pa bo predstavil j še dihalne vaje Qui Gong, biserno kremo in zeliščno raztopino. \ Slednji sta namenjeni zaviranju staranja kože ter izboljšanju lokalne prekrvavljenosti, kar ob pospešeni obnovi tkiva učin-: kuje predvsem pri bolečinah, ki so posledica revmatičnih vnetij sklepov, poškodb mehkih tkiv ter običajnih glavobolov. IS i Zbor mentorlev šolskih hranilnic Konec minulega tedna je Banka Celje v hotelu E\Topa organizirala tradicionalno srečanje mentorjev šolskih hranilnic. Banka Celje že vrsto let uspešno razvija šolsko varče- vanje kot eno izmed oblik vzgoje k varčnosti otrok in mladine, vsako leto pa priza- devne mentorje povabijo na družabno srečanje, ki je obe- nem priložnost za pogovor o dosedanjem delu ter prihod- njih načrtih. Letošnjega zbora se je udeležilo preko sto men- torjev šolskih hranilnic, poleg njih pa so na srečanju sodelo- vali pomočnik generalnega di- rektorja Banke Celje Jože Ve- ber, direktorica sektorja splošnih poslov in marketinga Irena Mužič, direktorica sek- torja za poslovanje s prebival- stvom Slavica Božič, vodje ek- spozitur Banke Celje, kjer de- lujejo šolske hranilnice, člani Sveta mentorjev ter predstoj- nica Zavoda za šolstvo Celje Judita Kežman-Počkaj. Za prijetno vzdušje so medse po- vabili še gledališkega igralca Gojmira Lešnjaka-Gojca. Na srečanju so najbolj pri- zadevnim podelili tudi prizna- nja. Plaketi za 15-letno delo šolske hranilnice sta prejeli OŠ Frana Roša iz Celja ter OŠ Tmava, ki je do letošnjega leta delovala kot OŠ Orla vas. Za najbolj prizadevno delo pri razvijanju šolskega varčeva- nja pa je Banka Celje podelila posebno priznanje najbolj pri- zadevnim in ustvarjalnim mentorjem. Ta priznanja so prejeli: Anton Lah, OŠ Ponik- va pri Žalcu, Marjeta Ocvirk in Ljudmila Pušnik, OŠ Pri- moža Trubarja Laško in Mile- na Modrijančič, mentorica šol- skih hranilnic v OŠ Nova Cer- kev ter OŠ Vojnik. IB Foto: SHERPA Direktorica sektorja splošnih poslov in marketinga Irena Mužič podeljuje plaketo predstavnici osnovne šole Tmava. Voziček, ki premaguje ovire v G.D.V. Ritoša d.o.o, podjetju iz Izole, predstavljajo poseben invalidski električni voziček, ki je novost na slovenskem tržišču.; To je namreč voziček, s katerim se lahko invalid neodvisno od tuje pomoči giblje vsepovsod, saj mu gosenice omogočajo pre- magovanje stopnic in drugih ovir, na ravnem in na cesti pa; Uporablja kolesa. Samostojno lahko odide v trgovino, kino, na občino, sodišče, obisk k prijatelju... Obstajajo tudi nekateri drugi vozički za premagovanje arhitektonskih ovir, vendar so zanje potrebni tudi spremljevalci. KL ] Veselo na LJubečnI v preteklem tednu je kulturno umetniško društvo z Ljubečne poskrbelo za dve prireditvi v dvorani tamkajšnjega Zadružnega doma. Nastopile so pevke domačega pevskega zbora, partizanske pesmi pa so bile posvečene obletnici zloma nacizma in fašizma. Zveza kulturnih organizacij iz Celja je ob tej priložnosti pode- lila srebrni plaketi Anici Kmet in Štefki Plevnik za dolgoletne nastope v različnih pevskih zborih. Minulo nedeljo pa je plesna skupina Lučka, ki jo vodi Marjana Komplet, za najmlajše pri- pravila miklavževanje, kjer so nastopili z igrico Rdeča kapica. V decembru se bo s koncertom predstavila tudi domača godba I na pihala, na novoletnem koncertu pa še moški pevski zbor. I MB Srečanja žalskih upokojenk Na pobudo Anice Urbašek so se žalske upokojenke odločile, da si bodo krajšale zimske dneve z zanimivi in delovnimi sre- čanji. Vsak ponedeljek ob 17. uri se namreč zberejo v posebni sobi Upokojenskega bifeja v Žalcu, kjer skupaj pletejo, kvačkajo in klekljajo. Srečanje je obenem tudi priložnost za družabni klepet 'n izmenjavo izkušenj, k sodelovanju pa vabijo tudi upokojenke, ki se doslej še niso udeleževale tovrstnih srečanj. IJ Jubilej galiških planincev Planinska sekcija Galicija praznuje letos desetletnico delo- vanja. Jubilej sekcije, ki deluje v okviru Planinskega društva Žalec, bodo proslavili z osrednjo prireditvijo, ki bo to soboto v Zadruž- nem domu v Galiciji. Proslava se bo začela ob 19. uri, v kultur- nem programu pa bodo sodelovali učenci podružnične šole Galicija in Velika Pirešica, osnovne šole Petrovče ter pevski zbor iz Ponikve. IB Modna revija za maturante Celjski sejem pripravlja v sodelovanju s Plesnim valom iz Celja prihodnji petek, 15. decembra, dve modni reviji slovesnih maturantskih oblek. V Modri dvorani bosta modni reviji ob 17. in 20. uri, vstopnice pa so v predprodaji v blagajni bazena Golovec in v Plesnem valu v Stanetovi ulici. Na modni reviji bodo predstavili slovesne maturantske obleke sedemnajstih butikov in trgovin, ki imajo lastne kolekcije slovesnih oblačil. Z veliko modno prireditvijo pa v Celjskem sejmu vstopajo tudi v letošnjo sezono maturant- skih plesov celjskih srednješolcev. A.K. BezenškovI dnevi v Frankolovem Ta konec tedna bodo v Frankolovem v organizaciji domačega Prosvetnega društva Anton Bezenšek ob 80-letnici smrti poča- stili spomin na svojega rojaka, slovenskega in bolgarskega ste- nografa prof. Antona Bezenška. Bezenškovi dnevi se bodo začeli v petek zvečer s predstavi- tvijo knjige Draga Medveda >Anton Bezenšek iz Bukovja<, razi- skovalne naloge domačih osnovnošolcev >Anton Bezenšek, naš rojak< in otvoritvijo spominske razstave. V soboto popoldne pripravljajo v Bezenškovem Bukovju ogled njegove rojstne hiše, zvečer pa kulturno srečanje v telovadnici domače osnovne šole. Bezenškovi dnevi se bodo v Frankolovem zaključili v nedeljo, ko bo še na ogled razstava >Anton Bezenšek v besedi in sliki<. IS Rezčeva rekorda Stanko in Ljudmila Rezec imata s svojim vrtom, v Debrem pri Laškem, veliko veselje. Bralec Stanko je upokojenec, z rodne kmetije pa je vajen kmečkega dela. V uredništvu nam je pokazal rekordni pridelek kolerabe, ki je težka kar štiri kilograme in pol. S seboj je imel še dodatno zanimivost, krmilno peso. Ne kakršnokoli - na njej se bohoti nič manj kot štirinajst vrhov. BJ Cvetje v jeseni v dneh, ko smo dočakali prve snežinke, se pri žalski osnovni šoli Ljube Mikuš očitno začenja pomlad. Vsaj tako bi lahko sodili po tem okrasnem drevju, ki se je v pozni jeseni razcvetelo kot da bi bili na začetku pomladi. V bližnji okolici pa so opazili tudi prve cvetoče trobentice. Da bi to pomenilo že konec zime, se najbrž ni treba bati. IJ it. 49. - 7. december 1995 NASI KRAJI IN LJUDJE 14 Nikoli se nista skregala DobovišHova iz Poagraaa bi se znova otiiočiia za iimečid slan Rudi Dobovišek najlažje ra- zume zlo, ki ga prinaša vojna. Le kdo bi fantu, hudo ranjene- mu na ruski fronti, prisodil, da bo slavil nekoč zlato poroko! Na vrhu glave ima še vedno presekano lobanjo, vdolbino, ki je dolga kar pet centime- trov, široka pa štiri. Njegova izvoljenka, Olga, si je takrat želela, da bi lahko vsaj sedel, pa je Rudi preostalo življenje veliko ustvarjal na domači kmetiji. Gospa Olga in gospod Rudi sta oba iz Podgrada nad Šent- jurjem. Poznala sta se že veli- ko prej, preden sta si obljubila večno zvestobo. Ohcet je bila novembra 1945, na ponede- ljek, veselje pa je trajalo le do osme ure zvečer. Bili so povoj- ni meseci, za rajanje ni bilo pravega veselja, pa tudi de- narja ne. Doboviškova sta si nadela zlata poročna prstana v času, ko je veliko mladoporo- čencev imelo denar le za srebr- ne ali preproste kovinske pr- stane. Potem, čez dolga leta, se je gospe Olgi tisti prstan zlo- mil ter ga je izgubila, gospodu Rudiju pa je postal pretesen. Za zlato poročno slavje sta si zato priskrbela nova zlata pr- stana. Ko sem ju v dneh pred slav- jem obiskal, sta obudila spo- min na Rudijevo nečloveško trpljenje na ruski fronti. Bilo je 1. novembra 1943, ko je bil, ob devetih dopoldan, ranjen v glavo in roko. Vojaki na obeh straneh fronte so hudo trpeli, povsod mrtvi, streljanje ter bombardiranje. Na smrt ra- njenega Rudija so lahko odpe- ljali iz bunkerja šele opolnoči. Potem so ga zdravili v bolniš- nici na Dunaju, kjer pa ni bilo tako slabo. Z Dunaja so doma- čini, ki so ga videli, poročali, da ne bo dolgo živel. Občasno so mu, od vsega prestanega, odpovedovali še živci. Ljubezen ne pozna meja, tu- di med mladima Olgo ter Ru- dijem jih ni. Z leti se je izkaza- lo, da sta rojena drug za dru- gega. Vse do danes se nista niti enkrat samkrat skregala! Naj- lepše je bilo seveda, ko so pri- hajali na svet njuni ljubljeni otroci. Prva, Marija, je kmalu umrla, veselita pa se Marte, poročene v bližini ter sina Ru- dija, ki je prevzel domačo kmetijo. Rada imata tudi Ru- dijevo ženo Veroniko ter Mar- tinega moža Jožeta, pa oba do- mača vnuka, seveda. Dejan je že tretješolec, Jernej pa bo šel v malo šolo. Zlatoporočenca Dobovišek sta začela skupno pot v mali sobici, pri moževih starših, na- to pa sta postavila novo hišo, hlev in kozolec. Ko sta se po- ročila, so imeli eno samo kra- vico, z delom ter osebnim odrekanjem pa sta uspela ustvariti blizu osem hektarjev veliko kmetijo. Pridelek sta pogosto nosila, in ga še vedno. v koših. Včasih je bilo življenje skromnejše, ljudje pa so bili srečnejši, se spominjata. Po večerih so skupaj zapeli ter molili za zdravje. Prepričana sta, da si je lahko zlatoporoče- nec tako opomogel le z nadna- ravno pomočjo. Letos je bila, prvič v življenju, v bolnišnici zlatoporočenka Olga, ki je mo- rala na operacijo žolčnih kam- nov. Takrat je zanjo trepetal njen ljubljeni mož. Rudi. Zdaj se že počuti zdravo. Obema veliko pomeni delo. Vse življenje vstajata zgodaj, čez teden pridno delata, v ne- deljo pa počivata ter odideta k maši. Ob delavnikih vstajata že ob šestih zjutraj, k počitku odideta pred deveto uro zve- čer. Zlatoporočenka ima v hle- vu na skrbi molžo, zlatoporo- čenec poskrbi za živino. Poleti pokosi veliko prilesti, sveže ži- vinske krme. Pozimi sekata ter žagata drva, poleti hočeta po- magati še pri košnji, zlatopo- ročenec pa tudi reže v vinogra- du. Kljub trdemu delu jima odločitve za kmečki stan ni bi- lo nikoli žal. V času nedeljske- ga počitka pa rada bereta, le televizije ne marata. Cenita preprosto, skromno življenje, tudi preprosto hrano. Le po kosilu popijeta skodelico pra- ve kave. »Srečna sva,« pravita. Že zdaj se bojita kdo od njiju bo nekoč prej ostal brez zakon- skega tovariša. »Kaj nama največ pomeni? Zdravje, razu- mevanje ter mir v svetu,« so- glašata. BRANE JERANKO Doboviškove nad Šentjurjem smo obiskali v pričakovanju velikega družinskega praznika, zla- tega poročnega slavja. Pouk le še dopoldan Siatinčani se veseliio nove priaobitve v šoii V I. Osnovni šoli Rogaška Slatina so pred dnevi zaključi- li s I. fazo povečanja šole. Pri- dobili so 610 kvadratnih me- trov novih šolskih ter uprav- nih površin, med njimi tri učil- nice (tudi posebno za likovni pouk), nove prostore knjižnice s čitalnico, garderobo ter tri pisarne skupnega računovod- skega servisa slatinskih os- novnih šol. Graditi so začeli julija, no- vembra so že lahko začeli z enoizmenskim poukom, prete- kli teden pa so dokončali na- ložbo v knjižničnem delu. Gre za zahtevni gradbeni teren, zato so med gradnjo imeli veli- ko težav s temelji stare zgrad- be, kar se je že prej pokazalo v razpokanih zidovih. Ravnate- ljica, Marta Pelko, opozarja, da se je potreba po širitvi po- javljala več let, saj so zadnja štiri leta morali delati v dveh izmenah. Okvirna vrednost celotne naložbe znaša 52 milijonov to- larjev. Celotni znesek je doslej prispevala občina Rogaška Slatina, zato pričakujejo polo- vični delež iz ministrstva za šolstvo in šport, iz šolskega to- larja. Na petkovem slavnost- nem odprtju je govorila držav- na sekretarka, mag. Teja Va- lenčič, ki je pohvalila rezultate slatinske I. Osnovne šole, zla- sti na naravoslovnem področ- ju, kjer so v državnem vrhu. Slatinski župan, mag. Branko Kidrič, je povedal o uresniče- vanju aktualne naložbe, do- mači učenci pa so pripravili bogat kulturni program. Ob tej priliki je ministrstvo obda- rilo šolo z računalnikom, sku- paj s potrebno opremo. V I. Osnovni šoli želijo pri- hodnje leto nadaljevati z grad- njo II. in III. faze, z njima pa bi pridobili specializirane učilni- ce ter telovadnico. Sedanja je namreč iz 1. 1935 ter je v regiji med najmanjšimi, v popoldan- skem času pa jo uporabljajo tudi dijaki srednje steklarske šole. BRANE JERANKO Hmelj oddajalo Letošnja letina hmelja je bila dokaj ugodna kljub ne najbolj optimističnim napovedim. Pridelali so ga 3800 ton in na Hmezad Export-importu ga že nekaj časa sprejemajo. Oddajanje teče po dogovorjenem vrstnem redu, pri oddaji pa hmelj stehtajo, ugotovijo vlago, primesi in kakovost. Največ hmelja je že prodanega v Nemčijo, nekaj pa tudi na Japonsko in v Ameriko. Na sliki: razkladanje hmeljskih bal na Hmezadu. ' T. TAVČAR Lekarna v Rogatcu V Rogatcu so bili brez krajevne lekarne približno četrt stoletja, zato so si zelo prizadevali za njeno ponovno odprtje. V bivši šmarski občini so resno razmišljali o koncesiji, v novi občini Rogatec pa so se takoj odločili za sodelovanje z javnim zavodom Celjske lekarne. Pretekli petek so tako v Rogatcu predali namenu novo lekarno, ki je v pritličju sodobnega zdravstvenega doma. Nova občina je v preureditev vložila približno 3 milijone tolarjev, javni zavod Celjske lekarne pa je prispeval opremo. Med slovesnim odprtjem je rogaški župan, Martin Mikolič, povedal, da lekarniška naložba predstavlja le desetino vseh letošnjih naložb, gre pa za eno najpomemb- nejšo pridobitev. Trak je prerezal predsednik Lekarniške zbornice Slovenije, Lovro Dermot. V Rogatcu, ki ima obširno okolico, so imeli doslej naj- bližjo lekarno v 7 kilometrov oddaljeni Rogaški Slatini. BJ Avtobus in Atom Greenpeace o nevarnostih jetlrsiiega programa Med 4. in 22. decembrom bo na poti med slovenskimi mesti avtobus mednarodne okolje- varstvene organizacije Green- peace. Z njegovo pomočjo želi- jo slovensko javnost seznaniti s svojo dejavnostjo in jo opo- zoriti na okoljevarstvene pro- bleme. Posebej se bodo dota- knili problema jedrskega pro- grama, morebitnega zaprtje JE Krško in alternativnih re- šitev. Greenpeaceov avtobus bo začel svojo pot v Mariboru, 11. decembra se bo ustavil v Šo- štanju, dan kasneje, v torek, 12. decembra, pa v Celju, kjer bo od 10. do 18. ure na Kreko- vem trgu. 18-metrski avtobus služi kot razstavno informa- cijski center. S pomočjo na strehi nameščenih sončnih ce- lic in vetrnice predstavlja v primeru pravega vremena sa- mozadostno energetsko pre- skrbo. Avtobus premore tudi manjši kino, v katerem pred- vajajo različne okoljevarstve- ne oddaje. Spremljajoča raz- stava bo obiskovalcem pred- stavila nevarnosti uporabe je- drske energije s posebnim po- udarkom na NE Krško. Dodatne informacije na to temo bo ponujala tudi multivi- zij ska predstavitev z naslovom Atom, ki bo 11. decembra ob 19. uri na ogled v Kulturnem centru Ivan Napotnik v Vele- nju, dan kasneje ob isti uri pa še v celjskem kinu Union. Gre za predstavo o uporabi, zlora- bi in grozečih nevarnostih, ki spremljajo jedrsko energijo in je nastala v sodelovanju Gre- enpeacea in Globala 2000 ter Radia Študent. Multivizija uporablja računalniško krmi- ljene diaprojektorje, zvočne efekte in tako imenovano soft- edge tehniko. TC Telovadnica odpira vrata V Šoštanju bodo jutri, 8. decembra, pri Osnovni šoli Biba Ročk slovesno odprli prenovljeno športno dvorano, ki jo je s krajevnim samoprispevkom in ob finančni pomoči nekaterih podjetij gladila krajevna skupnost Šo- štanj. Sprva so investitorji načrtovali, da bodo dvorano uspeli dograditi že do začetka tega šolskega leta, potem pa so se dela nekoliko zavlekla. Še v minulem tednu so hiteli z ureditvijo okolice, jutri pa bo vendarle že vse nared. Telovadnica, ki bo lahko sprejela kar 1200 gledalcev, bo namenjena učencem, obenem pa bo z njo Šoštanj pridobil ustrezen prostor za velika športna tekmovanja. Ta športni objekt, vreden več kot 160 milijonov tolarjev, bo koristil tudi rekreativnim športnikom in krajanom. KL Vsi ljudje Imajo enako odgovornost Ob 1. decembru, svetovnem dnevu boja proti aidsu, je celjski Zavod za zdravstveno varstvo postavil pred slaščičarno Zvezda v Celju stojnico, na kateri so mimoidočim delili različne informativne zloženke, kondome in rdeče pentlje. Geslo, s katerim je Svetovna zdravstvena organizacija želela letos spodbuditi svoje dejavnosti za zajezitev širjenja bolezni, se je glasilo »Skupne pravice - skupne obveznosti«, saj imajo vsi ljudje, okuženi in neokuženi, enake odgovornosti pri preprečevanju širjenja aidsa. JI, Foto: SHERPA iff. 49. - 7. december 1995 15 NASI KRAJI IN LJUDJE Z nami po naših poteh Hlolzlla Žgank Iz MIgolnIc le na Novi tetinik naročena že več kot štiri tiesetletla Cerkev na Lurdu, griču nad Itfigojnicami v žalski občini, je bilo kljub sivemu jutru videti že od daleč. Legenda pravi, da se je pred več kot sto leti do- mačinu na tem kraju prikazala podoba Marije Lurške. Zato so ljudje takrat sezidali cerkev, Id je lani slavila sto letnico. In iz te pripovedi izvira tudi ime griča, kjer le nekaj metrov pod vThom stoji Žgankova doma- čija. V hiši pod Lurdom že skoraj trideset let živi 73-letna Aloj- zija, že več kot štiri desetletja zvesta naročnica Novega ted- nika. Poštar ji ga na domačijo prinaša vsak četrtek od dalj- nega leta 1952. O vsakdanjem utripu dela in življenja ljudi v dolini pa je v časopisu prebi- rala novice že kot mlado dekle, saj je Celjski tednik bil vedno pri hiši tudi na njenem rojst- nem domu na Polzeli. Na tiste čase ima še posebej lepe spo- mine, čeprav veliki družini na skronmem kosu zemlje najbrž ni bilo z rožami posuto. »Pri naši hiši je bilo vedno veselo, nikoli nam ni bilo dolgčas,« je začela svojo pripoved. »Dva- najst otrok nas je bilo. Sestra Angela je rada vzela v roke haiTnoniko, nam zaigrala, ostali smo pa prepevali,« se je spominjala. Kot mladenka je Angela de- lala v vrtnariji v Novem Klo- štru. »Barona se še danes spo- minjam. Njihova graščina je morala biti vedno urejena, z rokami smo morali izruvati vsak plevel, ki se je zarasel v grmovju. Kar srce me boli, ko vidim, kako je danes vse zane- marjeno. Baron je potem na začetku vojne odšel v Švico, v Novi Klošter so prišli Nemci, nekdanja graščina pa nikoli več ni bila takšna, kot nekoč,« je pripovedovala. Kasneje je Angelo pot zane- sla v spodnji del Savinjske do- line. Najprej pod Gozdnik, po- tem so nekaj časa živeli v Mi- gojnicah, konec šestdesetih let so si pozidali dom pod Lur- dom. »Ni bilo lahko. Pri hiši so bili štirje sinovi, mož je padel med vojno. Ko smo si tukaj pod Lurdom postavljali hišo, ni bilo niti ceste. Spominjam se, da smo na hrbtu nosili ope- ko, ker še z vozovi nisi prišel blizu. Zdaj je, hvala bogu, as- faltna cesta,« je obujala spo- mine. Danes je Angela Žgank upo- kojenka, skromno pokojnino si je prislužila v Keramični indu- striji Liboje. Pravi, da se v glavnem drži doma, okoli hiše je nekaj zemlje, pa vinograd, tako da dela nikoli ne zmanj- ka. Le kdaj pa kdaj jo kdo od otrok zapelje po najnujnejših opravkih. »Zdravje mi ne služi najbolje. Lani sem bila skoraj mesec dni v bolnišnici, padla sem v komo zaradi sladkorne, potem je prišla še pljučnica. Zdaj sem si za silo že opomo- gla,« je bila zadovoljna. »Am- pak, če ne bi bilo ta mladih pri hiši in ostalih otrok, pa ne vem, kako bi šlo. Pa vnuki so moje veliko veselje,« je še do- dala sogovornica, medtem ko je še ne dveletni Miha veselo žlobudral. Druga vnukinja pri hiši. Barbara, je bila še v šoli. Za Novi tednik naša zvesta naročnica pravi, da je nepo- grešljiv v njihovi hiši. »Komaj čakamo, da pride poštar, po- tem pa bi ga vsak rad prvi pre- listal. Za nas je to časopis, iz katerega izvemo vse, kar se dogaja v naši okolici. Nasploh zelo rada berem, v naši hiši je bilo vedno polno knjig.« Edi- no, kar Angela pogreša v časo- pisu, so dobri stari romani. »Včasih ste imeli tako lepe zgodbe, res jih je bilo veselje prebirati. To je edino, kar po- grešam v Celjskem tedniku. No, Novem tedniku, veste, še vedno sem navajena starega imena,« pove med smehom. Mi pa obljubljamo, da boste v No- vem tedniku še kdaj prebirali lepe slovenske romane. IRENA BAŠA Izziv arhiteitturi Prenovljeni hotel Savinja v Laškem ho kmalu oilprt Predvidoma že konec tega meseca ali najkasneje v začet- ku prihodnjega leta bodo v Laškem odprli prenovljeni ho- tel Savinja. Zgradbo, ki stoji na bregu reke ob vhodu v staro mestno jedro, so po načrtih ar- hitekta Andreja Kemerja ob- navljali dobro leto. Nekdanji hotel je z obnovo dobil povsem drugačno podo- bo, drugačna pa bo tudi njego- va vsebina-V Laškem so pre- pričani, da bo obnovljena zgradba velik izziv in tudi vzgled domačim in tudi tujim arhitektom. Arhitektu Kemer- ju, ki je požel veliko pohval tudi zaradi obnove gradu Ta- bor, je uspelo namreč nakazati smer, kako naj bi se staro mestno jedro v Laškem obnav- ljalo naprej. Posebnost sta dva prehoda, ki vodita skozi zgradbo, ohranjeni in vidni so ostanki temeljev stare Mariji- ne cerkve ter gotskega okna in vogalnih sten. Obnova starega hotela, ki je pravzaprav končana, saj bodo prihodnji teden opravili že tehnični pregled, je stala okrog 4 milijone nemških mark. Investitor je Pivovarna Laško, ki bo celotni objekt od- dala v najem družini Aškerc, ki je že najemnik hotela Hum. Prenovljena Savinja ne bo kla- sični hotel, saj bodo sobe le v enem nadstropju. V preostalih prostorih bodo pivnica, resta- vracija, slaščičarna in trije lo- kali, namenjeni trgovski de- javnosti. Ob hotelu bosta tudi dva vrta. Večji, ki bo povezan s pivnico, bo na samem bregu Savinje, manjši pa bo v atriju. ji Foto: EDI MASNEC ll/laia s semeni in igračami Prejšnji teden so v Domža- lah odprli novo blagovnico Haia, ki bo zaradi svoje speci- alizirane ponudbe zanimiva za ^Upce iz vse Slovenije. Na tri 'isočih kvadratnih metrih po- l^ujajo program semenarstva Vzgojne igrače. Ponujajo vse vrste semen, potrebnih tako na domačem kot v kmetijstvu, cvetlič- gomoljnice, lončnice, sadi- v.se vrste orodij in drugih t^fipomočkov za vrt in kmetij- stvo - v posebnem oddelku, ^enovanem kmetijska apnite- ka, bodo na voljo vsa potrebna zaščitna sredstva. Trgovina ponuja floristiko, aranžmaje s svežim in suhim cvetjem, dela- ne tudi po naročilu, papirno galanterijo, darilni oddelek, pa tudi vse, kar potrebujejo aranžerji pri pakiranju napri- mer slaščičarskih izdelkov ali pri lepšanju izložb. Na oddel- ku z igračami je poudarek na vzgojni vrednosti. V drugem nadstropju je svoje mesto na- šla vzorčna soba, namenjena grosistični prodaji in v tretjem carinsko skladišče. Blagovnica Maia poleg iz- delkov domačih in tujih proiz- vajalcev ponuja tudi izdelke blagovne znarnke Maia s po- dročja žitaric, krme in semen. Zelo pomembno je zastopstvo podjetja II Rustico (Luca, Ita- lija), ki je eno vodilnih evrop- skih podjetij za aranžiranje izložb. Izdelki podjetja, ki se proslavlja z vodilno vlogo pri oblikovanju modnih smernic na tem področju, bodo torej na voljo tudi v novi domžalski blagovnici. Hrana brez glutena Doslej so morali bolniki s celiakijo po hrano v Ljubljano ali v tujino, zdaj pa jo bodo lahko kupili tudi v Celju. Celiakija je razmeroma redka bolezen, a nevarna in zahteva posebno prehrano. Bolezen skoraj vedno odkri- jejo že pri dojenčku ali v zgodnjem otroštvu. Znaki, tako pravijo medicinske knjige, se navadno pojavijo v nekaj tednih po začetku hranjenja dojenčka z žitnimi jedmi. Celiakija je namreč alergija tankega črevesa, ko pride v stik z glutenom. Gluten je protein, ki ga najdemo v večini žit. Zato zahtevajo bolniki prehrambene proizvode brez glutena. Dieta je osnova zdravljenja. Človek s celiakijo lahko normalno živi, le pri hrani mora biti pazljiv. Zaradi zadreg, ki so jih imeli bolniki s celiakijo pri nakupih ustrezne prehrane, so v specializi- rani prodajalni Fit-Medico v Centru Interspar ponudili tudi bogat izbor prehrambenih proizvodov brez glutena. To je edina prodajalna s programom proizvodov za bol- nike s celiakijo v severovzhodni Sloveniji. V tej prodajalni imajo organizirane tudi brezplačne zdravniške nasvete zdravnikov-specialistov za različne bolezni. Koline, koline... Spet je tukaj zima, ki pa, kot vsako obdobje, nosi s seboj neprijetnosti, pa tudi marsikaj prijetnega. Pozimi so to gotovo koline, ki jedilnik popestrijo z raznimi dobrotami. Tudi cene niso previsoke, tako da ne kvarijo prijetnega razpoloženja ob domačem prazniku. Na sliki: Pri Randlovih v Šempetru so prašiča zredili doma in v soboto že imeli koline. T. TAVČAR Novi mostivi, obnovljene ceste... Lanske poplave so v KS Ta- bor so napravile veliko škode. Na potokih Konjščica, Kučni- ca in Ojstrica je odneslo in po- rušilo več mostov. Po letu dni so se stvari normalizirale. Na teh treh potokih so zgra- dili do sedaj devet manjših in večjih mostov, sanirali in mo- dernizirali so okrog 5 km cest, ob novih mostovih uredili na- brežja in sanirali plazove v Čr- nem vrhu, Miklavžu in Lokah. S tem pa še niso rešili vseh problemov. Tako še niso ureje- na nabrežja v Ojstriški vasi in Lokah, tako da bi ob močnem deževju potoki še vedno pre- stopili bregove. Čaka jih še po- novna sanacija plazu pri Deč- manu v Šmiklavžu in most v Dolu v Črnem vrhu. V Taboru pravijo, da so dela, ki so jih opravili vredna okoli 130 mili- jonov tolarjev, sredstva pa so dobili od republike iz naslova za sanacijo poplav. Poleg teh dveh so v tej KS asfaltirali le- tos 3,5 km odsek ceste Grajska vas-Miklavž, do asfaltiranja pa pripravili še 2 km maka- damskih cest. Za drugo leto jih čaka še na- daljnja modernizacija cest, ra- di bi novo telefonsko centralo in 150 telefonskih priključkov, kabelsko televizijo, radi bi olepšali kraj, želijo popolno osnovno šolo, sedaj je OS Ta- bor, le podružnica osnovne šo- le Vransko, itd. Med večje pri- reditve, ki bodo drugo leto, so- di tudi proslava 100-letnice petja v Taboru in 50 let Lovske družine Tabor. Na sliki: nov most čez potok Konjščico. T. TAVČAR it. 49. - 7. december 1995 ŠPORT 16 Do finala bom zdrav AnilreJ Goršek Je bil Jeseni največkrat Izbran za naj nogometaša tekme - Poškotiba Ahilove tetive preprečila reprezentančno premiera "Z malo sreče v tekmah z Mariborom in Olimpijo bi lahko imeli vsaj tri točke več. V zadnjih krogih so nas poš- kodbe in kartoni zdesetkali, v seštevku pa še nič ni Izgublje- no, še vedno lahko razmišlja- mo o prodoru v Evropo," pra- vi celjski kapetanAndrej Gor- šek, ki je bil jeseni petkrat iz- bran za najboljšega nogome- taša tekme in vodi v ocenje- vanju za lovoriko Rogaška. "S svojimi igrami sem zado- voljen, nisem veliko nihal in imel sem veliko smole, da do- brih predstav nisem potrdil v re- prezentanci. Na pripravah za tekmo s Hrvaško mi je selektor dr. Verdenik nakazal, da bom v začetni enajsterici, toda na zad- njem treningu sem se poškodo- val in reprezentančno premiero je zamenjala operacija Ahilove tetive." Tovrstna poškodba je ena najbolj zoprnih. Kdaj bo An- drej Goršek spet O.K.? V ponedeljek so mi klasični mavec zamenjali s plastičnim, ki ga bom nosil do božiča. Nato bo potreben dober mesec dni reha- bilitacije, od katere je najbolj odvisna vrnitev na igrišča. Za polfmale pokala bo verjetno še prezgodaj, toda drugo polovico spomladanskega dela bi moral odigrati. Največ izborov za igralca tekme bi logično pomenilo, da ste bili jeseni najboljši prvo- ligaški nogometaš? Težko je posploševati ocene, toda polsezona je bila brez dvo- ma moja najboljša. Igralsko do- zorevam, v sebi sem vseskozi čutil, da sem v dobri formi, ki sem jo držal z goli. Za napadal- ca Je najbolj pomembno zdru- žiti dobro igro in gole, v ligi pa ni nihče posebej izstopal in med veliko solidnimi nogometaši bi se težko odločil za najboljšega. Realizacija celjskega napa- da je bila za razliko od zad- njih sezon dobra, celo zelo do- bra, toda opazne so bile tudi slabosti. Liga desetih Je veliko bolj na- porna, večje presenečenj in tež- ko Je štiri mesece držati super formo. Nisem klasični golgeter, marveč moderni napadalec, ki pomaga graditi igro. Vsak ima svoje odlike, moja so solo pro- dori in verjetno sem eden naših najhitrejših nogometašev. Pred leti sem na "faksu" na sto me- trov tekel 11,4, toda zelo po- membno Je tudi obvladovanje žoge. Publikum v Evropi: samo želja ali realna pričakovanja? Več možnosti imamo v poka- lu. Tretjič smo v polfinalu in moral bi držati pregovor, da v tretje gre rado. Nič nam bo vna- prej dano, najprej se moramo prebiti preko polfmala in nato bi bil že skrajni čas za osvoji- tev lovorike. V pokalu smo si že nabrali določene izkušnje, ki so nekaj posebnega, in ravno za- to sem optimist. V pogovorih z upravo igral- ce zastopa kapetan, v pogaja- njih okrog premij pa ste bili menda zelo trmasti? Vsaka ekipa mora imeti lider- Ja in soigralci so me glede na staž na Skalni kleti izbrali za ka- petana. V moj "delokrog" sodi- jo tudi pogovori z upravo, v ka- terih igralci nismo imeli veliko manevrskega prostora. Glavno besedo ima vendarle stran, ki daje denar. Ob koncu prvenstva se bo iztekla pogodba, mar prihaja čas slovesa? Vse Je odvisno od Evrope. Če nam uspe, bo več argumentov za rumeno-modri dres, v nas- protnem ... Nekaj ponudb do- mačih klubov že imam, pri od- ločitvi pa bo razen Evrope zelo pomemben tudi znesek za pod- pis pogodbe. Vrnitev v Velenje? Zakaj ne, moje načelo Je iz manjšega v večji klub. Pevnik, Nikčevič, Hadžič In NToko so se Iz Celja preselili k Olimpiji, a ni nihče uspel. Bežigrad torej ne pride v po- štev? Olimpija Je za vse izziv, toda očitno so težave s prilagajanjem na novo okolje, s sprejemom pri starem Jedru moštva. Ce se bom počutil dovolj sposobnega, bom odšel tudi k Olimpiji, kjer se obračajo največji denarji. ŽELJKO ZULE Foto: EDI MASNEC Kamberovič gol za Ibizo, falr - play na dnu Najboljša strelca Jesenskega dela prvo- ligašicega prvenstva sta Valentinčič in Ši- IJak, med kandidati za osebni avtomobil Šeat Ibiza pa sta tudi Publikumova in Ru- darjeva legionarja Faik Kamberovič (na sliki), ki Je zadeval samo iz igre, in Ismet Ekmečič. Vrstni red: 11 - Valentičič (Gor), Ši- IJak (01), 10 - Kamberovič (Pub), 9 - Ek- mečič (Rud) in Vrabac (Prim), 8 -Bozgo, Nikčevič (oba 01), 7 - Goršek (Pub), Hle- balin (Mura), Vončina (Prim) itd. Fair- play: Primorje 10.3, Olimpija 10.5, Koro- tan. Gorica 114, Beltinci 118, Mura 120, Publikum 123, Izola 127, Rudar 128, Maribor 133. Celje: načelni da za Kladivar Atleti in nogometaši se načelno strinjajo, da bi Publikum pr- venstvene in pokalne tekme igral na Kladivarjevem štadionu, na slednji korak pa bo uskladitev normativov. Zdaj je travnata povr- šina za nekaj metrov preozka, za načrtovano posodobitev objekta in preureditev v nacionalni atletski center pa na ministrstvu za šolstvo in šport v državnem proračunu za leto 1996 ni predviden denar in zato bo selitev vsaj za nekaj časa ostala zgolj pri dogovo- ru. Rudar: Polovšak prost Po incidentu s Pranj ičem Je eden najstarejših Rudarjevih nogo- metašev in nekdanji kapetan Polovšak prost in ob odškodnini 30.000 mark lahko zamenja klub. Zapletlo seje s Komarjem, ki ni pristal na sporazumno prekinitev pogodbe in bo v Velenju ostal do konca sezone, Sillo Je zaradi izključitve na tekmi z Muro kaz- novan s štirimi tekmam neigranja, obenem pa proti nJemu (in Kam- beroviču) še teče disciplinski postopek. Radeče: status quo Napovedane skupščine v Radečah še ni bilo in za novi termin je določen naslednji teden. V reševanje nogometne problematike naj bi se vključil tudi občinski svet, za začetek izhoda iz krize pa so bili opravljeni pogovori z igralci. Nekateri so odkrito napovedali odhod, med njimi tudi najboljši strelec Zildževič, kije menda ze- lo blizu Publikumu. Oravinja: odstop Finka Po slabih dveh letih Je Aleksander Fink odstopil kot pokrovitelj članskega moštva Dravinje, z njegovim odhodom paje vprašljiva] realizacija načrtov o vrnitvi v drugo ligo. V zadnjih dveh sezonah Je v Slovenske Konjice prišlo 26 nogometašev in samo zadnj poletje odšlo 15, zato Je trener Bloudek pripravil projekt vzpona| na daljši rok. MNZ Celje: letos še konferenca v drugi polovici meseca bo konferenca klubov MNZ Celje, na| kateri bodo potrjevali koledar tekmovanj za spomladansko polse- zono, ki bo zaradi končnice še posebej zanimiva. Po prvotnem predlogu naj bi se 9. marca štartalo s polfinalom mladinskega po-| kala, prvenstvo pa bi se začelo teden dni pozneje. Košarka A-1 liga Moški - 12. krog: Kovino- tehna-Triglav 89:86 (58:41); Zaletel 29, Petranovič 25, Til- ler 17, Stavrov 12, Jagodnik 6; Rogaška-Olimpija 74:82 (37:35); Novakovič 23, Letič 16, Mesič 15, Mičunovič 11, Jurkovič 8, Tabak 1; Litija-Re- publika 83:81, Helios-Satex 83:75, LitostroJ-Interier 89:86. Vrstni red: Olimpija (+) 23, In- terier 21, Idrija 20, Kovinoteh- na. Rogaška 19, Satex, Lito- stroj, BWC 18, Republika, He- lios 16, Litija, Triglav (+) 15. Ženske -11. krog: Celje-Po- murje 79:51 (40:26); Obrovnik 28, Polutnik 24, Germ 10, Vo- dopivec 9, Jurše 8; Ilirija-Unior Atras 80:.50 (35:35); Račič 22, Temnik 12, Groleger, Šporar 7, Slatenšek 2; Odeja-Ježica 64:74, Maribor-Ježica ml. 95:48. Vrstni red: Celje, Jezi- ca 21, Maribor 19, Ilirija 16, Odeja, Unior Atras 15, Pomur- je 14, Jezica ml. 11. A-2 liga Moški -12. krog: Kraški zi- dar-Pivovarna Laško 86:61 (40:30); Tovornik 28, Starova- snik 12, Dumik 8, Govc, Čop, Vujovič 3, Jeras, Šoštarič 2; Je- žica-Comet 76:73 (38:34); Siv- ka 20, Šporar 11, Benič, Želez- nikar 9, Nerat 8, Plevnik, Ko- žar 7, Lušenc 2; Celje-Slivnica 83:92 (37:53); Čeko 35, Jese- nek 19, Nidorefer 12, Grahovec 10, Kitek 5, Jurak 2; Krka-Za- gorje 101:87, Loka-Olimpija ml. 85:74, Ilirija-Koper 70:76. Vrstni red: K. zidar (+) 23, Pi- vovarna Laško, Krka, Loka 21, Comet 20, Zagorje, Ilirija, Je- zica (+) 18, Koper, Slivnica 16, Celje 15, Olimpija ml. 12. Bllga Moški - H. krog: Elektra- Kemoplast 79:84, Plima-Bistri- ca 82:65, Kamnik-Janče 84:74, Maribor-Brežice 83:93. Vrstni red: Brežice 20, Plima 19, Ke- moplast 18, Janče 17, Maribor, Kamnik, Elektra 16, Hrastnik, Bistrica 14, Branik 12. Ženske - 11. krog: Celje B- Jesenice 102:78, Ilirija ml- Domžale 63:48, Šentvid-Rogaš- ka preloženo. Vrstni red: Se- žana 21, Celje B 20, Mibex ml. 17, Šentvid 16, Domžale 15, maribor ml. 14, Jesenice 13, Ro- gaška 9. Rokomet^ II. liga - vzhod Moški - 8. krog: Radeče-Ce- IJe Pivovarna Laško B 31:27 (13:14); Burdijan 7, Šantl, Bon, Ivančič 4, Pajovič, Pinter 3, Lesjak, Trbojevič 1; V. Nede- Ija-Pomurka 22:25, Ormož-Dol 23:22, Krog-Polet 23:25, Gore- nje B-Sevnica preloženo. Vrst- ni red: Radeče 16, Drava 14, Pomurka 13, Sevnica, Gorenj,c B 12, Dol, Ormož, Polet 7, Ce- lje Pivovarna Laško B 6, Or- mož, V. Nedelja, Brežice 4, Krog 2. Kegljanje I. liga Moški - II. krog: Proteus- CP Celje 7:1 (5591:5228; zma- gal: Lešnik 943, izgubili: Vo- deb 870, Sivka 885, Brglez 842, Topič 805, Klinar 883), Iskra- Fužinar 7:1, Rudar-Gradis 4:4, Konstruktor-Tekstina 8:0, Hi- dro-Brest 7:1. Vrstni red: Is- kra 22, Konstruktor 17, Proteus 15, Rudar 12, Gradiš 10, Hidro, Tekstina 9, Fužinar, CP Celje 6, Brest 4. Ženske - H. krog: Adria-Mi- roteks 3:5 (2476:2526; zmaga- le: Tkalčič 447, Kardinar 432, Petak 440, izgubile: Šeško 419, Zupane 393, Grobelnik 395), Rudar-Gradis 6:2, Korotan-Sl. Gradec 2:6, Triglav-Izola 5:3, Konstruktor-Gorica 6:2. Vrst- ni red: Miroteks 22, Gradiš 16, Adria 13, Gorica, Konstruktor 12, Triglav 10, Rudar 9, Izola 7, Korotan 5, SI. Gradec 3. II. liga Moški - 11. krog: Žalec- Hrastnik 6:2, Slovan-Gradis II 6:2, Adria-Kamnik 6:2, Kočev- Je-Radenska 6:2, LitiJa-LJubelJ 8:0. Vrstni red: Litija 19, Hrastnik, Ljubelj 13, Kočevje, Slovan 12, Kamnik, Radenska 9, Gradiš II, Adria 8, Žalec 7. Ženske -11. krog: Miroteks II-Miklavž 2:6 (2349:2443; zmagali: Stajic 385, Lesjak 425, izgubile: KoštomaJ 398, Verd- nik 378, Ratajc 360, Razlag 403), Slovan-Gradis li 2:6, Krš- ko-MTT 2:6, Proteus-Kamnik 6:2, Kočevje-Brest 4:4. Vrstni red: Miklavž 16, Proteus 15, MIT 13, Miroteks II, Brest 12, Kočevje, Gradiš II 11, Slovan 9, Kamnik 8, Krško 3. III. Ilga-vzhod Moški - 11. krog: ŠoštanJ- Konjice 6:2 (5112:5083; Gla- vič-Srot 862:861, Križovnik- Rošer 835:805, S. FideJ-Kom- pan 819:855, Kramer-Jevšenak 862:842, L. FideJ-Žnidarič 859:861, Hasičič-Tašler 875:859), Dravograd-ČrnomelJ 6:2, Krilato kolo-Korotan 1:7, Miklavž-Rudar II 2:6, Kon- struktor II-MTT 2:6. Vrstni red: Rudar II 18, Dravograd, Konjice 16, Šoštanj 14, Koro- tan, Črnomelj, Miklavž 10, MTT 8, Konstruktor II6, K. ko- lo 2. Ženske - 7. krog: Miroteks Ill-Nafta6:2 (2345:2245; zma- gale: Košir 393, Ratajc 411, Gluvič 391, Vrednik 405, izgu- bili: Stajic 346, KoštomaJ 399), Šoštanj-Impol 6:2 (2382:2336), Trebnje-K. kolo 5:3, Komcel prost. Vrstni red po jesenskem delu: Šoštanj, Miroteks III, Trebnje 8, Impol 6, Komcel 5, K. kolo 4, Nafta 3. Območna liga Skupina A-4. krog: Demit- LJubno 4:4, Izletnik-Avto Celje 6:2, Strojkovina-Kovinar 8:0, P. Laško prosta. Vrstni red: Izlet- nik 6, Demit 5, Strojkovina, P. Laško 4, Ljubno 3, Kovinar 2, Avto Celje 0. Skupina B - 4. krog: Kvit- Komcel 6:2, Obrtnik-Petrol 2:6, Kovinotehna-Rogaška 7:1, Ko- njice II proste. Vrstni red: Pe- trol, Rogaška 6, Kovinotehna, Konjice II, Kvit 4, Komcel, Obrtnik 0. Odbojka I. liga ženske - 9. krog: Cimos-Ce- lje3:l (8,12, -9,6), Zg. SavinJ- ska-N. mesto 0:3 (-3, -9, -11), Gorica-Bled 0:3, Branik-Ko- čevje 3:0; 10. krog: Celje-Bra- nik 0:3 (-10, -9, -10). Vrstni red: Branik 20, Cimos 14, Bled, Celje 12, N. mesto 10, Kočevje 4, Zg. Savinjska 2, Gorica 0. Moški - 9. krog: Črnuče-To- polšica2:3 (-10, 9, 5, -10, -9), Brezovica-lzola 0:3, Fužinar- Žirovnica 3:0. Vrstni red: Izo- la 16, Fužinar, Topolšica, Črnu- če 12, Žirovnica 2, Brezovica 0. II. liga Moški - 9. krog: Mislinja- Šempeter 0:3 (-14, -3, -5), Pr- vačina-Intes 3:1, Salonit II-Žu- žemberk 2:3, Kovinar-Ruše 3:0, Hoče-Granit 0:3, Š. Loka-Por- torož 3:2. Vrstni red: Granit, Žužemberk 16, Hoče, Š. Loka 12, Šempeter 10, Kovinar, Pr- vačina, Intes, Salonit II 8, Por- torož 6, Ruše, Mislinja 2. ženske - 9. krog: Solkan- Šempeter3:l (-11,8, 1 6), Ru- še-Vitanc 3:0 (9,6,6), SoštanJ- Jesenice 1:3 (-8, -2, 11, -4), Meltal-Cimos II 3:1, PtuJ-Pre- valje 3:1, Rogoza-Šentvid 1:3. Vrstni red: Jesenice, Ptuj 14, Prevalje, Šoštanj, Meltal 12, Solkan, Rogoza, Šentvid 10, Ruše 8, Cimos II 4, Šempeter 2, Vitanc 0. III. Ilga-vzhod Moški - 9. krog: PtuJ-Celje 0:3 (-13, -4, -12), Vuzenica- Braslovče 3:1 (12, 9, -11, 3). Mežica-ŠempeterII3:0(ll,8, 10), Fužinar II-Topolšica II 3:0 (O, 4,9), Lenart-Gamsi 0:3, Čr- na-Beltinci 0:3. Vrstni red; Gamsi 18, Vuzenica, Beltinci 16, Celje, Fužinar II, Mežica, Braslovče 10, Šempeter II8, Le- nart 6, Topolšica II, Črna 2, Ptuj 0. Streljanje I. liga Zračna pištola - 4. krog: O Poženel-Brežice 1657:1619. CelJe-KranJ 1634:1628, Konji- ce-Mrož 1611:1652, Olimpija- Moriš 1691:1633, Trzin-Olim- pija (ž) 1642:1668, Kopačevi- na-Ptuj 1660:1672. Vrstni red: Olimpija, D. Poženel, Mrož 12 Kopačevina, Ptuj, Celje 10, Tr- zin, Kranj, Olimpija (ž) 4, Bre- žice, Moriš, Konjice 4. it. 49. - 7. december 1995 17 ŠPORT Reprezentanca brez Požuna? RokometašI so se znova uvrstili na evropsko prvenstvo, selektorju pa Je potekla pogodba z zvezo - Žreb skupin čez Uva te H na Rokometna reprezentanca Slovenije seje uvrstila tudi na 2. evropsko prvenstvo, ki bo od 23. maja do 2. junija 1996 v Španiji (skupine bodo izžre- bali 21. decembra v Sevilli), preostali udeleženci pa so Hr- vaška, Češka, Madžarska, ZR Jugoslavija, Francija, Rusija, Romunija, Danska, Nemčija, Španija in Švedska. Največji delež so znova pris- pevali celjski reprezentanti, kar je bilo po zmagi proti Hrvaški (22:19) najbolj opazno na po- vratni tekmi v Kutini (21:30). Šerbec, Šafarič, Tomšič, Pun- gartnik in Vugrinec so skupaj dosegli kar 19 golov, vsi drugi pa so ob pomanjkanju evropskih izkušenj podlegli vzdušju pol- ne dvorane. Za naše prvake je v nadaljevanju sezone vendarle dovolj veliic mednarodni motiv, čeprav položaj še zdaleč ni idea- len: Miro Požun od nedelje for- malno ni bil več selektor in po poteku pogodbe z RZS niha gle- de prihodnosti. "Sedem mesecev že nisem dobil honorarja za opravljeno delo, toda ni sporen samo de- nar. Nihče z zveze me ni vpra- šal kaj in kako naprej, general- ni seketar Leopold Kalin nima tovrstnih pooblastil in najprej se moram pogovoriti s Tonetom Turnškom. Predvsem sem pro- fesionalec Celja Pivovarne Laš- ko in šele nato Je na vrsti repre- zentanca," se Je po uspehu v kvalifikacijah hudoval Miro Po- žun, ki Je selektor postal okto- bra 1994 in zabeležil osem zmag, en remi in deset porazov. Aleš Leve (41 tekem, 105 go- lov) in Borut Plaskan (39 tekem, 47 golov) sta pred tednom dni po zmagi proti Hrvaški še en- krat napovedala nepreklicno slovo od reprezentance, čeprav Je menda vseeno nekaj možno- sti za nastop na prvenstvu v An- daluziji. Z uvrstitvijo na EP so si naši v najslabšem primeru za- gotovili tudi status nosilcev v dodatnih kvalifikacijah za SP (neposredno se bo uvrstila naj- boljša peterica), na katerih bo Evropa imela 13 mest in z ne- kaj sreče Je možen tudi nastop na Japonskem. Rezultati slovenske reprezen- tance v kvalifikacijski skupi- ni A: Turčija 26:20,23:23,Av- strija 22:26, 27:19, Hrvaška 22:19, 21:30. Končni vrstni red: Hrvaška 10, Slovenija 7, Turčija 4, Avstrija 3. Za Kumamoto 1997 so z zad- njega prvenstva že zanesljivi Francija, Hrvaška, Švedska, Nemčija, Rusija, Švica, Češka in Belorusija (med deveterico se Je vrinil tudi Egipt), kljub neja- snemu statusu paje Miro Požun vendarle že sredi načrtov. "Kon- kurenco moramo zaostriti in pri- ložnost ponuditi tudi mladim. Vse bolj zanimiva sta nekdanja celjska rokometaša Bilbija in LubeJ, ki sta zaradi večje minu- taže posojena Litiji, v bolj re- snih kombinacijah Je tudi Vu- grinec, še prej pa bo zaradi pri- prav na EP potrebno nekoliko pospešiti domače prvenstvo." ŽELJKO ZULE Foto: EDI MASNEC V Kutini je bil prvič kapetan Uroš Šerbec, kije bil tudi najboljši strelec. Miro Poiun in Slavko Ivezič sta uspešno končala reprezentanč- no leto 1995 in zdaj je na poteu RZS. Abraham zaporednih zmag Celjski rokometaši so zara- di neustreznih terminov zavr- nili ponudbi za udeležbi na božično-novoletnih turnirjih na Nizozemskem ter v Švici, izjalovilo seje tudi gostovanje ene boljših evropskih repre- zentanc in prvi stik z Evropo naj bi bil z januarsko turnejo po Nemčiji ali Franciji. V prvenstvu Je bil sinočnji tradicionalni derbi s Slovanom priložnost za "Abrahama": za Jubilejno, 50. zaporedno pr- venstveno ali pokalno zmago. Serijo ie 27. marca 1994 začel Josip Sojat (21 tekme), nada- ljujeta pa Jo Miro Požun (21 tehne) in Zdravko Zovko (7 te- kem), ki si Je po izpadu iz po- kala prvakov za cilj zadal novo sezono brez poraza. Mladinci (trener Igor Raz- gor) so letos v močno pomlaje- ni zasedbi v konkurenci z Ru- darjem in Sevnico že izpadli iz boja za naslov prvakov, v od- ličnem izhodišču pa so po po- lovici ligaške sezone kadeti (tre- ner Vito Selčan). V vzhodni skupini so dobili vse tekme (derbi z Gorenjem doma s 26:21), pred nadaljevanjem pa je vrstni red naslednji: Celje Pi- vovarna Laško 14, Gorenje 12, Velika Nedelja 8, Drava 7, Or- mož in Prevent po 6, MoškanJ- ci 2, Fužinar 0. Najboljši strelec prvega dela prvenstva je Golcman (Gor) s 60 goli, za celjsko moštvo pa so igrali: Horvat 24, Koter 1, Di- mec 21, Svet 33, Božič 3, Gri- zolt6, Struc II, Kovač 15, Ko- zomora 32, Bratanovič 6, Mu- hič 8, Šantl 10, Ivančič 1, Les- Jak I, Slamnik 1, ŽviželJ 49 in Praznik 7. Ž. Z. Porazno na MEP Na mladinskem evrop- skem prvenstvu v Judu v španskem mestu Valladolid Je Darko Petelinšek (do 95 kg, Ivo Reya) izpadel v re- pesažu, Regina Jerneje (do 62 kg, Sankaku) pa že v 1. krogu. Celjsko zastopstvo Je bilo bolj uspešno na kadet- skem šesteroboju v Neaplju, kjer Je Janez CeraJ zmagal v kategoriji nad 78 kg, Mitja Lakner-Bevc pa Je zaradi poškodbe predal uvodni dvoboj. Zaradi kabla ob 30.000 OEM? Incident po tekmi s Satexom so košarkarji Kovinotehne že odslužili: prepoved ene tekme na Polzeli in 716.520 tolarjev denarne kazni, zdaj pa bodo kot organizatorji morali poravnati Se stroške prerezanega televizij- skega kabla. TV Slovenija men- da kot nadomestilo zahteva kar 30.000 mark in je znesek pri- pravljena izterjati tudi s tožbo. Celje in Polzela naprej Končanje prvi krog ligaške- ga prvenstva za kadete in s tek- movanjem bo nadaljevalo ducat najboljših klubov, med kateri- mi sta tudi Celje in Polzela. Vrstni red-vzhod I: BWC 16, Maribor 13, Celje 12, Comet 1|, Branik 6, Elektra izključe- na; vzhod H: Litostroj, Polzela 19, Domžale 16, Litija, Rudar 13, Pivovarna Laško 10. Stanje pred drugim krogom (do 27. januarja): BWC 8, Litostroj, l^olzela 7, Maribor, Celje 5, l^omžalc 4. Seefeld: na odprtem prvenstvu Avstrije v akrobatskih skokih je nastopilo 25 smučarjev iz sedmih držav, edini slovenski predstavnik Jože Ivačič paJe zasedel 8. mesto. Celje: v prijateljski hokejski tekmi Je mlada reprezentanca Slo- venije izgubila s Hrvaško z 1:3 (0:0, 1:1,0:2). Celje: zaradi finačnih težav so vaterpolisti Posejdona zaprosili za preložitev tekme 3. kroga z LJub- ljano, vendar Je VZS zahtevo oce- nila kot neutemeljeno. Rezultati: Posejdon-LJublJana neodigrano, KranJ-Triglav 4:12, Koper-Mari- bor 12:4, Tivoli-Porotorož 4:9. Vrstni red: Koper 6, Triglav 5, Maribor, Porotorož4, Ljubljana (- ) 3, Kranj, Tivoli, Posejdon (-) 0. Podčetrtek: vil. krogu C ko- šarkarske lige Podčetrtek-Rogla 88:87, Radenci-Lenart 83:74, Vič- Rudar 100:71, Ruše proste. Vrst- ni red: Radenci (+) 20, Lenart (+) 17, Rogla 15, Vič (+) 14, Podčett- tek 13, Rudar 11, Ruše 9. Žalec: v 8. krogu D košarkar- ske lige Žalec-Gorenja vas 71:58, Vipava-Hrašče 75:63, Toplice pro- ste. Vrstni red: Žalec (+) 13. Go- renja vas (+) 12, Toplice 9, Vipa- va 7, Hrašče 6. Polzela: v 10. krogu savinjske košarkarske lige Gomilsko-Laško 20:47, Polzela-Prebold 32:53, Ce- lje-Vrbovec 48:35, Andraž-Garant 0:2 bb, G. Grad-Mozirje 43:58, Velenje prosto. Vrstni red: Vele- nje, Mozirje (+) 18, Celje 17, G. Grad, Garant 14, Vrbovec, Prebold 13, Laško, Požela 11, Gomilsko 10, Andraž 8. Rečica pri Laškem: v 4. krogu 11. strelske lige z zračno pištolo D. Poženel 11-PtuJ II 1645:1538. Vrstni red: Kamnik, Predoslje 12, Olimpija 11, D. Poženel II 10, Ptuj II, Kopačevina II, Marok 8, Dom- žale, 29. oktober 6, Mrož II, Iva- nuš5,Ruše3.(V. L) Celje: v 4. krogu 11. strelske li- ee-sever z zračno puško Celje- Slander 1595:1589, Pomurka-Ju- teks 1656:1627. Vrstni red: Rad- gona, 29. oktober 12, Ormož, Po- murka 10, Marok, Celje 8, Juteks, Steklar, Šlander, Domžale 6, Rud- nik 4. (T. J.) Žalec: v 4, krogu III. strelske li- ge-sever z zračno puško Ruše-Ža- lec 1629:1619, Impol-Braslovče 1560:1619, STT-Kovinar 1640:1633, Brežice-D. Poženel 1659:1616. Vrstni red: Kovinar, TSO, Brežice 10, Elektro 9, Žalec, Ruše, STT, Braslovče 8, Konjice 7, D. Poženel 6, Impol, Polskava 4. Šentjur: na skupščini KMN Ju- ventus Je bil za novega predsedni- ka izbran Cvijetin Maksimovic, športni direktorje postal Marjana Budiša, trener pa Vlado Celinger. Vzrok za odstavitev dosedanjega trenerja Borisa Simičaje pomanj- kanje avtoritete. Celje: v okviru športnih iger Je končano prvenstvo v odbojki. Vrstni red - moški: Kamen 24, Vizura 22, Papilon 20, Sirca 18, Nivo 16, Kovinotehna 16; ženske -1, liga: Kamen 30, Banka 22, Ko- vinotehna 20, Dobrna 18, Triglav 14, Cinkarna 12, Nitka, Klima 10, CD 8; II. liga: Johance 34, Gaber- Je 32, Cetis 20 itd. Vegrad podprvaii Z zmago v zaostali tekmi proti Olimpiji v gosteh s 26:22 (13:13; Vujovič 12, Semerdijeva 6, Oder 3, Bižiene, Kranjc 2, Ibralič) so rokometašice Vegrada osvojile naslov jesenskih podprvakinj. Zaradi SP in nadaljevanja kvalifikacij za EP se bo prvenstvo na- daljevalo šele čez dober mesec dni, do takrat bodo na sporedu pokal- ne tekme. V četrfinalu za ženske Je Žalec za nasprotnika dobil Bra- nik, zaradi dveh mariborskih reprezentantk iz Češke in Slovaške pa Je štajerski dvoboj preložen za nedoločen čas. Med moškimi Celje Pivovarna Laško in Slovan še čakata četrtfinaliste, derbi osmine- finale pa sta sinoči v Velenju igrala Gorenje in Dobova. REPUBLIKA SLOVENIJA DELOVNO SODIŠČE V CELJU Gregorčičeva 6, Celje objavlja prosto delovno mesto wo6\e predsedstvene pisarne in računovodje Pogoji: j - višja izobrazba ekonomske smeri 'i - 3 leta delovnih izkušenj I - poznavanje osnov računalništva j Poleg navedenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še^ splošne pogoje, določene z Zakonom o delavcih v dr-^ žavnih organih. Delovno razmerje bo sklenjeno za ne- določen čas s trimesečnim poskusnim delom. I Pisne prijave z opisom delovnih izkušenj ter dokazili o; izpolnjevanju pogojev pošljite v 8. dneh po objavi na. naslov: Delovno sodišče v Celju, Gregorčičeva 6, Ce-: ije. ,; Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15. dneh po konča-1 nem zbiranju prijav. j it. 49. - 7. d«cember 1995 ŠPORT Kalifornila za zimsko osmico iSregor Cankar naj atlet leta ¥ tratllclonalnl anketi AZS - Že ilobre tri tedne na pripravek vKalllornIJI, Januarja še na Kanarske otoke Gregor Cankar je bil v tra- dicionalni anketi AZS že kar v svoji prvi članski sezoni iz- bran za najboljšega atleta se- zone (doslej je bil na vrhu le v mlajših kategorijah), novica pa je enega treh celjskih olim- pijcev dosegla v Los Angele- su, kjer se že skoraj tri tedne pripravlja za zimski del nove sezone. "Na evropskem prvenstvu v Helsinkih sem imel vse tri kva- lifikacijske skoke neveljavne, toda sezona je bila zame vsee- no uspešna. Ustalil sem na os- mih metrih in na univerziadi v Fukuoki z dobrim rezultatom osvojil bronasto kolajno, ki mi je vrnila samozavest in nove pri- prave sem začel veliko bolj sproščen ter obenem motivi- ran," je krajši telefonski pogo- vor začel Gregor Cankar, ki bo še nekaj mesecev mladinski sve- tovni prvak. Zadnja sezona je bila polna raznovrstnih izkušenj, vzponov in tudi padcev. Že nekako po tradiciji je bilo najslabše ravno v najbolj nepravem trenutku: na dvoranskem SP v Barceloni (765 cm) in na EP v Helsinkih (trije prestopi), toda mladi as je pokazal tudi zvrhano mero zre- losti in v boju z normo osmih metrov potrpežljivosti ter zau- panja v svoje sposobnosti. Po velikem razočaranju na Finskem je bil njegov come-back na štu- dentskih igrah na Japonskem v slogu resničnega šampiona, ta- ko daje polom na Finskem mo- goče razumeti kot neizogiben davek novinca med elito. Atletinja leta je Brigita Buko- vec (Ol) pred Britto Bilač (Žak) in Renato Strašek, med člani je drugi Miro Kocuvan (oba KI) in tretji Prime (N m), med mladinkami je v anketi AZS zmagala Jolanda Steb- lovnik (Vel) pred Anjo Valant, v konkurenci mlajših mladin- cev pa Sebastjan Grosek (oba KI);_ "še vedno nisem dovolj spo- soben, da bi se lahko priprav- ljal samo za poletni del sezone. Več mesecev neprekinjenega treninga bi me izželo, zato sem skupaj s še nekaterimi atleti DJordJevičevega teama na pri- pravah v ZDA, kjer so idealne predvsem vremenske razmere. Dežja še ni bilo in vsak dan smo na štadionu, kije bil svojčas ba- za legendarnega tekača čez niz- ke ovire Edwina Mosesa. Ob- jekt se po funkcionalnosti in urejenosti ne razlikuje dosti od naših štadionov, vendar ima kvalitetno travo, na kateri opra- vimo večino treningov," Je o pr- vem delu amerških priprav po- ročal Cankar. Dvoransko EP bo marca v Stockholmu, cilj zimskega dela sezone pa ni samo izpolnitev norme (785 cm), marveč skok prek osmih metrov in izboljša- nje lastnega državnega rekorda. Na prostem bo v ospredju lov na Bilačevih 824 cm in vse bo seveda podrejeno olimpijskim igram v Atlanti, s katerimi se najboljši slovenski atlet z letni- co 1995 še ne obremenjuje. "Olimpiada se bliža," je nje- gov preprost odgovor. "Konku- renca bo močna, kvalifikacijsko normo pa bodo zanesljivo zao- strili in izjemno težko se bo uvr- stiti v finale. Naslednje mesece se bom osredotočil samo na ci- klične priprave in tekmovanja v dvorani, razmišljanja o Atlanti bodo dovoljena šele ob preho- du na štadion." V Kaliforniji se pripravljajo še Britta Bilač, Jerneja Pere, Ksenija Predikaka in Boštjan Horvat. V Kaliforniji še ni predolim- pijske mrzlice, Cankar pa Je s treningi že pri tehniki. Kronič- ne težave z zaletom naj bi od- pravili natančno odmerjeni uvodni koraki, brez katerih 21- letni Celjan očitno ne more. Druge novosti pri tehniki sko- ka niso predvidene, štiriteden- ski trening v Orange Countryu, Južnem delu LA, pa Je najpo- membnejši v zimskem obdobju. Po trenerjevih načrtih naj bi si Cankar nabral toliko moči, da se v nadaljevanju priprav ne bo več ubadal z osnovno kondici- Jo. Sprva so bile predvidene pri- prave v Tampa Bayu na Flori- di, a so bile cene previsoke in prav stroški morijo Cankarja. "Kladivar mi letos ni plačal niti dneva priprav, za Kalifor- nijo pa sem vseh 2000 dolarjev založil sam. Pravzaprav imam veliko srečo, da zaradi študija treniram v LJubljani, kjer so dvorano začeli ogrevati že pred skoraj dvema mesecema, v Ce- lju pa menda zmrzujejo," Je ne- jevoljen Cankar, ki upa na pod- pis pogodbe z Mizunom, s klu- bom pa... "Še bomo videli." ŽELJKO ZULE Foto: EDI MASNEC Velenjski challenger Radulescu Alex Radulescu (na sliki) Je tretji zmagovalec dvoranskega challengerja v tenisu, ki so ga za nagradni sklad 25.000 dolarjev ves minuli teden igrali v Velenju. Romun z nemškim potnim listom Je Crystal Cupu priskrbel tudi mesto v knjigi rekordov ATP Touru, saj Je v dveh polfinalnih nizih dosegel kar 37 asov. Radulescu Je že v 1. krogu izločil našega Božiča (tudi Bizjak in Kraševec sta izpadla že na startu) in pred Velenjem zmagal še na podobnem turnirju v Andori, tako da bo na svetovni lestvici že blizu 100. mesta. V igrah dvojic sta zmagala Petchey in Richardson iz Velike Britanije. Foto: SHERPA Prve točile Vajdiča Sezona smučarskih tekmo- vanj se je začela tudi v Evro- pi in s startom je Uniorjev glavni trener Vinko Jovan za- dovoljen. Bernard Vajdič iz Velenja je v svojih prvih sla- lomskih tekmah v absolutni konkurenci v avstrijskem Anabergu zasedel 37. in 3L mesto "Nastopilo Je 135 smučarjev iz sedmih držav, Vajdič paje bil še brez točk FIS in Je obakrat štartal med zadnjimi. Smučal Je nekoliko rezervirano, saj Je za vsako ceno želel v cilj in do uvr- stitve na svetovno lestvico. Morda bi bil lahko celo za se- kundo hitrejši, toda v vsakem primčru Je najbolj pomembna učinkovito izrabljena prilož- nost, saj bodo v nadaljevanju se- zone nacionalno kvoto pravilo- ma zapolnjevali bolj uveljavlje- ni smučarji, ki so trenutno v ZDA," Je Vajdičev prehod med elito ocenjeval Jovan. Celjski klub ima še naprej edino pravo reprezentantko v Barbari Koštomaj, ki Je na svetovni slalomski lestvici FIS na 241. mestu in ima prvič pra- vico do neposrednega starta na vseh tekmah za evropski pokal. Mlada smučarka Je po nekajme- sečni bolezni (natančna diagno- za še vedno ni znana) šele pred dnevi začela s treningi in Ji po Jovanovih ocenah manjka vsaj 25 dni vadbe med vratci, zato naj bi se tekem začela udeleže- vati šele februarja. Roglaje še vedno domicilno smučišče celjskega kluba, ki bo 27. decembra organizator dr- žavnega prvenstva v slalomu za ženske, naslednji dan pa še tek- me FIS. Tradicionalna slaloma za evropski pokal bosta 14. in 15. Januarja 1996 na Jurgovem, ker na Jasi ob prevelikih količi- nah snega ni več predpisane vi- šinske razlike med startom in ci- ljem. Februarja bo še slalom moških za točke FIS in nato do konca marca pet tekem za mlaj- še kategorije ter državno pr- venstvo v veleslalomu za cici- bane. Ž. Z. Bernard Vajdič Leto brez poraza Miroteks 1995: dvajset zaporeilnih zmag, naslov svetovnih prvakinj In Izključitev Gobca - Konec tedna v Golovcu četvero boj Kegljaška prvenstva se bo- do v vseh državnih ligah na- daljevala šele 20. januarja 1996, ženska ekipa Mirotek- sa pa ima s šestimi točkami prednosti praktično že zago- tovljen novi naslov državnih prvakinj in s tem nastop na svetovnem pokalu v Budim- pešti. Celjanke letos sploh niso do- živele poraza. Njihova zmago- vita serija obsega že dvajset dvobojev, v največjih težavah pa so bile v soboto v Ankaranu. Zaradi preglasnega sekundira- nja Je trener Lado Gobec že v prvi seriji dobil rumeni karton, v istem trenutku pa še rumeno- rdeča in rdečega, tako daje več- ji del tekme II. kroga moral spremljati s tribune. "Na kegljišču Je bil strašen ropot in prek stez sem sporočil nekaj nasvetov. Nato se je vse zgodilo v hipu, kot da so orga- nizatorji čakali na najmanjšo napako In v zadnji seriji so vse štiri igralke sočasno dobile ru- mene kartone zaradi prehitrega prehoda h kroglam. Kegljišče Je bilo umazano in po tekmi so nam Primorci priznali, da so nas hoteli iztiriti in na vsak način premagati," seje po vrnitvi bra- nil Gobec, ki Je v uradno poro- čilo zapisal nekaj pripomb o do- gajanj ih v Ankaranu. Celje bo v soboto in nedeljo prizorišče zadnjega četverobo- Ja kegljaških reprezentanc Ba- varske, Dunaja, Slovaške in Slovenije, naši reprezentanci pa bosta zaradi kvalifikacij nasto- pili v enaki zasedbi kot na lan- skem SP. Ženska vrsta bo ob dveh ljubljanskih okrepitvah (Urbane, Cadež) tako v celoti ekipa Miroteksa, med moškimi pa bo zasedba bolj raznolika. Na predvečer četveroboja bo seja Predsedstva KZS, ki bo med drugim sklepalo tudi o predlogu Notranjske za poveča- nje vseh lig. Tekmovalna komi- sije Je idejo že zavrnila, zato Je za pričakovati podoben sklep, kar pomeni vztrajanje pri dose- danjem pravilu izpada ene eki- pe in napredovanja samo za pr- vaka. Do nadaljevanja prvens- tva bodo številni turnirji, med katerimi sta največja novoletni v Ljubljani in TOP 16 v Celju, za katerega Je prijavljenih bli- zu 200 kegljačev. ^ Petek. 8.12. Košarka Novo mesto: Krka-Celje(13. krog A-2 moške lige), Mari- bor: Maribor ml-CelJe B (12. krog II. ženske lige, obe 18.30). Sobota, 9.12. Jlu-Jitsu Celje: II. prednovoletni tur- nir za pokal Celje (od 10. ure, dvorana OŠ Glazija). Kegljanje Celje: četveroboj reprezen- tanc Bavarske, Dunaja, Slovaš- ke in Slovenije (od 10. ure, še Jutri). Košarka Polzela: Kovinotehna-Litija (19. 30), Maribor: Satex-Ro- gaška (13. krog A-1 moške li- ge, 20); Slovenske Konjice: Comet-Kraški zidar. Laško: Pi- vovarna Laško-Loka (13. krog A-2 moške lige, obe 19); Slo- venske Konjice: Unior Atras- Odeja (16. 30), Ljubljana: Je- žica-CelJe (12. krog I. ženske li- ge, 18), Šentjur: Kemoplast- Maribor (19), Ljubljana: Jan- če-Elektra (18), Hrastnik: Hrastnik-Plima (12. krog B moške lige, 20); Rogaška Sla- tina: Rogaška-Ilirija ml. (12. krog II. ženske lige, 18); Le- nart: Lenart-Podčetrtek (12. krog C moške lige, 18); Vipa- va: Vipava-Žalec (9. krog D moške lige, 17. 30). Rokomet Celje: Celje Pivovarna Laš- ko-Dobova, Ajdovščina: Fruc- tal-GorenJe (9. krog I. moške li- ge, obe 19); Hrastnik: Dol-Ce- IJe Pivovarna Laško B (18), Ra- deče: Radeče-Gorenje B (10. krog II. moške lige, 19. 30). Vaterpolo Celje: Posejdon-Triglav (4. krog I. lige, 20. 30). Nedella,10.l2. Košarka Zreče: Rogla-Rudar (12 krog C moške lige, 17). Svibnu zlato kolo Dobitnik najbolj prestižne domače kolesarske lovorike zlato kolo Je Sašo Sviben (Rog) iz Prebolda, ki Je bil najboljši v seštevku sedmih enodnevnih dirk. Sviben Je bil na vseh tekmovanjih med najboljšo deseterico, v toč- kovanju za zlato kolo pa do- slej še nikoli ni bil pri vrhu. it. 49. - 7. december 1995 19 RADIO Čakajoč na nekomercialni status Svei za radiodifuzijo bo o tem odiočal pred božičem Prejšnji četrtek smo na Ura- du za informiranje vlade Re- publike Slovenije svetovalki g. Jani Urbas osebno vročili do- kumentacijo Radia Celje z vlo- go za dodelitev statusa neko- mercialnega radijskega pro- grama. Hkrati so to storili tudi radijski kolegi Štajerskega va- la iz Šmarja pri Jelšah in Ko- roškega radia Slovenj Gradec. V pogovoru z g. Jano Urbas smo še ustno dopolnili in do- datno obrazložili svoje radij- ske sheme v smislu določil v Uradnem listu št. 66 objavlje- nih Meril za opredelitev lokal- nih nekomercialnih radijskih programov, tako da vse tri ra- dijske postaje pričakujejo po- zitivno rešitev svojih statusnih vlog. Svet za radiodifuzijo bo po- novno o vseh vlogah razprav- ljal še pred božičem, najverjet- neje do 20. decembra, pri če- mer bo ponovno in tokrat tudi dokončno uradno razpravljal o vlogah in statusih tudi tistih radijskih postaj, ki so že v pre- liminarnem odnosno vmesnem poročilu Sveta šle »skozi sito«. Pri tem so nekatere radijske postaje, ki so »šle skozi« malce pohitele, pa so se zaradi tega v nekaterih medijih, zlasti časo- pisih (Delo, Večer) pojavile ne- točne informacije o »podelj- nem statusu«. O tem, ali bo Svet RTV Slovenija sprejel po- budo Sveta za radiodifuzijo, da nekomercialnim radijskim postajam da brezplačno »na uporabo« tudi prenose nekate- rih informativnih oddaja Ra- dia Slovenija, kot na primer Dogodki in odmevi ob 15.30 in jutranja kronika ob 7.00, je ta hip nemogoče napovedovati. Vsekakor na Uradu vlade RS za informiranje in na Svetu za radiodifuzijo računajo na podporo članic Združenja ra- dijskih postaj v Sloveniji pri pobudi, da se iz sistema RTV SLovenija izločijo Oddajniki in zveze in se oblikujejo v jav- ni zavod oziroma podjetje. Takšno uradno podporo smo radijski lokalci in regionalci dali Oddajnikom in zvezam že pred leti na posebnem posve- tovalnem sestanku v oddajni- ških prostorih RTV v Domža- lah, ko se je o tem »prvič na glas« razmišljalo. Takšne so bile tedaj tudi tendence pri Oddajnikih in zvezah. Kakšne pa so tendence zdaj, zlasti v enoviti hiši RTV Slovenija in na relacijah program - oddaj- niki, pa je vsaj z našega zorne- ga kota stvar špekulacij ali vsaj ugibanja. Skratka: do božiča naj bi bi- lo jasno, kako je s statusom nekomercialnih oziroma ko- mercialnih radijskih postaj; po vsej verjetnosti pa bo tudi znano, kako bodo urejena vprašanja plačevanja avtor- skih pravic, glede na pogovore predstavnikov Združenja ra- dijskih postaj na Uradu za zaščito intelektualne lastnine. MITJA UMNIK Miadi bolniki na Radiu Celje v prostorih Radia Celje so nas pred kratkim obiskali mladi bolniki otroškega oddelka celj- ske bolnišnice in učenci z otroškega oddelka kirurških otrok pod vodstvom učiteljic Alenke Laptoš in Brigite Pustoslemšek. Gre za otroke, ki daljši čas preživijo v bolnišnici in imajo tam organiziran pouk, tako da jim po ozdravitvi vrnitev v šolo ne pomeni večjih problemov. Z zanimanjem so se sprehodili po radijskih prostorih in si prvič od blizu ogledali, kako ustvarjamo radijski program. Tonska tehnika Janez Klanšek in Matjaž Marinček sta jim ra- zložila nekaj tehničnih ukan, najbolj zabavno pa je bilo, ko smo jih v studiu B posneli in jim posnetek na traku predvajali v različnih verzi- jah. V spomin na njihov obisk naše prostore sedaj krasita čebelica s poškodovano nogo in žogica Nogica s temperaturo. Morda pomeni obisk v prostorih Radia Celje nekakšno popestritev sivega vsakdana, ki ga otroci preživljajo v Bolnišnici Celje in morda tudi novo obliko v okviru šolskega dela. S B Foto: VLADO TURK IBTS IVliiano Milano, največje mesto v Lombardiji na severu apenin- skega polotoka, je že od davni- ne trgovsko središče Italije in tudi Evrope.V velikem kom- pleksu milanskega sejmišča je vsako leto koncem novembra na sporedu tudi sejem IBTS, to je sejem avdio, video, studijske in oddajne, ter komunikacij- ske profesionalne opreme za televizijske in radijske posta- je, ter druge uporabnike teh dovršenih in izredno dragih aparatur. Na sejmu so se predstavili vsi pomembnejši svetovni pro- izvajalci tovrstne opreme. Ves dan so potekale demonstracije uporabnosti aparatur in opre- me, lahko pa smo z vprašanji sodelovali tudi obiskovalci. Predvsem radijska tehnologija avtomatskega digitalnega ne- prekinjenega oddajanja je vse bolj izpopolnjena, na voljo so različni programi in oprema. Največji napredek pa je ned- vomno naredila televizijska tehnika in tehnika prenosa ra- dijskih signalov od studia do oddajnika. Predstavljena je bila tudi ISDN telekomunika- cijska tehnika, ki je bila vklju- čena v sistem in smo lahko vi- deli in slišali prednosti tega sistema, ki ga uvaja tudi slo- venski Telekom. Obisk sejma je organizirala slovenska sek- cija AES združenja. BOJAN PIŠEK Petje brez mikrofona je težka stvar »Prva liga« je sicer naslov gledališkega dela, v katerem nastopa Jurij Souček, a prav s tem nazivom bi našega en- kratnega umetnika lahko tu- di najkrajše predstavili. Seveda Jurija Součka vsi poznate, a glasbeno se bo od- prl v oddaji Glasba je življe- nje. »Imam posluh in glas, a petje brez mikrofona za jav- nost je huda stvar,« pravi Souček. Vseslovenska akcija Išče- mo najbolj priljubljeno slo- vensko glasbeno slcupino je že v polnem teku. Na izid lahko vplivate tudi vi s svo- jim predlogom. Pa še bogato boste nagrajeni. Če vas bo določil žreb, seveda. Vse po- drobnosti boste izvedeli na Radiu Celje v soboto, ob 14.20. Bilo je na Dunaju pred pr- vo svetovno vojno. Prva izvedba opere Ric- harda Straussa Kavalir z ro- žo je bila velik dogodek. Sam cesar Franc Jožef je počastil predstavo s svojim obiskom. Po predstavi je dvomi ko- momik sam prišel čestitat dirigentu Furtwanglerju. »Mojster, to je pravo zma- goslavje. Njegovo veličan- stvo je strašno navdušeno in je zaspalo šele sredi drugega dejanja!« Simona HgO Direktor: Franček Pungerčič. Odgovorni urednik: Mitja Umnik. Urednik informativnega programa: Robert Goijanc. Uredništvo: Simona Brglez, Nataša Gerkeš, Vesna Lejič, Sergeja Mitič, Mateja Podjed, Vida Tanko, Tone Vrabl. , Glasbeni urednik: Stane Špegel. Vodja tehnike: Bojan Pišek. Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje. _Telefon: 442-.')00. Studio: 441 -310, 441 -.510. Vodja tehnike Radia Glas Ljubljana Slavko Zdešar in vodja tehnike našega radia Bojan Pišek pred razstavnim prostorom japonskega elektronskega giganta SONY. Skladno s predpisi o lastninskem preoblikovanju podjetij in na podlagi programa lastninskega preoblikovanja pod- jetja RESEVNA p.o. Šentjur, Mestni trg 3, ki ^a je odobri- la Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo z odločbo št. LP 00911/1995-SD z dne 17. 11. 1995 objavlja pod- jetje PROGRAM LASTNINSKEGA PREOBLIKOVANJA PODJETJA 1. Splošni podatki Firma: Trgovsko podjetje RESEVNA p.o. Šentjur Sedež: Mestni trg 3, Šentjur IVIatična številka: 5002940 Osnovna dejavnost: Trgovina na drobno in debelo ter gostinstvo Pravna oblika organiziranosti: RESEVNA po. Šentjur je družbeno podjetje s 100% družbenim kapitalom brez znanega lastnika. 2. Predvidena lastniška struktura kapitala preobli- kovanega podjetja: -10 % Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja -10 % Odškodninski sklad - 20 % Sklad Republike Slovenije za razvoj - 20 % Upravičenci iz naslova interne razdelitve - 40 % Upravičenci iz naslova notranjega odkupa 3. Predvidena kombinacija načinov lastninskega preoblikovanja 3.1. Prenos navadnih delnic na sklade v višini 40% vrednosti družbenega kapitala, od tega: -10% na Kapitalski sklad pokojninskega in invalid- skega zavarovanja, -10% na Odškodninski sklad - 20% na Sklad Republike Slovenije za razvoj 3. 2. Interna razdelitev navadnih delnic v višini 20% vrednosti družbenega kapitala. 3. 3. Notranji odkup navadnih delnic v višini 40% vred- nosti družbenega kapitala. 4. Javni poziv k vpisu in vplačilu delnic 4.1. Interna razdelitev delnic: Podjetja RESEVNA p.o. Šentjur, Mestni trg 3, Šentjur, poziva vse upravičence (zaposlene, nekdanje zaposle- ne in upokojene delavce podjetja), da v 30. dneh po ob- javi tega poziva v časopisu Novi tednik ter na oglasni deski v podjetju, predložijo lastniške certifikate v zameno za delnice interne razdelitve. če ostane del delnic nerazdeljen, bo podjetje za preosta- nek po končanem 30-dnevnem roku iz prejšnjega odstav- ka objavilo interni razpis za ožje družinske člane zapo- slenih s pozivom na zamenjavo lastniških certifikatov. Preostanek delnic do 20%, ki ne bo razdeljen niti na ta način, bo podjetje skladno z 29. členom Zakona o last- ninskem preoblikovanju preneslo na Sklad RS za razvoj. Če bo predloženih lastniških certifikatov več kot je raz- položljivih delnic, namenjenih za interno razdelitev, se bo- do presežni lastniški certifikati uporabili za notranji od- kup delnic proporcionalno za vsakega upravičenca po- sebej. Delnice, ki bodo razdeljene upravičencem v okviru inter- ne razdelitve, so navadne delnice, glasijo se na ime in so neprenosljive dve leti po njihovi izdaji razen z dedova- njem. Podjetje bo delnice vodilo v nematerializirani obliki, ude- ležencem pa bo izdalo začasnice - potrdila po predhod- nem sklepu organa upravljanja. 4. 2. Notranji odkup delnic: Podjetja RESEVNA p.o. Šentjur, Mestni trg 3, poziva vse upravičence (zaposlene, nekdanje zaposlene in upoko- jence), da v 30. dneh po objavi tega poziva v časniku Novi tednik in na oglasni deski v podjetju vpišejo in vpla- čajo delnice s 50% popustom. Delnice se vplačujejo z morebitnimi presežki certifikatov iz interne razdelitve in z gotovino. Ožji družinski člani s presežnimi certifikati iz interne raz- delitve ne morejo sodelovati pri notranjem odkupu. Delnice, ki ne bodo odkupljene v prvem paketu, bo do končnega odkupa zadržal in z njimi upravljal Sklad RS za razvoj. Delnice so navadne, imenske, dajejo pravico do uprav- ljanja skladno s pravili programa notranjega odkupa. Pre- nosljivost delnic v okviru programa je orne ena z zahte- vo, da ostaja ena tretjina zaposlenih med udeleženci pro- grama. Po programu notranjega odkupa bodo delnice pre- nosljive skladno s pravili delničarskega sporazuma in skladno s statutom družbe. Če bodo udeleženci z vplačilom lastniških certifikatov pre- segli celotni znesek kupnine za delnice notranjega odku- pa, bo podjetje pri znižanju uporabilo proporcionalni kri- terij. 5. Vpis delnic Tako delnice iz interne razdelitve kot delnice iz programa notranjega odkupa bodo upravičenci lahko vpisovali in vplačevali vsak delovni dan od 8. do 12. ure v upravi pod- jetja. Delnice iz notranjega odkupa je mogoče v okviru opre- deljenih rokov vplačati tudi v gotovini na poseben privati- zacijski podračun z navedbo "plačilo kupnine za delnice podjetja v notranjem odkupu", številka 50770-698- 0088046. Upravičenci lahko dobijo dodatne informacije v zvezi s sodelovanjem pri lastninskem preoblikovanju podjetja pri g. VIliju Brencetu, telefonska številka (063) 741-331. it. 49. - 7. december 1995 REPORTAŽA Hiša ljubezni, hiša strahov Vsak dan razpoka več, ponoči so zemeliske sile še bol! zastrašujoče , v breg je prislonjena okoli trideset let stara, na temeljih prejšnje zgrajena hiša v Vrhu nad Laškim številka 3. V belino odeta, od spomladi do pozne je- seni okrašena s pisanim cvet- jem in zelenjem, je to prijeten dom, v katerem živijo tri ženske. Najstarejša, Marija, jih ima že petinosemdeset, Karolina je dopolnila štiriinsedemdeseto leto, Ivanka je z letošnjim letom stopila v osmo desetletje. Ne- razdružljive so, odvisne druga od druge, vse tri bolne, vsaki posebej je življenje vtisnilo pe- čat, ki s srečo res nima veliko skupnega. In prav nesreča, vr- sta nesreč, je te tri ženske tesno povezala v snop ljubezni in tes- nega sožitja. Najhujše, kar bi se jim moglo zgoditi, je to, da bi jih kaj razdružilo, in prav ta strah jih zadnja leta bega, ko jim noč in dan grozi nevarnost, da se jim bo skupen dom poru- šil. Da bo narava še enkrat spregovorila iz globočin in do- kazala svojo večno premoč nad človekom. Bo naslednji zarez usoden? Skoraj ga ni dneva, ko ne bi v hišo zarezalo; enkrat gromko, drugič komaj zaznavno. Zvoku, ki ga je težko opisati, sledi po- sledica, ko s stene odpade krpa ometa, ko se v kopalnici na tleh raztreščijo keramične ploščice, ko zazija nova razpoka na stro- pu, steni, in ko se na oknih po- javi nova ali pa še večja odprti- na, ki jo je treba najprej zakr- pati, zlasti zdaj, ko mraz neu- smiljeno sili v notranjščino. Nadvse grozeč in nevaren je zvok, ko poči v kleti, tam, kjer počivajo sodi z doma pridela- nim vinom. Najhuje pa je, ko, skupaj s steno, popokajo tudi cevi vodovodne napeljave in je treba močne cvurke vode kar se da hitro zadušiti. In kaj povzro- ča to bučno in silno delovanje? Hiša je res na pobočju hriba,' a posledic delovanja zemeljske-; ga plazu tam ni videti. Tudi ni ■ pravilo, da bi po hiši pogosteje 3 pokalo predvsem v času dežev-1 ja. Zato je bolj verjetno, da ne- sreča prihaja iz globljih zemelj- skih plasti kot posledica delo- vanja podzemnih vodnih tokov, kar bi lahko ugotovil vsak iz- kušen radiestezist. Je delovanje podzemnih vodnih tokov krivo tudi za to, da v hiši v Vrhu nad Laškim ali Šentrupertu, kot se kraju reče po domače, vlada tu- di bolezen? Ivanka Ulaga je najbolj bol- na, na posteljo je priklenjena že devet let. Ničesar ne more sto- riti sama, povsem je odvisna od Karoline, ki pa je tudi hudo bolna, a toliko bolj polna srčne energije, da za zdaj še uspešno premaguje težo fizičnih bre-^ men, ki ji jih nalaga delo z ne-j pokretno bolnico in skrb za ko-j maj dober meter visoko Marijo^ ali Mico Zaje, ki je gluhonema^ od rojstva. Micka, ki je še naj-| bolj pri zdravju, je včasih mu- hasta, pa rada se kdaj zmuzne] iz hiše, in jo je potem treba j iskati po Šentrupertu. Sicer pa j sta Karolina, ki je že trinajst let vdova, in Mica sestri, Ivanka pa je Karolinina svakinja. Tu je še nepogrešljiva Jožica, ki pride vsako jutro, da jim kuha in po hiši postori tisto, česar tri bolne in obnemogle ženske ne zmore- jo več. Po oceni geologov je sanacija stanja na hiši nemogoča in je zato edina možna rešitev ta, da se ženske preseUjo drugam. A kaj, ko se, kljub preteči nevar- nosti, seliti ne želijo. Karolina Gračner, ki vidi svoj edini živ-, Ijenjski smisel v nesebični po- moči in ljubezni do Mice in Ivanke, pravi: »V dom upoko- jencev ne grem, tudi ne dovo- lim, da bi katero od ostalih dveh izselili. Če bi že morale iti kam, gremo samo vse tri sku- paj. Ampak v kakšen blok tudi ne gremo. Tukaj imamo vse: je mir, je svež zrak, vrt okoli hiše, pa telefon imamo... Dokler bom še količkaj pri močeh, bom jaz skrbela zanju, ko ne bom mogla več hoditi, pa naj se zgo- di, kar se mora zgoditi.« Seveda je Karolino lahko ra- zumeti, a kaj, ko je narava do človeka včasih kruta in se za' njegove stiske ne zmeni. Kaže, da Karolina, Mica in Ivanka zdaj stavijo le še na milost uso- de. Te pravice jim pač ne more nihče vzeti. MARJELA AGREŽ. Mica, Karolina, Ivanka: v toplino njihovega doma se je naselil večen strah. Ko zareže v kleti, so na udaru tudi vodovodne cevi. Krpanje hiše, nikoli končano opravilo. Po hosti smo hodili, zajce smo lovili, smo mislT, da je špas. Pa vendar je moral en zajček dol past... (pesem iz laške kron Še danes jo znajo lovci za- peti. Pesem je leta 1906 zapi- sal v laško krajevno kroniko Karel Valentinič. Je eden redkih zapisov v slovenskem jeziku. Napev, po katerem je sem in tja še slišati to pesem, je znan za rašplin ples v spletu ljudskih plesov s Koz- janskega. Lovcev se držijo mnoge ša- le - skoraj kot uši berača. Zanimivo pa je tudi, da so lovci bili (morda so še) zelo praznovemi, saj verjamejo v mnoge coprnije. Znana je uvera, da zna lovec, ki se je zapisal samemu vragu, tako dobro streljati, da odstreli komu kovanec z dlani, ne da bi jo ranil. Prav coprniško je prepričanje, da lovec zadene z vsakim strelom, če puško napolni s hostijo, ki jo je hranil od obhajila. Strel se za gvišno prime divjadi, če lovec v puškino cev nabije opilke, ki jih je napilil s cerkvenih zvonov. Tudi »gromska strela«, nadroblje- na steklena krogla vodene strele pelje izstrelek narav- nost v cilj. Pušk noč ležala v čii ci, gotovo zada moč zgubi, rno lovski drug nan tične puške z m je z mezincem" sa. In lovec, kis ko divjačine p' smel od doma marveč skozi o! tisto divjačino, mraje našteval hiše. In komur še polovili diV mora pogledati svojega suknji^' tekmecem sreč' detek. Lovci s" zagovorov, puško, ki ne p" sproži, zaradi ku ustreljeno lovec s puškino preden jo pobe' Vse te in še' vraže o lovcil" zbral Vinko M« O lovcih je vj vih šal, ki pa ljubo - najvf^ sami. i%. 49. - 7. december 1995 REPORTAŽA 20,21 odbe, praznoverje in icrst Ena takih je naslednja: Kmet lovec je opazil, da mu zajec v zeljniku obgrizu- je najlepše zeljne glave. Sko- či po svojo »doplarico«, jo nabaše, pomeri, in dvakrat zapored ustreli... Zajec, me- ni nič, tebi nič, grizlja zelje naprej. Nabaše lovec, ves je- zen, svojo puško znova, in spet zapored pokne po dol- gouhcu... Spet nič. Je bil za- jec zacopran? Morda puška zagovor j ena. Nič takega... Zajec je bil gluh! Novincem jo zelena bra- tovščina sama zagode. Na- vadno so kaznovali s kakšno potegavščino lovca, ki je prehitro potegnil, ko je div- jad bila še na ležišču, kar iniajo pravi lovci za nešport- no, hudo pregreho. Pred de- setletji so laški lovci nastavi- li takšno zanko: IMož, ki so ga vzeli na piko, stoji na odkazanem »štantu« i^a robu vasi. Lovski rog je 14 odtrobil začetek. Glej zlom- ka! Iz grmovja na robu hoste jo prav v čudnih skokih pri- briše dolgouhec. Lovec meri, zajec pa skok na stran, se zapodi po deblu bližnje češ- nje naravnost v krošnjo. No- vinec ni nič pomislil, sprožil, seveda zgrešil. Lovska druš- čina pa v krohot. Hajnč Komarički, zagret lovec, ki je malce s povdarje- nim grlenim erom postrga- val, je nesrečnika potem vse- lej spomnil na dogodivščino: »A zdaj že vrrrjameš, da zaje na črrrešnjo me morrre?« Vsak skupinski pogon se konča navadno tam, kjer se je začel. Zdaj še posebej, ker se druščina pripelje v revir s svojimi jeklenimi konjiči. Lovci zelo veliko dajo na obredje, ki z vražami nima nič skupnega. Tako uplenje- no divjad odložijo v dve lo- čeni vrsti, zaščiteno divjad v eno, nezaščiteno v drugo. Plen mora ležati na desnem boku. Plen polagajo po vred- nosti: na čelo je sodil jelen, za njim damjak, potem divji prašič, nato srnjad, sledila je nizka divjad in perjad. Sto- panje čez mrtve živali velja za nespodobno. Ko ga oceni- jo in določijo nadaljnjo uso- do plena, mu navadno zatro- bijo v čast in slovo. Visoka divjad dobi zeleno vejico med zobe za »zadnji griž- ljaj«. Navadno jo položijo na smrekovo, jelovo ali hojno vejevje, da ne leži na golih, negozdnih tleh. Vsaj pri Slovencih se sku- pinski lov resnično konča v gostilni. Ni si brez vzroka dalo toliko gostišč reklamni vzdevek »Pri lovcu«. Lovske sobe ali salone najdemo povsod. Posebej veselo in slovesno je, kadar si kdo prisluži lov- ski krst. Kandidat za krst ve, kaj ga čaka.Vleči se mora kleče čez svojo lovino in privdigniti zadnjo plat. Vča- sih so sodniki tako kruti, da mora svoj nos potisniti na žrtvin zadek... Potem mu krstnik podeli tri udarce čez rit, enega v opomin za lovsko čast in poštenje, drugega za lovske družine složno življe- nje, tretjega za puške pravič- no nošenje. Vse je podobno sodišču. Tožilec je tu, brani- lec tudi, sodniki in porota. Noben prihodnji lovski pod- vig krščenca ne bo več tako strogo in natančno ovredno- ten, kot ta, zaradi katerega je bil sprejet v zeleno bra- tovščino. Verjetno je pravi strokovni izpit položil že prej, zdaj ob krstu dobi krš- čenec vse polno zvitih vpra- šanj, ugankarskih zank, po- dobnih tistim ob svatovšči- nah. To so vprašanja, na ka- tera je mogoče na več nači- nov odgovoriti, tako da so odgovori le malokdaj sodni- kom po volji. Le nekaj takih ugank: Na katero stran pade za- det srnjak? (Na kosmato!) Kdaj zajca zobje bolijo? (Ko ga zgrabi lovski pes!) Zakaj zajec leti čez hrib? (Ker skozenj ne more!) Koliko časa teče divjad v gozd? (Do sredine gozda, po- tem teče iz gozda.) Zakaj divji petelin meži, ko poje? (Ker zna zapeti na pamet, brez not!) Zakaj stoji štorklja na eni nogi? (Ker bi sicer padla!) Tega je še in še, a najvaž- nejše: krščencu, ki ga krstijo v imenu lovskega zavetnika svetega Huberta, v imenu lovske družine, se dogodek navadno najbolj in najdlje pozna - v žepu. Pri omizju potem pijejo vse na »komando«; Primi kupico. Tri prste od mize, na mizo (tu enotno trknejo po mizi). Sledijo povelja: Pest od mize, na usta, izpij do dna, odstavi, pest do mize, na mizo! Potem s kozarci pritrkavajo ob mizo zapo- vrstjo drug za drugim od le- ve proti desni. Pri vzkliku »stoj« je obred končan. Obred že - ne pa lumpanje. Vse polno obrednih navad je še in šeg, ki polnijo skupno bivanje zelenih bratovščin. Vselej pa je obvezen »pušlc«, zelena vejica za klobukom. Tudi če gre en sam na lov. Vejice s klobukov so poleg častne salve in tožbe lovske- ga roga zadnji pozdrav. Na- mesto rož jih vržejo v odprti grob. Šff. 49. - 7. december 1995 PISMA BRALCEV 22 Izjava za javnost O nesrečni makadamski cesti Prevorje-Lesično je bilo izreče- no že veliko besed in porablje- nega veliko črnila. Tudi sam sem o svojih aktivnostih za re- šitev tega problema že pisal v Novem tedniku. Da bodo stvari bolj znane tudi širši javnosti, naj stvari še enkrat pojasnim. Za leto 1983 je Vlada Repub- like Slovenije predvidela za re- konstrukcijo tega odseka le 10.000.000 SIT. V proračunski obravnavi sem vložil amandma, da se ta vsota poviša na 83.000.000 SIT. Še slabše je bi- lo potem za leto 1994, ko je Vla- da predlagala le 5.000.000 SIT. Sam sem predlagal 72.000.000 SIT, na koncu so se v koaliciji uskladili na 21.000.000 SIT. Kako je bil porabljen ta denar, paje drugo vprašanje. In kako kaže letos? Slabo! Spet je vladna koalicija predla- gala le 5.000.000 SIT za to ce- sto, katere rekonstrukcija (3,5 km) naj bi po nekaterih izraču- nih stala preko 200.000.000 SIT. Vložil sem amandma, sku- paj z drugimi poslanci, naj se za leto 1996 zagotovi 72.000.000 SIT. Kako bo ravnala vladna koa- licija v tem primeru, še ne vem. V tej vladni koaliciji paje naj- močnejša stranka LDS, katere občinska funkcionarja sta tudi Jožef Artnak in Veljko Kolar, ki imata vso pravico, da po svoje omenjata moja prizadevanja v Državnem zboru. Poslanci opo- zicijske Slovenske ljudske stranke so enotno podprli moje amandmaje, poslanci vladajoče LDS pa so bili proti. Upam, da bo tokrat drugače. Modernizacija te ceste ne sme biti manipulacija predvolilnega časa in strankarskih interesov. Naša stranka se dokazano že tri leta konkretno zavzema za to ce- sto. Stopimo skupaj in rešimo ta problem! Čas dokončnega sprejema državnega proračuna je zelo blizu. FRANC POTOČNIK, poslanec SLS v DZ RS Odprto pismo Kučanu, Drnovšku, Kiinarjevi in Bizjaku Delavke zasebnega podjetja Impulse iz Celja smo prisiljene javno opozoriti na brezizhoden položaj, v katerem se nahajamo. Z zadnjim kančkom upanja se javno obračamo na odgovorne v državi Sloveniji, saj smatra- mo, da mora obstojati rešitev za zagotovitev naših minimalnih pravic. Čeprav nas je le 46, smo peščica med tistimi, ki na lastni koži krepko čutimo brezprav- nost delavcev. V zasebno podjetje Impulse smo se zaposlile leta 1992 iz Za- voda za zaposlovanje, kjer smo se nahajale zaradi stečaja pod- jetja Toper. Lastnik je za nas prejel republiška sredstva iz na- slova "novih zaposlitev". Delo v konfekciji ni lahko, delale smo preko rednega delovnega časa in sobote, samo da smo do roka odpremili naročilo. Najhujše te- žave so se pričele v letošnjem letu, že v maju nam je namreč v.d. direktor začel groziti, da nas bo poslal na Zavod. Zave- dati smo se začele, daje vpraš- ljivo nadaljnje poslovanje in ob- stoj podjetja, naše zaposlitve in izplačilo plač. Prisiljene smo bi- le v reševanje nakopičenih problemov vključiti inšpekcijo za delo, ki je tudi ugotovila vr- sto nepravilnosti, ki pa niso bi- le odpravljene. Septembra je z odločbo tržnega inšpektorja na- stal dodaten problem, saj je ta prepovedala opravljati proi- zvodno dejavnost. Ob vseh teh problemih je nekaj delavk pre- jelo sklepe o prezaposlitvi k drugemu delodajalcu, ko pa smo se tam zglasile, nas ta ni bil pri- pravljen zaposliti. Na vse načine smo skušali probleme reševati, razni napo- vedani skupni razgovori so se končali brez ustreznih rešitev, v zadnjem obdobju pa celo brez prisotnosti lastnika ali v.d. di- rektorja. Rezultat vsega Je le v tem, da smo 16. oktobra vse pre- jele sklepe kot trajno presežni delavci. Zadnjo plačo smo pre- jele 25. avgusta za mesec Julij, še vedno smo v delovnem raz- merju, vendar nadomestila plač kot presežni delavci, kakor tudi prejšnje plače, ne bomo preje- le, saj ni denarja. Hodimo od vrat do vrat, dobesedno prosja- čimo, izpolnjujemo obrazce o dohodkih na družinskega člana, nihče pa ne razume, da terjamo le tisto, kar nam pripada na pod- lagi pravic iz delovnega razmer- ja. S pomočjo Svobodnega sin- dikata Celje smo vložili zahtev- ke in pritožbe na Delovno so- dišče v Celju, kazensko ovadbo za v.d. direktorja in na koncu tu- di vlogo za Zavod za zaposlo- vanje v Celju za rešitev našega statusa. Zavod je zadevo oz. naš problem prenesel v reševanje v LJubljano, predstavnik Svobod- nega sindikata Celje ima obljub- ljen razgovor pri ministrici Kii- narjevi, vendar smatramo, da so vsi postopki za nas predolgotraj- ni. Ob vsej tej kalvariji, nemoč- ne, brez denarja lahko samo ča- kamo. Kako dolgo? Kaj bi se moralo zgoditi, da bi lahko pre- jele - pa čeprav na Zavodu za zaposlovanje - tisto malo, kar smatramo, da smo si z minulim delom prislužile. Ali lahko naši otroci in sami brez dohodka, brez kakršnega koli statusa (ne- katere v bolniškem staležu, in- validke, samohranilke, starejše delavke in porodnice), živimo več mesecev ali še več? Ali za lastnika zasebnega podjetja Dušana Kovača in v.d. direktorja Edvarda Kovača ne veljajo nobeni zakoni oz. jim Je dopuščeno, da ne odgovarjajo za dejanja, ki so kazniva in bi zanje morala odgovarjati? Pri- čakujemo pomoč, uveljavitev naših pravic, ki so tako mini- malne, predvsem pa zaslužene z našim delom. JULIJ ANA OGRAJENŠEK, sindikalna zaupnica, v imenu 46 delavk podjetja Impulse Celje Vrt v srcu Evrope še nekaj dni nas ločuje in se bomo znašli na pragu novega le- ta. Hitro Je bilo to leto naokrog. Bilo Je leto polno gibanj, neneh- nih sprememb in nemira. Živi- mo v času, ko je v svetu in okrog nas veliko nasilja, sovraštva in vojn, v naših srcih pa pogosto prebivata razočaranje in nemir. Na pragu tretjega tisočletja Je mir še zelo daleč in veliko zna- menj kaže, da se lahko zaradi plamtečih vojnih žarišč po sve- tu še bolj oddalji. Vojne, kakršne so izbruhnile v delu nekdanje Jugoslavije, po- gosto predstavljajo kot krajev- ne konflikte, pri tem pa pozab- ljajo, da pomenijo resnično ne- varnost za vso civilizacijo in mednarodni svet. Ob mirovni pogodbi v Daytonu naj bi se . uresničile želje, da bi se konča- lo trpljenje vseh, ki jih je zade- la vojna v delu nekdanje Jugo- slavije. Namesto nasilja naj bi zavladala dialog in sloga, da bi bilo že enkrat konec stalne živ- ljenjske grožnje obupanih in po- trtih. Mir ni le v tem, da ni voj- ne, temveč je delo pravičnosti. Veliko ljudi trpi, ker so danes celi narodi izpostavljeni posle- dicam krvavih spopadov. Naj- huje trpijo ubogi in slabotni. Današnja civilizacija Je bolna. Bolezen pa se vse bolj kaže v podivjani sebičnosti in koristo- IJubJu, kiju nekateri predlagajo za način življenja v brezbrižno- sti do človeka v družbi in dru- žini. Razslojevanje naše družbe je tako naglo, da se ti kar v gla- vi vrti. Po eni strani hitro boga- tenje, blišč, razsipnost in mno- ženje bogatašev, po drugi stra- ni pa razdeljeni rajoni za pobi- ranje kruha iz smetnjakov in stalno rezervirane klopi v par- kih za brezdomce. Ker so ljud-" je vse manj strpni drug do dru- gega, bo potrebno za mir in pra- vičnost na svetu in med narodi, še veliko narediti. O Sloveniji berem precej in se mi zdi, da se slovenska de- mokracija v naš prostor le mu- koma prebija, oz. Je kot zelo majhen otrok, ki mora še dolgo rasti, da bi prišel do zrelosti. Mi- slim pa, daje najbolj važno ob- varovati demokracijo in neod- visnost. Da bi bil ta razvoj us- pešen, bo potrebno najprej raz- čistiti družbene afere, kraje družbenega premoženja, divjih privatizacij in drugih špekula- cij, da bo imela Slovenija me- sto v zahodni Evropi, kamor spada. Za slehernega je za psihološ- ko ravnotežje najbolje, da živi v deželi, kjer seje rodil. V tuji- ni bo vedno tujec, pa naj seji še tako prilagodi. Slovenski narod je lahko upravičeno ponosen na naravna bogastva, ki Jih Je na- klonil Stvarnik. Slovenija, Je ka- kor vrt v srcu Evrope. Sloveni- ja, čeprav majhna, Je tako lepa, da mi ob obiskih zmanjka prej časa kot lepot. Čuvajte ta vrt in njegovo ekologijo, saj se vsak neroden poseg z zmaličenjem in opustošenjem narave bridko maščuje. RUDI STEPISCHNIK, Dortmund Prometno vzgojo v učne programe Javno pismo ministru za šols- tvo in šport Vlade Republike Slovenije dr. Slavku Gabru V Zvezi združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije Je med temeljnimi nalogami opre- deljeno, da širimo prometno in tehnično kulturo med svojim članstvom in drugimi občani. Zato nam ni vseeno, da v kata- logih znanja iz leta 1992 ni pro- metni vzgoji na predmetni stop- nji namenjena niti ena ura. Pripomniti moramo, da je med mentorji prometne vzgoje na osnovnih šolah tudi nekaj na- ših članov, predvsem pa naši člani masovno sodelujejo pri akcijah "Kolesarski izpiti" in na tekmovanjih za osnovne in sred- nje šole "Kaj veš o prometu", kijih organizira Svet za preven- tivo in vzgojo v cestnem prome- tu Republike Slovenije, ter v ak- cijah "Prvi šolski dnevi". Skupaj z mentorji prometne vzgoje ugotavljamo, da promet- ne interesne dejavnosti v osnov- nih šolah v zadnjih treh letih hi- tro nazadujejo. Mentorji pa tu- di ugotavljajo, da za to dejav- nost v šolah ni denarja. V Zvezi združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije meni- mo, daje sedanje stanje varno- sti v cestnem prometu v naši dr- žavi, ki je vsem dobro poznano in ki nas uvršča na dno evrop- ske lestvice, zelo zaskrbljujoče. Prav s prometno vzgojo, ki je osnova za povečanje varnosti v cestnem prometu, moramo pri- četi v zgodnji mladosti. Zato Ministrstvu za šolstvo in šport predlagamo, naj v novih katalogih znanja predvidi mož- nost vključitve prometne vzgo- je v učne programe osnovnih in srednjih šol vsa leta šolanja otrok. Prometna vzgoja se lah- ko vključi v predmete tehnična vzgoja in etika in družba. Predlagamo, naj bi bila v ka- talogih od prvega do četrtega razreda tematika "pešci v pro- metu in priprava za kolesarski izpit", od petega do osmega raz- reda pa "priprava na izpit za ko- lo z motorjem". V srednjih šo- lah naj bi bila tematika "pripra- va za vozniški izpit za vožnjo avtomobila". Zavedamo se, da te naše zah- teve niso prve. Vendar pa želi- mo, gospod minister, vaš čim- prejšnji in Jasen odgovor. Pred- vsem pa želimo odgovor, ali že- limo to vzgojo sistemsko urediti ali pa jo še naprej prepuščamo stihiji in dobri volji posamezni- kov prostovoljcev. JANEZ DOLENC, predsednik predsedstva ZZŠAM Slovenije Pokojnine pod drobnogledom Zadnje znižanje mesečne po- kojnine za 0,7 odstotka me Je spodbudilo, da za upokojence in druge državljane napravim ne- kaj izračunov, ki pokažejo obratno sliko od trditev vlade in g. ministra za finance. Znižanja pokojnin v letu 1995 so bila sle- deča: marca 0,2 odstotka, kar da let- no 2 odstotka, aprila 0,3 odstot- ke, kar da letno 2,7 odstotka, maja 0,9 odstotka, letno 7 od- stotkov, avgusta 0,7 odstotka, letno Je to 3,5 odstotka, novem- bra 0,7 odstotka, kar Je letno 1,4 odstotka. Skupno zmanjšanje mesečnih pokojnin Je tako zna- šalo 16,6 odstotka. Pri tem se stalno hvalijo o gospodarski rasti, ki naj bi zna- šala: BND (zunanja ocena, naj- manj 8.000 USA dolarjev) za OD tretjina, kar Je 2.400 dolar- jev, BND - porast 5 odstotkov, načrt 8.400 USA dolarjev, za OD tretjina, kar Je 2.800 dolar- jev. Če vzamemo tečaj za dolar samo 120 SIT, vidimo, za kak- šne ogromne vsote gre. Porast BND se nujno mora odraziti tu- di pri sredstvih ZPIZ. Opozoril bi še na potek last- ninjenja. Skoraj v vseh razpisa- nih in odobrenih programih je določeno, da se najmanj 10 od- stotkov ali tudi več lastnini v ko- rist skladov pokojnin. Izraču- najte sami, kolikšne so milijard- ne vsote za ZPIZ. Po mojem bi samo obresti zadoščale najmanj za izplačilo dveh mesečnih po- kojnin. Ne smemo pozabiti obvezna vplačila za manjkajoča delovna leta za najmanj 1.000 oseb, ki so bile upokojene za posebne delovne zasluge. Pred leti Je bil sledeč izračun: pri povprečni pokojnini 40.000 SITJe bilo po- trebno za eno leto delovne do- be vplačati znesek, kije zadoš- čal za 9 let in dva meseca izpla- čevanja navedene pokojnine. Predčasno so šli v pokoj tisti, ki so imeli najmanj trikrat več- jo plačo od navedenega prime- ra in če je bilo poprečno dokup- ljenih 10 let, je izračun straho- vit in uspešen za ZPIZ (4,8 mi- lijonov SITx3 X 12x 10). Ali približno za vsakega predčasno upokojenega preko 17 milijard SIT. Ce vzamemo vse, pa bi od države ali ustanove, pri katerih so te osebe bile zaposlene, vpla- čali ZPIZ-u 170.000 milijard SIT. Ta znesek lahko ZPIZ upo- rabi za tekoče poslovanje, kar zadošča za nekajmesečno izpla- čilo vseh pokojnin. Seveda pa je vprašanje, če so bila ta vpla- čila izvršena ali pa se je poza- bilo nanje kot na posojilo ZPIZ pred leti vladi. CIRIL KNEZ, Laško Mladi, sodelujmo z življenjem! 27. novembra 1995 Je na Srednji frizerski, tekstilni, stroj- ni in prometni šoli Celje pote- kal Dan zdravja, lepote in hu- manosti. V okviru tega dne Je skupina za humanost pod vods- tvom gospe Marinčkove pripra- vila okroglo mizo z naslovom Mladi, sodelujmo z življenjem in nanjo povabila profesorje in dijake, ki so se v pogovor ak- tivno vključili. Led je prebila dijakinja, ki je s kitaro in znano, lahko bi rekli Smodetovo "zeleno" pesmijo Ne umiraj, moj gozd zeleni, pri- tegnila k prepevanju znanega re- frena in tako premagala tremo. Okroglo mizo smo začeli z zelo perečo temo: z drogami. Odzivi so bili zelo različni, vsi pa smo se strinjali, daje uživa- nje škodljivo in s tem nezdra- vo. Na to temo smo navezali vprašanje diskotek, alkohola in cigaret in prišli do spoznanja, da vse te nevarne razvade, ki vodi- jo v zasvojenost, lahko prema- gamo le skupaj in si tako prido- bimo zaupanje staršev, saj so le- ti še vedno v dvomu o naši zmožnosti, da rečemo ne. Izpo- stavili smo tudi izbiro disco-na- rava, ki pa se je na pričakova- nje enih in presenečenje drugih obrnila v korist diskotekam. Te- mu Je sledila še ena pomembna ugotovitev, da lahko prosti čas preživimo tudi v naravi in sa- mi, v dvoje ali v skupini, spoz- namo njeno osupljivo lepoto in brezmejni mir. Govorili smo tu- di o tem, ali enakopravnost sploh obstaja in pošteno ugoto- vili, da smo še vedno sebični in nezreli, saj zagotovo ne bi znali sprejeti npr. človeka z virusom HI V. Ker pa so se teme po za- slugi prizadevne skupine odlič- no povezovale, smo kmalu pre- sedlali na čedalje večkrat ome- njeno strpnost in prišli do spoz- nanja, da strpnost pravzaprav pomeni sprejemati druge, kakr- šni so in uživati v njihovi dru- gačnosti. S tem jim bomo omo- gočili, da živijo "svobodno" življenje in okusijo ljubezen, ki prihaja iz življenja za življenje. Ob koncu smo spoznali, da nas osrečujejo družina, pogovor, delo, sprehodi, šport, prijatelji, možnost pomagati drugim. Vse to nam omogoča, da zmoremo reči ne drogi, cigaretam in al- koholu, poiskati dobre in slabe strani življenja ter okusiti lepo- te narave ter srečo, ki je v tem, da živimo. Za novinarski krožek SFTSPŠ ALENKA KLEZTN, 3. a Kako sem odpravil luskavico Ko je klasična medicina tako rekoč odpovedala in mi niso več pomagala nobena mazila, so bili moji obiski pri zdravniku veli- ka razočaranja, kajti bolezen se Je neusmiljeno širila in pustila globoke razjede na koži do 3,5 mm globoko v meso. Zdravni- ki, ki so me zdravili, so dejan- sko odpovedali v svoji stroki, saj so mi svetovali, naj se sam znajdem, kakor vem in znam. Kmalu po tem sem v sloven- skem katoliškem tedniku Dru- žina zasledil reklamni oglas Ja- nje Šmigovc, ki s svojo narav- no metodo uspešno odpravi lu- skavico. Zato sem svoj proble- me zaupal gospe Janji, ki mi Je vlila dosti upanja za ozdravitev in odpravo te bolezni. Sedaj de- la v Bodrežu pri Grobelnem. Odločil sem se za obisk pr, njej ter že po prvem obisku sem opazil izboljšanje, do dokonfi. ne ozdravitve Je trajalo približ. no leto in pol. Dajala mi je čaje za čiščenje telesa ter predpisala dieto, kije za vsakega posameznika različ. na. Sedaj, ko Je minilo leto jn pol, ni več sledu o luskavici. BOJAN ŠMIT Bled Martlnovanje v Izoli Šmarsko-kozjanski upoko. Jenci so organizirali štiridnev- no Martinovanje v hotelu Del- fin v Izoli. 50-članski skupini se Je pridružila tudi celjska skupi- na upokojencev. Pod vodstvom in organizaci- Jo priljubljene gospe Ivanke Ve- hovar, tajnice Zveze DU Šmar- je pri Jelšah, smo preživeli pri- jetne, humorja in petja polne 4 dni sicer v malo oblačnem Pri- morju. Udeležili smo se tudi iz- letov v Trst, Savudrijo, Umag in Koper. Na god svetega Martina pa so Šmarčani s petjem društvenega zbora pod vodstvom g.Toneta Pilka, z lepo predstavitvijo sv. Martina g. Toneta Šramla in tu- di z licitacijo Martinove gosi res poskrbeli, da so vsi gostje ob godbi in plesu enkratno preži- veli to tradicionalno praznova- nje. Za tako počutje nas starejših pa moramo izreči pohvalo šmar- skim upokojencem, predvsem pa organizatorki gospe Ivanki. Hvala z upanjem, da bomo imeli še več takšnih skupnih sre- čanj. MIMICA BORINC, Celje Besede so premalo Da ima človek neprecenljivo bogastvo, spozna šele takrat, ko ga zapusti zdravje in napade hu- da bolezen s strahotnimi bole- činami. To sem spoznala letos v zadnjih dneh maja. Nobena in- jekcija mi bolečin ni zmanjša- la. Dneve in noči sem v grozi trepetala in na vso srečo sem bi- la napotena na ortopedski odde- lek v bolnišnico Celje. Gospod primarij Vengust me je prijaz- no sprejel s tolažiInimi beseda- mi, da bo še vse dobro z nekaj dobre volje. Sesula se mi Je na- mreč hrbtenica. Ortopedski oddelekje bil na- trpan s težkimi bolniki, ki smo stokali in čakali rešitve. Sestra so imele premnogo dela in so hi- tele od enega pacienta do dru- gega. Vedno so kazale zadovo- ljen obraz in dajale poguma bol- nikom. Vsi zdravniki so na or- topedskem opravljali plemeni- to in humano delo ter bodrili težke bolnike, da se bo zdravje še vrnilo. Mnogo nas Je bilo, ki nismo vrgli puške v koruzo in smo zdravniške nasvete poslu- šali ter ubogali. Ni besed, s katerimi bi se lah- ko zahvalili za ves trud, pomoč in ljubeznivost zdravniškega osebja. Z veseljem smo dnevno čakali vizite, ker smo vsako sla- bost lahko zdravniku zaupali in vedno so nam prisluhnili ter po- magali. Po odpustu pošljejo tež- ke bolnike v zdravilišča. Tudi Jaz sem bila napotena v zdravi- lišče Laško za 14 dni. Redno smo vsako dopoldne hodili na terapije. Z veseljem smo potr- kali na vsaka vrata, ker povsod smo bili prijazno sprejeti. Imeli smo zelo dobro hrano in po- strežbo. Teh 14 dni Je prehitro minilo vsem, ki smo čutili, da se zdravje izboljšuje. Pet mesecev so me vedno in povsod spremljale bergle. Po tem času sem se postavila tako trdno na noge, da opravim kraj- ši sprehod v naravo že brez vsa- ke opore. Spoznala sem, da do- it. 49. - 7. december 199S 23 PISMA BRALCEV bra volja res pomaga. Bolečine me še niso povsem zapustile, za- to željno čakam kontrolnega pregleda na ortopedskem oddel- ku pri dobrih nad vse spoštova- nih lečečih zdravnikih in prijaz- nem medicinskem osebju. VLADKA HAJMERLE, Celje Via Historica postala stvarnost Drugi kulturnozgodovinski pohod preko Rifnika in Resev- ne v Šentjurju je OOVH uspel organizirati izredno 18. novem- bra 1995. V predvidenem času prve pomladne sobote ni bilo pravega soglasja med organiza- torji, zato paje sedaj nastalo ze- lo prijetno vzdušje, složnost in spoznanje, da je to zanimiv in koristen pohod za udeležence, kakor tudi smiseln trud za or- ganizatorje in sodelujoče v kul- turnem programu in gostinski ponudbi. Letošnji množični pohod Je po sicer dobri promociji v Jav- nih medijih preprečilo deževno vreme, saj Je skoraj do samega začetka pohoda deževalo. Kljub temu se nas je zbralo nekaj, ki smo celo zanimivo pot preho- dili v lepem in razglednem vre- menu ter bili deležni bogatega kulturnega programa. Prvo srečanje Je bilo z nara- vo, ki Je bila po nevihtni noči čista in razgledna ter bogataje- senskih barv. Srečanje z arheo- loškim Rifnikom in njegovo zgodovino je približal domačin Anton Peter, domačini pri Bo- hinčevih oz. Jazbečevih pa so gostoljubno postregli z domači- mi specialitetami. Dr. Stanko Buser nas Je opozoril na 17 mi- lijonov let star zapis v naravi, ki se vidi na obeh hribih v ska- li, ki se imenuje litotamnijski apnenec. Domačini so ga izko- riščali za izdelavo mlinskih kamnov in gradnjo stavb in cest. V Slomškovi oz. Zdolškovi go- stilni, kjer Je kontrolna točka, so nas opozorili na "naravno ko- vačnico" teh izdelkov. To smo si na lepo razglednem mestu Re- sevne tudi ogledali. Srečanje z novejšo zgodovi- no pa smo obudili pri spravnem križu na sedlu Resevne. Duhov- nik jezuit g. Franc Cerar Je kot partizan ob spominu na tragič- ne dogodke iz 2. svetovne voj- ne, ki so bili posledica okupa- cije in revolucijskega nasi ja, opozoril v duhovnem nagovo- ru na potrebo po spravi in so- žitju slovenskih narodnih različ- nosti, saj edino tO lahko prepreči ponovitev in omogoči zadovo- ljivo skupno življenje. To Je bi- lo na umetniški način izpoveda- no tudi v recitaciji Mire Furlan in Petra Simonitija, ki sta reci- tirala Molitev za domovino Franceta Cerarja, pesem Gos- pod, podaril si mi odpuščanje Franceta Balantiča in pesem Mrtvi vojak v tujini Alojza Gradnika. To srečanje so zaklju- čili pevci šentjurskega cerkve- nega zbora, ki so zapeli pesem K tebi želim moj Bog Stanka Premrla in Večernico A.M. Slomška, vsi pa s Kristusovo molitvijo Oče naš. V planinskem domu na Re- sevni smo se okrepčali z ocvir- kovo potico in jabolčnikom, ki sta specialiteti tega področja. Pohod so omogočili pokrovi- telj Svetovni slovenski kongres, generalni sponzor Adriatic-za- varovalna družba in organiza- torji OOVH, Obrtna zbornica, Jurmes Šentjur, občina Šentjur, državna upravna enota Šentjur, Turistično društvo. Planinsko društvo. Pokrajinski muzej Ce- lje ter gostinci in domačini ob poti, prav tako pa vsi sodelujo- či v programu in udeleženci. Vsem prisrčna hvala z željo po nadaljnjem sodelovanju. Zahvaljujem pa se tudi vsem javnim medijem in novinarjem, ki so poročali o pripravi, zlasti Časopisoma Slovenec in Novi tednik ter radijem Šmarje pri Jelšah, Celje in Slovenija za pohvalno promocijo projekta Via Historica. FRANC ZABUKOŠEK, za OOVH Šentjur Brezje - Tržič - Polzela Zakaj tako radi romamo k Mariji Pomagaj na Brezje? Mi- slim, da tudi zaradi enkratne na- ravne lepote. Gorenjska nasploh je lepa, vendar Brezje z zname- nito božjepotno cerkvijo svete- ga Vida in obnovljeno kapelo Marije Pomagaj, dajejo temu predelu Slovenije poseben čar. In če dodamo še osebno vero in prepričanje, daje to kraj milo- sti, mnogih uslišanj, potem si lepšega doživetja ne moremo zamisliti. Nič čudnega, če smo se tudi oskrbovanci Doma upokojen- cev na Polzeli razveselili, ko smo izvedeli, da se bomo v sre- do 11. oktobra s posebnim 30- sedežnim avtobusom popeljali na Brezje. Zjutraj ob 8. uri, ko smo v spremstvu dobrih in po- žrtvovalnih sester krenili proti Trojanam in Domžalam, Je bilo vreme megleno, potem paje po- sijalo sonce in Gorenjska se je prikazala v čudovitih jesenskih barvah. Lepšega dneva in raz- gleda si nismo mogli želeti. Za- to smo v cerkvi, zbrani pri Ma- rijinem oltarju, še toliko bolj iz srca molili in prepevali. Zahva- lili smo se za dušno in telesno zdravje in se spomnili vseh v na- šem Domu, posebno še tistih, ki bi radi šli z nami, a so zaradi bolezni morali ostati doma. Po sveti maši smo zunaj pri trgovinicah kupili spominke, napisal nekaj kartic, se odžeja- li in se zopet spravili v avtobus. Čas nas je priganjal. Zato nismo krenili na Bled, kakor smo pr- votno mislili, ampak smo zavili kar proti Tržiču do tamkajšnje- ga Doma upokojencev. Takoj po izstopu smo dobili lep vtis. Novejša, hotelu podobna zgrad- ba, obdana z zelenicami, s cvet- ličnimi nasadi, z večjim sadov- njakom v ozadju, šteje 165 po- stelj. Precej oskrbovancev je ne- pokretnih in mentalno prizade- tih. Sicer so pod nadzorom, ven- dar Je zanje dobro poskrbljeno. Tudi duhovnik lahko vsakega obišče in se z nJim pogovori, ko- likor je mogoče. Pozdravila nas je prijazna gospa direktorica in povabila na ogled urejenih čistih bivalnih in drugih skupnih namenskih pro- storov. Všeč nam je bila delov- na fizioterapevtska soba. Sodeč po izdelkih Je delovna terapija v tem Domu zelo razgibana. Medtem so nam v pritličju v skupni Jedilnici pripravili oku- sno kosilo s kozarcem dobrega vina ali soka. Sonce je še prijetno grelo, ko smo se znova vkrcali in se za- peljali nekaj deset metrov dalje do znanih Pekovih trgovin, kjer smo našli pašo za oči. Čevelj pri čevlju, škorenjčkov nič koliko, cene pa ne dosti nižje kot v dru- gih trgovinah. Zato smo brž re- kli: "Adijo, Tržič" in jo ucvrli proti Savinjski. Le na Trojanah smo se za pol ure ustavili, da smo žejne napojili in lačne na- sitili s svežimi krofi. Še pred ve- čerjo smo pristali na domačem dvorišču in se radostnih src zah- valjevali šoferju in drug druge- mu za prijetno potovanje. Še en- krat hvala vsem dobrim dušam. JANEZ BRAČUN, Dom upokojencev Polzela Naravoslovni dnevi malo drugače Razrednika 4.r. na OŠ Vran- sko sva že nekaj let razmišljala, kako združiti naravoslovne dne- ve (16 ur) v strnjen termin. Ko sva se s študijsko skupi- no udeležila strokovne ekskur- zije po Zgornji Savinjski doli- ni, sva se ob obisku turistične kmetije Zg. Zavratnik pri Anici GermelJ spogledala in si rekla: "To bi bilo nekaj za nas!" Na prvem roditeljskem se- stanku sva staršem predstavila namen in potek naravoslovnih dejavnosti. Vsi udeleženci so se brez razmišljanja odločili, da njihovi otroci preživijo tri dni na turistični kmetiji. Teh dni pa v resnici nismo le preživljali na kmetiji, ampak smo spoznavali, opazovali in ra- ziskovali Zgornjo Savinjsko do- lino, rastlinstvo in živalstvo v tem okolju. Najin cilj pa ni bil le to, da učenci spoznavajo, opazujejo in se ob tem izobražujejo, ampak da lepote narave doživljajo. Prepričana sva, daje bil ta cilj dosežen, saj so bili otroci polni vtisov in ob prihodu domov Je kar "vrelo" iz njih, ko so pripo- vedovali staršem. Izbrali smo tridnevni tabor in se odločili, da si ogledamo Lo- garsko dolino. Od Logarjevih do slapa Rinke nas je vodila dipl. biologinja Barbara Roban in nas opozarjala na znameni- tosti in posebnosti tega sveta. Naslednji dan se nam je pri- družila gozdarka Marija Klad- nik in nas popeljala v čudoviti svet gozda. Bila Je odlična vo- diteljica. Učenka Lucija Natek je tako- le opisala srečanje z njo: "Po zajtrku smo šli pred kme- tijo, kjer nas Je čakala gozdarka Marija. Ustavili smo se na cesti in Marija nam je predstavila hri- be. Teh imen si nisem zapom- nila. Pot smo nadaljevali po ši- roki poti v gozdu. Tu nam je Marija povedala mnogo zanimi- vega o dojenčkih jelke in smre- ke. Na poti smo srečali Matija. To je pajek suha južina. Po hri- bu Je šibal tudi močerad. Bilje srčkan in celo božali smo ga. Mislili smo, daje takšna žival čisto drugačna. Sli smo naprej, si našli primeren prostor in po- malicali. Mislim, da smo mora- li nabrati kamne. Ugotovili smo, da so kamni iz pepela, ki gaje bruhal vulkan Smrekovec. Šte- li smo letnice na štoru podrte jelke. Stara je bila 108 let. Šli smo naprej in poiskali udobne hlode, da smo se posedli. Po- govarjali smo se o živalih in o nevarni steklini. V popoldan- skem času pa smo si ogledali da- mijake v ogradi in se seznanili z njihovo vzrejo." Tretji dan sta nas vodila dr. biol. Božo Drofenik in biolog botanik Branko Vreš. Ob njih smo se spremenili v raziskoval- ce in odkrili kar 14 vrst prapro- ti in 9 vrst mahov, da o hroščih, ki smo jih iskali v trhlih štorih, ne govorimo. Kako zanimivi so bili. Ob večerih smo svoja spoz- nanja prelivali na papir. Tako so nastajali plakati, poročila, do- mišljijski in doživljajski spisi. Nastalo je tudi veliko križank, rebusov, dopolnjevank in ugank. Ob vsem tem pa nas je Simo- na GermelJ popeljala po njiho- vi kmetiji in nam razložila kak- šna je in zakaj so se odločili za turizem. Naše delo smo prikazali z raz- stavo v avli šole. Da bomo lah- ko predstavili svoje delo še dru- gim, smo izdelali tudi glasilo. MARIJA ZAJEC, BRANKO ŠKETA, OŠ Vransko Naši šolarji so spoznavali Gorenjsiio v mesecu oktobru smo na os- novni šoli Glazija izvedli letoš- nji prvi kulturni dan s skupnim ciljem in nalogo spoznavati Go- renjsko. Udeležilo se gaje sto- petindevetdeset učencev, še- stindvajset spremljevalk učite- ljic in tri mamice. Vsem učen- cem Je dal veliko in Jim bo os- tal v lepem spominu. Kulturni dan smo z učenci za- stavili v šolski knjižnici in se nanj pripravljali štirinajst dni. Delo se je odvijalo v razredih, po šolskem radiu, predvsem pa v šolski knjižnici. Po začetnem anketiranju učencev in njihovih razredni- čark smo izvedeli, da si vsi že- lijo videti Bled z blejskim gra- dom in muzejem, karavanški predor, grad Brdo pri Kranju in lutkovno igrico Sonček sije na Jesenicah. Kakor vedno je bilo tudi sedaj več želja, kakor so do- puščale časovne možnosti, zato so mlajši učenci obiskali lutkov- no predstavo in si ogledali Bled z blejskim gradom. Deveturni učni izlet smo zaključili do se- demnajste ure. Čas med vožnjo smo porabili za urejanje znanj o Gorenjski, ki smo jih v šoli pridobivali ob listanju po knjigah z ilustraci- jami in besedili, ob gledanju vi- deokaset, poslušanju in petju pesmi o Gorenjski, ob potova- nju po geografskih in literarnih zemljevidih in ob branju knjig in pesmi književnikov doma z Gorenjske. Znanja smo strnili v izobraževalno - razvedrilnem kvizu in besedni igri. Aktivnost učencev smo sproti nagrajevali in končali kulturni dan s karao- kami. Učenci so ves čas veselo sodelovali. Svoje Je dodalo še sončno vreme zjasnim pogle- dom na Julijce in Karavanke. Sedaj učenci pripravljajo pri li- kovni vzgoji razstavo slik z go- renjskimi motivi. Muzej na blejskem gradu sta si ogledala tudi Danijel in Bo- jan. Oba sta v grad pripotovala v naročju vzgojiteljice Simone in mamice, invalidska vozička pa sta čakala ob vznožju gradu. Doslej smo izvedli tri celod- nevne kulturne dneve v treh za- porednih letih, na katere smo popeljali učence na kulturne pri- reditve in oglede drugih zname- nitosti v Ljubljano, v Maribor, po dravski dolini in na Koroš- ko. Učenci so prispevali denar- ni delež samo za gledališko predstavo in ogled muzeja. Le- tos Je to znašalo 400 tolarjev. Vsa ostala sredstva za prevoz, malico in hladno kosilo pa Je prispevala šola. Učenje izven šolskih stenje resda drago, ven- dar daje več in je obenem spod- buda in nagrajevanje za delo. MARIJA SENIČAR, OŠ Glazija Zahvala dobrotnikom Lepo se zahvaljujeva gospo- doma Marjanu Mančku in Mi- ru Gradiču iz Celja, ki sta pri- skrbela nova okna in denar za delavce, da nama Je v skromni hišici v teh zimskih dneh prijet- no toplo. Hvala bistriškim skavtom, ki so se odzvali mojim prošnjam za pomoč pri raznih delih, kijih sam kot invalid ne morem opra- viti. Prišli so in mi zastonj po- pravili leseno kapelico in posto- rili še veliko drugih del. Zahvaljujeva se vsem drugim dobrotnikom, ki so nama kakor- koli pomagali iz stiske. Vsem želiva lepe praznike. FRANC IN TONČKA BAUMKIRHER, Dobje pri Planini Uspešno zdravljenje Letos novembra sem bila na očesnem oddelku Celjske bol- nišnice. Operirana sem bila na desnem očesu, kjer so mi od- stranili sivo mreno. Operacijoje izvedel dr. Zelič, zato se^mu is- kreno zahvaljujem za njegovo strokovno in uspešno delo, saj sedaj vidim brez težav. Prav ta- ko se zahvaljujem vsemu osta- lemu zdravniškemu in strežne- mu osebju za njihovo prijaznost in human odnos do bolnikov. Ob tej priliki se želim prav ta- ko zahvaliti tudi zdravniku dr. Milošu Kosanoviču za strokov- no in uspešno zdravljenje poš- kodbe na nogi - imela sem pre- trgano Ahilovo tetivo. Zaradi njegove uspešne metode zdrav- ljenja spet hodim normalno in brez bolečin. Težko bi našla tako lepe be- sede, s katerirni bi se zahvalila zdravnici dr. Škrabl-Močniko- vi za ves njen trud, skrb in po- žrtvovalnost pri zdravljenju mo- jega srca. Lahko Ji rečem le pri- srčna in iskrena hvala. Ker me tarejo razne bolezni, sem bila večkrat tudi že na Ga- stro oddelku. Zato tudi njim hvala, hvala vsem zdravnikom in strežnemu osebju, prav pose- bej pa še predstojniku oddelka dr. Jurkoviču, katerega pacient- ka sem bila. Kajti, dr. Jurkovič ne zdravi le s težavnim znanjem medicine, temveč tudi s huma- nim in plemenitim odnosom, ki ga pacienti prevečkrat pogreša- mo, paje vendarle zelo pomem- ben. ANGELA DUCMAN Rogatec Kje so krajevne table? V sončni soboti, 21. 10. 1995 Je v Veliko Pirešico pripeljal pr- vi vlak v tej novi državi Slove- niji. Morda se to sliši nemogo- če, pa ni tako. Bil Je lepo okra- šeni vlak, kolesa Je imel gumi- jasta, zvočni signali so spomi- njali na pravi vlak, sodeč po re- klamnih napisih je verjetno pri- peljal iz smeri Velenja. Da Je vlak pripeljal v naš kraj, ne bi bilo nič posebnega, toda zgodi- la seje neljuba težava, da gost- je tega vlaka sploh niso vedeli, v katerem kraju se nahajajo, ker nimamo niti enega znaka, ki oz- načuje kraj Velika Pirešica. Edi- ni znak, ki stoji v Ložnici, oz- načuje Pirešico, tam pa ne veš, za kateri kraj Je mišljen - za pra- vo Veliko Pirešico ali Pirešico pri Velenju. Vaščani upamo, da bodo te upravičene kritike prišle na pra- va ušesa. Želimo, da gostje spoznajo naš kraj in da tudi ve- do, kje se nahajajo. Ko se na- slednjič pripelje vlak, bo naš kraj tudi na njihovem seznamu, odvisno od tega, kako hitro bo- do postavljene table, ki označu- jejo naš kraj. MIRKO PODPEČAN, Velika Pirešica Stislf roke s slovensko napako "Veste, v Švici stisk roke po- meni nekaj več kot tukaj!" To so besede gospe Vere Hossman, stanujoče v Bunčanih 40, pošta VeržeJ, začasno stanujoča v Švi- ci, na Klotnu. Takšna izjava v civiliziranih družbah Je in še ne- kaj pomeni, so pa še primeri, ko to kulturno in moralno vredno- to zastavljajo za kritje material- ne škode in Jo izkoristijo do te mere, da nadomeščajo medna- rodne predpise. Toda pozabili smo, da Je ona Slovenka, roko paje dala na rodnih tleh in ne v Švici. Prometna nesrečaje v Slove- niji vsakdanji primer, ni pa po- polnoma vsakdanje, če Je obrav- navana mednarodno. V mesecu septembru Je voznica ga. Hos- sman vozila svoj avto iz križiš- ča Mariborske ceste proti Tr- novljem. Za njo je vozil voznik g. Marjan Gril iz Celja. Nekako 50 m od križišča je voznica ne- nadoma začela zavijati na levi vozni pas in obračati vozilo v nasprotno smer. Voznik g. Gril je začel zavirati in se umikati vozilu, vendar ni mogel prepre- čiti udara z nasprotnim vozilom. Škodo, ki je nastala pri udarcu, Je utrpel pretežno voznik avto- mobila, g. Gril. Na kraj dogodka Je bila po- klicana policija Policijske po- staje Celje, toda svoj prihod je zagotovila šele v dobri uri in pol, ker ni prišlo do telesnih poškodb. Zato sta se oba vozni- ka sporazumno dogovorila za poravnavo škode. Voznica je podala pisno izjavo, da prevze- ma vso odgovornost za promet- no nesrečo in za poravnavo vseh stroškov avtomobila, ki Jih bo ocenil sodni izvedenec pooblaš- čenega servisa. Nastalo škodo naj bi poravnala osebno g. Gri- lu. Samo izvedba oz. realizacija dogovora Je potekala z zapleti, ki se bi Jim vse prej reklo kot pošten dogovor s toplim sti- skom rok. Slovenka, začasno ži- veča v Švici, se očitno v dobrih 20-ih letih ni naučila švicarske- ga poštenja. Izgovori, da bo po- ravnala v kratkem roku in na- daljevanje z izgovori, da ni sa- ma vsega kriva, so pripeljali do tega, da voznica še do danes ni poravnala škode. Tu dalje se prične drug del zgodbe - izvajanje zakonodaje za to področje prometnih delik- tov. Glede na vse okoliščine do- godka je bila prometna policija dolžna začasno obdržati potni list, še posebej, ker voznica ni imela zelene karte. Primer je sedaj v reševanju na Zavarovalnici Triglav, katera pa ne more rešiti oziroma likvidi- rati škode, ker nima originalnih materialnih dokazov. Primer bo verjetno dobil svoj epilog na so- dišču in se zaključil čez dobri dve leti. Vse udeležence prometnih nesreč opozarjam, naj ne nase- dajo pretiranemu poštenju. Še tako poštena izjava ne pomeni nič, če ni resnično iskrena. MARJAN GRIL, Celje Pojasnilo v Pismih bralcev objav- ljamo samo pisma znanih av- torjev, zato mora biti vsako pismo podpisano z imenom, priimkom in točnim naslo- vom. Če Je mogoče, pripišite tu- di telefonsko številko, kamor vas lahko po potrebi pokli- čemo. Pismo ne sme prese- gati 45 tipkanih vrstic. Dalj- ša pisma bomo v uredništvu krajšali tako, da ne bo priza- det smisel sporočila. Po zakonu o javnih glasi- lih so uredništva dolžna ob- javiti le odgovor na objav- ljeno informacijo ter popra- vek objavljene informacije, s katero sta prizadeta pravi- ca ali interes pisca, o ostalih pismih pa se odloča v skla- du z uredniško politiko. it. 49. - 7. december 1995 24 • V sredo, 29. novembra zvečer, so bili policisti ob- veščeni, da je na Stanetovi 3 z javnim redom in mirom nekaj narobe. Na kraju so ugotovili, da je bilo hudo narobe, ko je Jože Z. prete- pal ženo in otroka. Nasil- nik se je potem malo vmii- ril, čez približno dve uri pa je morala policijska patru-. Ija spet posredovati. Jože si je spet dal duška in je ne- srečno žensko, z otrokom vred, nagnal od doma. Ker je bil pijan in ni kazalo, da bo s kršitvijo javnega reda in miru odnehal, so ga pe- IjaU na policijsko postajo, kjer se je treznil do jutra. Moral bo tudi k sodniku za prekrške. • Prvega decembra opold- ne je bila potrebna inter- vencija na osnovni šoli v Novi Cerkvi. Tam je kolo- vratil razposajeni Žarko, ki je razgrajal po šoli in si pri- služil vabilo za obisk sod- nika za prekrške. • V soboto ponoči je bilo vroče na Ribarjevi. Tela M. je obdeloval Senada Š. • V soboto ponoči so bili policisti obveščeni, da sta se v Kocbekovi ulici spo- padli dve skupini jeznih mladeničev. Ugotovili so, da se je skupina neznanih oseb tja pripeljala s katrco mariborske registracije, iz- stopila iz avtomobila in pretepla Marka K., Gre- gorja P. in Alena R. Za pre- tepači še poizvedujejo. • V noči na nedeljo je v stanovanju na Ulici fran- kolovskih žrtev kršil javni red in mir Peter B., ki je bil tako zelo alkoholno pre- gret, da mu je bilo treba natakniti lisice in ga odpe- ljati na prisilno treznitev. Tudi k sodniku za prekrške bo moral. M.A. Mirno na meji, varno v državi Pri varovanju državne mole se le število obravnavanih prekrškov zmanišalo za polovico Na mejnih prehodih na območju UNZ Celje je v letošnjih devetih mesecih v obeh smereh prestopilo državno mejo 4.879.000 potnikov ali za 8 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Promet potnikov, tako tujih kot domačih, iz leta v leto narašča za okoli 10 odstotkov, varnostne raz- mere pa so iz leta v leto boljše, tudi zaradi zglednega sodelovanja var- nostnih organov z obeh strani dr- žavne meje. Državno mejo je do konca sep- tembra prestopilo 3.392.000 tujcev in 1.487.000 državljanov R Sloveni- je. Po Zakonu o tujcih so policisti na meji prepovedali vstop v državo 1.439 tujim osebam, lani 930. Naj- več so zavrnili državljanov R Hrva- ške (1.300), državljanov BiH (72), Romunov (31) in ostalih (36). Naj- več zavrnitev tujcev je bilo zaradi neustreznih dokumentov za prestop meje (1.132), 223 so jih zavrnili, ker so imeli pri sebi premajhno vsoto denarja, brez vize za vstop v tim. tretje države je bilo 58 tujcev, 21 pa so jih zavrnili zaradi nevarnosti, da bi bilo njihovo bivanje v naši državi povezano z izvrševanjem kaznivih dejanj. Zaradi izrečenega ukrepa prepovedi vstopa v R Slovenijo so na meji zavrnili 5 tujih državljanov. Pri varovanju državne meje izven mejnih prehodov so v letošnjem de- vetmesečju ugotovili 186 nedovolje- nih (ilegalnih) prestopov, leto prej pa 399. Za takšne prehode so imeli policisti v postopku 53 državljanov R Slovenije, lO"^« državljanov R Hr- vaške in 28 državljanov R BiH. Na problematiko ilegalnih prehodov niso občutneje vplivale vamostno- vojne razmere na Hrvaškem v času osvobajanja Kninske krajine. V ti- stem času je bilo nekaj več posku- sov ilegalnih prestopov državljanov BiH iz Cazinske krajine, vendar s tem državna meja na našem območ- ju ni bila ogrožena. Po Zakonu o nadzoru državne meje so obmejni policisti obra\Tia- vali skupno 62 prekrškov ali 52 od- ■ stotkov manj kot v lanskem triče-1 trtletju, kakšnih mejnih incidentov ali drugih za varnost pomembnejših dogodkov pa do konca letošnjega septembra ni bilo, ne na meji z R Avstrijo in ne na slovensko-hrvaški meji. MARJELA AGREŽ, »CT« odkriva tudi najmanjša ekspiozivna sredstva Ameriška zvezna letalska uprava je preizkusila nov rentgenski aparat za odkrivanje eksploziva v letalski prt- ljagi. Aparat, vreden okrog 14 milijonov nemških mark, deluje na način, ki ga najpogosteje uporabljajo v medicini, tako imenovani tomografiji (CT). Pri tem postopku prt- ljago preslikajo v plasteh. Na taki trodimenzionalni sliki je možno odkriti tudi najmanjše količine eksploziva. Če se bo aparat obnesel, naj bi do leta 1997 z njim opremili vse ameriške letalske družbe. (Sled) Pristanek na njivi Na magistralni cesti v Slo- venskih Konjicah se je, v četr- tek 30. novembra popoldne pripetila nezgoda, v kateri se je ena oseba hudo telesno po- škodovala, na avtomobilu pa je škode za okoli 90 tisoč to- larjev. Milena K. (28) iz Zreč je vo- zila osebni avtomobil iz smeri Stranic proti Slovenskim Ko- njicam. Med vožnjo po klancu navzdol je z desnima kolesoma zapeljala na bankino, takoj za tem pa nazaj na vozišče, kjer jo je pričelo zanašati. Pri tem je vozilo zdrsnilo na brežino in se nato po nekaj metrih pre- vračanja ustavilo na njivi. V nesreči se je voznica hudo te- lesno poškodovala. Nenadoma na cesto Na magistralni cesti v nase- lju Šmarje pri Jelšah se je, v petek 1. decembra popoldne pripetila nezgoda, v kateri je hude telesne poškodbe utrpel pešec. Ivan H. (46) iz Bohovega je hodil po pločniku v smeri Me- stinja. V neposredni bližini tr- govine Keros je nenadoma prečkal vozišče, in to v času, ko se je za njim pripeljal voz- nik osebnega avtomobila, 67- letni Aleksander S. iz Rogaške Slatine. Voznik je zaviral, a tr- čenja ni mogel preprečiti. Čeino trčenje Na regionalni cesti v kraju Spodnja Rečica se je, v soboto 2. decembra zvečer pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodo- vana, na vozilih pa je škode za okoli 200 tisoč tolarjev. Branko E. (48) iz Ljubljane je vozil osebni avtomobil iz smeri Radmirja proti Mozirju. Ko se je v Spodnji Rečici pri- peljal do hiše št. 65, se je iz nasprotne smeri pripeljal voz- nik osebnega avtomobila, 23- letni Forti E. iz Florjana pri Gtomjem Gradu, ki je zapeljal na levo stran vozišča. Sledilo, je čelno trčenje, v katerem je voznik Forti E. utrpel hude te—, lesne poškodbe. M.A. S pištolo mimo letaliških kontrol s plinsko pištolo, ki se na zunaj ne razlikuje od prave, so novinarji neke nemške televizije preizku- sili varnost na glavnih nemških letališčih. Rezul- tat akcije vzbuja skrb, saj je prislovična nemška na- tančnost padla na izpitu. Novinar se je kot nava- den potnik le z ročno prt- ljago, v kateri je imel spravljeno plinsko pištolo, vkrcal na letalo. Njegova ročna torbica je šla skozi vse običajne varnostne kontrole na letališčih, od največjega frankfurtskega, kjer pristane in vzleti okrog tisoč letal dnevno, do miinchenskega, ki velja za najbolj varnega. Ob vsa- kem neoviranem prenosu plinske pištole na letalo je novinar začudene kontrol- ne organe in tudi pilote seznanil s to televizijsko akcijo. Prav tako je istemu novi- narju, opreniljenemu s pri- pordco in oblečenemu v de- lovni kombinezon bivšega letališkega delavca, uspel dostop do vseh zavarova- nih letaliških prostorov in letal na letaliških stezah, kjer naj bi bila kontrola še bolj poostrena... Po tej ak- ciji televizijcev so na vseh nemških letališčih odločno ukrepali, smo prebrali v re- viji Sled. 92 samo za nujne primere! v Operativno-komunikacijskem centru UNZ Celje sprejmejo na telefonski liniji 92 od 200 do 250 telefonskih klicev dnevno, kar je veliko preveč, in kar pomeni, da se občani na to številko obračajo prepogosto in cesto po nepotrebnem. Ta številka je namreč namenjena le nujnim klicem; za takšne primere, ko morajo policisti kar najhitreje ukre- pati. Ker pa je linija 92 pogosto zasedena, se dogaja, da morajo ljudje, ki so resnično v stiski in ki so celo življenj- sko ogroženi, čakati na prosto linijo, izgubljene minute pa so v takšnih primerih lahko odločilne in usodne. M.A. Štefan ali Štefan - razlika majlina, a očitna če policista med postopkom tikaš, te ta lahko kaznuje s 1200 markami kazni, če pa mu pokažeš značilen »Effejev prst«, boš segel v žep kar 2200 mark globoko. Še slabše je, če policista pre- zirljivo označiš, na pfimer za »bedaka«; takrat se denarna kazen dvigne že na 3000 mark. Takšne kazni se v Nemčiji obetajo po novem letu. Avto- mobilska zveza ADAC je že objavila nov katalog denarnih kazni za nedostojno obnašanje udeležencev v prometu. In kaj te doleti pri nas, če si drzneš žaliti policista ali policistko? Nič posebno pretresljivega. Najvišja kazen, ki ti jo lahko odmerijo, znaša 10 tisoč slo- venskih tolarjev ali približno 120 mark. Razlika je torej očitna. Navpično stegnjeni sredinec roke je v Nemčiji postal pojem. Če se še spomnite, je nemški nogometni reprezentant Šte- fan Effenberg na tekmi proti Koreji na svetovnem nogomet- nem prvenstvu junija 1994 na tak način žalil gledalce, zaradi česar so ga izključili iz držav- ne reprezentance. Od takrat dalje je za žaljivko z iztegnje- nim sredincem v rabi izraz »Effejev prst«. .......,,..w..._M,A„ Vneie so se saje v petek, 1. decembra ob 17.30 uri, je izbruhnil požar v Novi Cerkvi, na 300 let stari stanovanjski hiši Jožeta P. iz Straže. Pri ogledu so ugotovili, da je požar nastal v dimniku, kjer so se vnele saje, ogenj pa se je potem hitro razširil na strop hiše. Ogenj so pogasili gasilci iz Socke in Nove Cerk- ve. Gmotna škoda znaša okoli 150 tisoč tolarjev. Brunarica v ogniu Minulo soboto okoli 4. ure je nastal požar na brunarici Ve- lenjčana Vlada Z., v kraju Ja- vorje na Šentjurskem. V poža- ru, ki ga je povzročilo pregret- je trajnožareče peči, je bruna- rica v celoti zgorela, skupaj z notranjo opremo, rešili pa so le del inventarja. Požar so poga- sili gasilci iz Gorice pri Slivni- ci, gmotna škoda pa znaša pri- bližno 800 tisoč tolarjev. Požar aii požig? v petek, 1. decembra ob 23.50 uri, je prišlo do požara na kamp prikolici, ki je stala v neposredni bližini Tehniške srednje šole v Celju, ki je tudi lastnica prikolice. Prikolica je, z opremo vred, v celoti zgore- la, tako da gmotna škoda zna- ša okoli 200 tisoč tolarjev. Po- žar so pogasili celjski poklicni gasilci, vzrok požara pa polici- sti in kriminalisti še raziskuje- jo. Obstaja svun, da je bil požar podtaknjen. M.A. Prijeli prekaljena vlomilca Delavci Policijske postaje Celje so v minulem tednu prijeli LK. (26) in J.R. (24), ki sta osumljena večjega števila vlomov v različne objekte. Kar osemkrat naj bi vlamljala v gostinske lokale, sedemkrat v vrtce in šestkrat v druge objekte. Kradla sta predvsem akustične aparate in podobno opremo ter cigarete, večinoma na območju občin Celje, Šentjur in Slovenske Konjice. Ukradeno robo sta prodajala kupcem v Celju in Mariboru, zoper devet oseb, ki so vedele, da kupujejo ukradene predmete, pa bodo poli- cisti napisali kazenske ovadbe za kaznivo dejanje pri- krivanja. Nekaj ukradenih predmetov so osumljenima že zasegli in jih vrnili oškodovancem. Po našem kazen- skem zakoniku je zaradi prikrivanja mogoče v zaporu odsedeti tudi dve dolgi leti. M.A. AVTOVLOMI v torek, 28. novembra pono- či, je neznani storilec razbil okensko steklo in tako vlomil v osebni avtomobil R5, ki je bil parkiran na Dečkovi cesti v Celju. Iz vozila je ukradel tor- bico z dokumenti in tisoč to- larji gotovine. Damjana P. iz Zagrada pri Celju je oškodo- vana za okoli 40 tisoč tolarjev. V noči na 1. december je nekdo vlomil v osebni avtomo- bil znamke zastava yugo, par- kiran na Rudarski cesti v Vele- nju. Ukradel je nekaj opreme za tenis, disk-men s slušalka- mi, več zgoščenk ter nekaj drugih manjših predmetov. Tomaž M. iz Trebnjega je oškodovan za okoli 160 tisoč tolarjev. V soboto, 2. decembra, je neznani storilec vlomil v to- vorno vozilo znamke merce- des, parkirano na Dečkovi ce- sti v Celju. Iz vozila je ukradel cb radijsko postajo, s tem pa je Lucijana M. iz Celja oškodoval za približno 20 tisoč tolarjev. Minulo nedeljo zjutraj ozi- roma dopoldne je nekdo vlo- mil v osebni avtomobil, ki je bil parkiran na Vranskem pred stanovanjsko hišo Petra P. Iz vozila je ukradel avtora- dio kasetofon 2aiamke bla- upunkt in lastnika oškodoval za okoli 35 tisoč tolarjev. V noči na 3. december je neznani storilec vlomil v oseb- ni avtomobil, last Fabijana G., ki je bil parkiran na Goriški ulici v Velenju. Ukradel je av- toradio kasetofon in polico z zvočnikoma. Na Stanetovi uli- ci v Velenju pa je vlomil še v osebni avtomobil, last Vitomi- ra V., ukradel pa je avtoradio. Lastnika sta oškodovana za okoli 55 tisoč tolarjev. Št. 49. - 7. december 199S 25 Mrtvi telefoni v torek, 28. novembra zve- čer, je neznani storilec, na še nepojasnjen način, pretrgal te- lefonski kabel, ki je bil nape- ljan nad cesto v kraju Solčava. Brez telefonske zveze je ostalo 30 telefonskih naročnikov. Z dejanjem je podjetje Telekom Slovenije oškodovano za okoli 100 tisoč tolarjev. UIcradei goifa v noči na 28. november je neznani storilec ukradel oseb- no vozilo znamke VW golf X, bele bar\'e, z reg. št. CE 21- 96H. Vozilo je bilo parkirano na Ulici frankolovskih žrtev v Celju, lastnik Stanislav J. pa je oškodovan za okoli 700 tisoč tolarjev. Oicno brez poiifen v dneh od 26. do 28. novem- bra je neznani storilec vlomil v vikend Jožefa F. v Pmovšah. V notranjosti hiše ni bilo nič ta- kega, kar bi pritegnilo njegovo pozornost, se je pa zagledal v dve okni in z njih demontiral polkna z nosilci vred. Lastnik je oškodovan za okoli 50 tisoč tolarjev. Kaj mu bo uniforma? v sredo, 29. novembra po- poldne, je nekdo vlomil v ne- dograjeno stanovanjsko hišo v Višnji vasi. Iz objekta je ukra- del 12 termostatskih glav za radiatorske ventile, telefonski aparat in vojaško uniformo. Ivan M. iz Vojnika je oškodo- van za okoli 80 tisoč tolarjev. Tat-šicododelec v času noči na 29. november je neznani storilec vlomil v prostore mizarskega obrata podjetja Interes iz Velenja, v Babnem pri Celju. V objektu je demontiral več različnih stro- jev za obdelavo lesa ter jih od- peljal neznano kam. Pri de- montaži pa je bil tako nespre- ten, da je nekatere stroje tudi poškodoval. Skupna gmotna škoda znaša okoli 4 milijone tolarjev. Siepa fiorida v noči na 30. november je neznanega storilca pritegnila limuzina fiorida vugo, ki je bi- la parkirana na Skapinovi uli- ci v Celju. Z vozila je demonti- ral sprednje luči in vetrobran- sko steklo. Lastnik Andrej S. iz Celja je oškodovan za pri- bližno .100 tisoč tolarjev. Orodje in daijnogled v noči na 30. november je nekdo vlomil v vikend v kraju Runtole, last Slavka G. iz Škofje vasi pri Celju. Vzel si je čas in preiskal vse prostore, ukradel pa je nekaj orodja in daljnogled. Lastnik je oškodo- van za okoli 50 tisoč tolarjev. Naicit in denar Minuli četrtek popoldne oziroma zvečer je neznani sto- rilec vlomil v stanovanjsko hi- šo na Polulah v Celju. Po te- meljitem ogledu prostorov je našel in ukradel večjo količino zlatnine, 180 tisoč tolarjev go- tovine in še za okoli 30 tisoč tolarjev bankovcev v različnih valutah. Ivana G. je oškodova- na za okoli 350 tisoč tolarjev. Segei pod puit v petek, 1. decembra, je nez- nani storilec vlomil v bistro Porsche v Radečah, ki trenut- no ne obratuje. Iz točilne mize je pobral ves denar ter ga na varnem preštel. Naštel je okoli 30 tisočakov, za prav tolikšno vsoto pa je oškodovan lastnik lokala, Franc M. iz Radeč. Samo cigarete v noči na 2. december je neznani storilec vlomil v kiosk na Ulici XIV. divizije v Celju. V notranjosti kioska si je na- kradel več zavitkov različnih vrst cigaret in lastnico Danico P. oškodoval za okoli 240 tisoč tolarjev. Zabrisal sledi v noči na 2. december je nekdo vlon^il v osnovno šolo na Vrunčevi ulici v Celju. V posamezne prostore je vlam- Ijal tudi v notranjosti stavbe, kradel pa je samo v kuhinji in se zadovoljil zgolj s hrano. Pri odhodu je poskušal svoje sle- dove zakriti tako, da je aktivi- ral gasilni aparat na prah. Šo- lo je oškodoval za okoli 50 ti- soč tolarjev. Pogrešani terenec v ponedeljek, 4. novembra popoldne, je neznani storilec, s parkirnega prostora na Gre- venbrojski ulici, ukradel te- rensko vozilo znamke mitsu- bishi pajero 2,5 TDGL. Vozilo je bele barve, z reg. št. CE 36- lOE, lastnik Alojzij H. iz Kri- stan vrha pa je oškodovan za okoli 5 milijonov 350 tisoč to- larjev. Kradel na postaji Minulo nedeljo ali v noči na ponedeljek je neznani storilec vlomil v kiosk na avtobusni postaji v Celju. Ukradel je več- jo količino cigaret, čokolad in žvečilnih gumijev. Lastnik Esad R. je oškodovan za pri- bližno 60 tisoč tolarjev. Preiskal, našel v ponedeljek, 4. novembra popoldne, je neznani storilec vlomil vhodna vrata in tako stopil v notranjost stanovanja Franca I. iz Celja. Stanovanje je dodobra preiskal in odšel z video kamero, u^alkmanom, zlatim nakitom in devizami. Lastnik je oškodovan za okoli 350 tisoč tolarjev. Serija viomov v času od 30. novembra do 2. decembra je neznani storilec vlomil v vrsto vikendov v Šempetru oziroma Zalogu: -v vikendu Franca S. iz Pod- loga je ukradel škarje za reza- nje trte, vredne okoli 2 tisoč tolarjev; -v vikendu Franca H. iz Gru- šovelj je ukradel stensko uro, prenosni agregat in zaboj z orodjem, lastnika pa oškodo- val za okoli 100 tisoč tolarjev; -v vikendu Anice F., ki biva v Nemčiji, je ukradel televizijski sprejemnik, plinsko jeklenko, električni žar, mesoreznico, aparat za kavo, ročno orodje in nekaj alkoholnih pijač v skupni vrednosti okoli 450 ti- soč tolarjev; -v vikendu Ivana P. iz Šempe- tra pa je ukradel televizor (čb), vreden okoli 20 tisoč tolarjev. Pobegla roparja v sredo, 29. novembra ob 18.30 uri, sta dva neznana moška vstopila v prodajalno Tobak na Tomšičevi cesti v Velenju in potem oropala tamkajšnjo prodajalko, Sto- janko P. iz Velenja. Žensko sta najprej z udar- ci zbila na tla, potem pa jo je eden od napadalcev, še na tleh ležečo, močno obrcal. Iz predala prodajnega pulta sta nato pobrala 119 tisoč tolar- jev gotovine in zbežala nez- nano kam. Roparja sta mlajša moška, visoka okoli 180 cm, na glavi pa sta imela črni, najverjet- neje pleteni volneni kapi. Pr- vi je bil oblečen v bundo, po- dobno puhovki, prečno pre- šito, in v ponošene kavboj ke, obut pa je bil v umazane športne copate. Drugi napa- dalec, ki je nekoliko nižje postave, pa je imel na sebi črno bundo. Telesno poško- dovano prodajalko so z reše- valnim vozilom odpeljali v Zdravstveni dom Velenje, od tam pa v slovenjegraško bol- nišnico, kjer je ostala na zdravljenju. M.A. Kričava budnica V nedeljo zarana je občane v delu Šentjurja doletela ne- navadna budnica, ko so trije mladi Šentjurčani, Aleš Z., Benjamin J. in Nenad V., vsi stari 18 let, veseljačili s kri- čanjem in metanjem petard. Ob petih so se na policij- sko postajo Šentjur začeli oglašati prebivalci iz Ulice Dušana Kvedra in nato še stanovalci z Ulice Valentina Orožna. Na kraj dogajanja je nemudoma odšla patrulja, ki je mladeniče pozvala, naj utihnejo, ti pa so se na hitro spravili v avto in se skozi odprta okna še naprej drli ter metali petarde po tleh. Da bi jih onemogočili, so po- licisti uporabili plinski raz- pršilec, potem pa so jih še vklenili ter odpeljali na poli- cijsko postajo. Tam so Aleše- vo psihofizično stanje preve- rili z alkotestom, ki je poka- zal 1,55 g/kg alkohola v or- ganizmu, ker pa je korenjak še kar naprej kričal in se za- letaval v vrata in steno, so ga dali v prostor za pridržanje. Benjamina in Nenada so spustili domov, vsi trije pa se bodo zagovarjali pri sodniku za prekrške. M.A. Boj na črni borzi Naše narodno gospodarstvo je treba čimprej dokončno urediti. Vsak ve, s kakšnimi težavami se moramo boriti, saj so še vedno ovire, katerih je kriv okupator in ki jih mora- mo premostiti, da preidemo v normalni tek. Gospodarska obnova nam je torej vodilni moment. Pristojni gospodarski uradi so takoj uvedli nakaznice za blago, ki ga nimamo trenutno v izobilju. Na ta način so sku- šali onemogočiti gotovim lju- dem kopičenje blaga ter špe- kulacijo z njim. Kljub predpi- som in opozorilom pa se naj- dejo ljudje, ki skušajo izrabiti gospodarske neprilike in uga- njati čmoborzijanstvo in špe- kulacijo. Pri tem jih vodijo v glavnem pohlep po dobičku, v gotovih primerih pa tudi želja, škodovati mladi državi in ljudski oblasti pri njenih na- porih. V interesu ljudstva sa- mega, kakor tudi v interesu pravilne gospodarske obnove je ljudska oblast izdala odred- be, ki naj bi onemogočila naj- manjši poizkus črne borze. Za- to je bila postavljena 29.9.1945 za celjsko okrožje posebna Komisija za pobijanje nedovo- ljene špekulacije, ki je že v kratkem času prekrižala celi vrsti koristolovcev njihove umazane posle. S pomočjo mi- ličnikov so zaplenili velike ko- ličine različnega blaga, krivce pa so kaznovali z globami. Dva slučaja, pri katerih gre za večje zneske od 5000 din, so pa predali javnemu tožilcu za celjsko okrožje. Navedli bomo nekaj prime- rov. Tako so n.pr. zaplenili 7 večjih kosov usnja za podpla- te, 6 že urezanih podplatov, 8 parov ženskih nogavic, 3 svinjske kože za aktovke, 2 kompletni boks - koži, 2 3 koma- dov malih žepnih nožev, 9 ko- madov ustnih harmonik, 24 komadov paste, 1 karton za- maškov za lovske patrone, 100 kom. lovskih mešičkov in 1 karton svinčenih zm. Poleg zaplembe vseh navedenih predmetov je moral krivec plačati še globo 500 din. V drugem primeru so zaple- nili 9 brisač, 8 m pisanega pralnega blaga, 8 m belega platna, 10 m roza platna ter 16 vretenc sukanca. Krivec je plačal 500 din globe. Dalje so zaplenili črno in belo kožo, nekemu drugemu špekulantu 3 m pralnega plat- na, 6 m debelega sukna, 1 par nizkih čevljev, 3 m rižastega blaga, 3 m belega platna in 2,5 m sukna. Plačal je globo 500 din. Osebo, ki je imela pri sebi 62 komadov usnjatih podpla- tov za čevlje, so poleg zaplem- be obsodili na globo 1000 din. Ti primeri naj služijo kot dokaz, da ljudska oblast bud- no čuva interese ljudstva in da krivce pošteno kaznuje. Vsem onim pa, ki kljub vsemu še skušajo uganjati črno borzo, naj bo to opomin. Pri razkrin- kavanju takšnih protiljudskih elementov pa sodelujemo vsi, ker bomo le na ta način od- stranili tak nezdrav pojav. (Nova pot, 6. novembra 1945) V Jel€larni je počilo V nedeljo, 2. decembra dopoldne, so v Železarni Štore, v obratu Jeklarna, polnili peč martinovko s starim železom, pri tem pa je prišlo do močne eksplo- zije. Talino in nekaj še nestaljenega železa je vrglo iz peči, pričela pa je goreti plastika na žerjavu pod pečjo. Ogenj so pogasili delavci sami, gmotna škoda pa, sku- paj z ovrednotenim izpadom proizvodnje, znaša okoli 500 tisoč tolarjev. Do eksplozije je prišlo, ker je bila med vloženim železom in talino prisotna tudi voda. M.A. Št. 49. - 7. december 1995 GLASBA 26 Druga kaseta kvarteta Svit Kvartet Svit iz Velenja je iz- dal drugo kaseto z naslovom S pesmijo na vasi. Pred leti je kvartet ustanovil Franc Mar- tinšek, ki je kasneje izstopil iz kvarteta. Martinšek je vztrajal in poiskal nove tri pevce (Mi- lan Leber, Mirko Rožanc in Lovro Razgoršek), ki so pri- morali prejšnji kvartet, da je ime Svit prepustil njim. Tako je pred nami kaseta pravega kvarteta, čeprav tudi druga skupina, ki je to ime izgubila, nastopa in snema. Kvartet Svit vadi pri gasil- skem društvu v Bevčah, za kar so društvu hvaležni. Tudi pri drugi kaseti jim je bil izvrstni mentor Tomaž Tozon, medtem ko je njihov zborovodja Janez Kolerič in organizacijski vodja Andrej Koren. Kaseto je pos- nel tonski mojster Drago Hri- bovšek v studiu Helidon, ki jo je tudi izdal. Zanimiv je izbor pesmi, ki so pretežno ljudske in starej- šega datuma, tako da jih Svi- tovci na lep način ohranjajo. Na A strani so pesmi Slovo od doma (ljudska). Čuda polna (ljudska), Oj hišica očetova (P.A. Hribar -preložil Janez Kolerič), Spev ljubezni. Ko so trkali in Prav'jo, bogata bo (vse ljudske) in na B Vinska (dr. Anton Schwab), Prišla bo pomlad (prir. Jože Leskovar, drugo kitico je zložil Franc Ksaver Meško), Zelenica (ljud- ska), V dolini tihi (Mavricij Slatnar), Pozdrav (P.H. Satt- ner), Voščilo (Franc Venturini) in Večemica (Anton Martin Slomšek). T.VRABL Kladivo, konl in voda na Luni Prejšnjo sredo se je na po- srečeni predstavitvi nove ka- sete zasedbe Kladivo, konj in voda zbralo kar lepo število Celjanov. Godba s kasete »Lu- na« je bila tokrat prvič pred- stavljena v živo, precej roc- kovsko obarvane skladbe pa so presenetile prenekatero uho, bolj vajeno »unplugged« zvokov s prejšnjih koncertov in nosilcev zvoka te najstarej- še še delujoče celjske ročk za- sedbe. Skupina Kladivo, konj in voda je nastala konec sedem- desetih, v zlati dobi slovenske akustične glasbe. Dobra bese- dila Danicla Bedrača, ki je vse do danes ostal glavna gonilna sila tega benda, in odličen glas takrat še popolnoma neznane Damjane Golavšek, sta bila zaščitni znak njihovih prvih dveh glasbenih projektov; ka- sete »Zorenja« in vinilne ploš- če »Vidov ples«. S številnimi nastopi, po zadnjem štetju naj bi jih bilo kar tristo, so se Kla- divo, konj in voda v prvi polo- vici osemdesetih prebili v sam vrh slovenske akustične god- be. Prepozno. V tistih letih je začelo zanimanje za danes spet popularne »unplugged« koncerte hitro upadati, čemur je sledil tudi počasen a neu- stavljiv zaton številnih sloven- skih akustičnih bendov, tudi zasedbe Kladivo, konj in voda. Člani benda so se podali na nova glasbena pota, najbolj pa je seveda uspelo pevki Damja- ni Golavšek, ki je pred krat- kim objavila že šesto samo- stojno kaseto. Danijel Bedrač je skupaj z Mariom Marzidovškom naj- prej pri berlinski založbi Alien Art izdal drzno kaseto »Non- music«, kasneje pa še z zased- bo Sfinkter album »Under The Liquid Light« za italijansko založbo Pošto della fragole. Sledil je nekaj letni molk, ki pa ga je neumorni Bedrač do- bro izkoristil in v novo obleko odel deset svojih starih nape- vov in besedil, k sodelovanju pa pritegnil še pevca Karla Kompoša in pevko Neno Žmajde. V celjskem studiu Co- da je tako nastala kaseta »Lu- na«, ki jo spet odlikujejo dobra Bedračeva besedila, solidno petje, dokaj ostra rockovska podlaga, ki pa je izredno slabo producirana (slabo izbrani elektronski instrumenti, pred- vsem bobni, nekoliko naivni kitarski solo vložki...), na ra- čun slabih kaset pa je izdelek »popestren« še z neprijetnim šumenjem. Poslušalec ima ta- ko vseskozi občutek, da poslu- ša soliden demo posnetek, ki pa ga čaka še končna obde- lava. Slednje je prav gotovo opa- zila tudi prej omenjena trojica, ki je pred nedavnim v bend povabila še tri »stare mačke iz celjske rockovske šole« - kita- rista Braneta Mihajloviča-Ko- sto, bobnarja Livina Opareno- viča in basista Evgena Opare- noviča. SŠ Brane Klaužar je te dni kon- čal snemanje sedme kasete, ki ji je dal naslov Trije kralji. Prihodnje leto bo Brane Kla- užar odpotoval na nekaj te- densko turnejo v ZDA in Ka- nado. Vesele Štaierke (Mojca Črešnar, Loti Žlaus, Marjana Hercog) bodo za Božič izdale prvo samostojno kaseto z na- slovom Vesele Stajerke, vsako soboto v decembru vključno s Silvestrovim igrajo v penzionu Raduha v Lučah, januarja pa v Slovenski Bistrici. Posnele so tudi prve posnetke za oddajo na MMTV. Delajo pod mentor- skim vodstvom Jožeta Žlausa. Fantje izpod Rogle obstojajo sedem let, nastopili so na festi- valih na Ptuju, Števerjanu in Vurberku ter Graški gori, iz- dali so tri kasete, delajo pod mentorskim vodstvom Borisa Kovačiča in pripravljajo četr- to kaseto, ki naj bi izšla spo- mladi prihodnje leto. Do Veli- ke noči pa bodo vsako soboto igrali v gostišču Smogavc v Gorenju nad Zrečami. Peter Šmid, odlični harmo- nikar, ki je leta 1993 osvojil naslov absolutnega zmagoval- ca Zlate harmonike Ljubečna, razmišlja o svojem triu in ka- seti. Še vedno dela pod men- torskim vodstvom Braneta Klaužarja in tudi že sam kom- ponira. Trenutno obvlada oko li 80 skladb in gre povsod, ka- mor ga povabijo. In navduši! Jože Bohorč iz Šentjurja, ki je pred leti osvojil naslov ljub- ljenca občinstva na Zlati har- moniki Ljubečne, je posnel pr- vih šest skladb za kaseto. To so pretežno instrumentalne viže, ki so jih nekoč igrali po ohce- tih. Želi jih ohraniti, zato jih je tudi posnel. O Robiju Zupanu, odličnem glasbeniku z Vranskega, dolgo nismo kaj dosti slišali. Fant pa je s skupino pri Helidonu in pod mentoi-stvom Vilka Avse- nika posnel material za novo kaseto, ki bo izšla januarja. »Lahko bi že letos, vendar ni- ma smisla hiteti v decembru, ko je s kasetami prava gneča,« pove Robi in obljublja, da bo- mo ob novih skladbah prijetno presenečeni. Laura Pešak, desetletna de- klica iz Šentjurja, v teh dneh veselo hodi v šolo ter v studiu Zlati zvoki v Kisovcu pri Igor- ju Podpečanu snema prvo ka- seto z desetimi pesmimi. Kase- ta bo izšla za božično-novolet- ne praznike. Sicer pa Laura tudi veliko nastopa, trenutno s CIK na jubilejni turneji in povsod jo ljudje lepo sprej- mejo. Franci Zeme pripravlja v Vojniku novo zanimivo prire- ditev brez vsakega ozvočenja ali tako, kot so peli in igrali nekoč. Prireditev bo združena z Miklavževanjem in bo v kul- turnem domu v Vojniku 9. de- cembra. Nastopili bodo ljud- ski godci in pevci. TV »Sijaj mi sončece« drugače Vokalna skupina F+ iz Izole obstoja tri leta, iz anonimnosti pa je stopila lani, ko je s popu- larnimi Primorskimi fanti na- stopila na treh festivalih v Števerjanu, Ptuju in Maribo- ru, ter osvojila srca občinstva s še danes popularno Amore, amore. Po nekaj uspešnih nastopih po Sloveniji so se razšli in F+ je začel temeljiteje delati sam. Doslej so izdali dve kaseti, studijsko in bolj za sebe in pri- jatelje z naslovom »Prijatli« ter drugo, ki jo pravkar priča- kujejo, z naslovom »Sijaj mi sončece«. Leon Bučer, ki v zadnjih dneh največ potuje po Slove- niji in obiskuje radijske posta- je, kjer predstavlja najnovejši izdelek F+, je o novem projektu povedal: »Naš vzornik je kvartet DO in poskušali smo nekaj podob- nega tudi mi narediti s sloven- sko ljudsko pesmijo. Dodali smo ji glasbeno spremljavo in nekaj sodobnih dodatkov, zdaj pa bomo videli, kako se bo to med ljudmi prijelo. Jeseni in pozimi vsak teden redno poje- mo v hotelu Delfin v Izoli, kjer smo predstavili tudi pesmi, ki bodo na kaseti. Ugotovili smo, da so jih ljudje lepo sprejeli in prepričani smo, da bo tako tu- di z našim glasbenim iz- delkom.« F+ je precej nastopal po zdraviliških krajih, pa po vseh večjih krajih naše obale... »V treh letih smo imeli okoli 90 samostojnih in kombiniranih koncertov,« pove Bučer in do- da, da ob slovenskih ljudskih pesmi uživajo tudi v prepeva- nju zabavne glasbe, jazza in zlasti črnskih duhovnih pesmi. »Tu imamo velike vzornike v New Swing Quartetu, s kate- rimi se dobro poznamo in nam tudi veliko svetujejo, kako naj delamo. To nam zelo koristi in smo takega prijateljskega so- delovanja veseli.« Kaseto Sijaj mi sončece so posneli v studiu Radia Koper, vse pesmi so zapeli (na sliki od leve) Šteljo Grbec, Leon Bu- čer, Danilo Japelj in Mario Pe- tvar, ki je tudi umetniški vodja in je pripravil vse aranžmaje. TONE VRABL Tako lepa pesem Nova kaseta In zgoščenka Rime Damjane Golavšek Damjana Golavšek je do se- daj posnela pet kaset in tri zgoščenke. Zadnja kaseta in kompaktna plošča nosi naslov Rime. Sicer pa Damjana ob ponedeljkih in torkih uči v glasbenem vrtcu Muzikalček v Celju in kot pravi je Celje še vedno kraj, v katerega se zelo rada vrača. Je skoraj domačinka, doma je bila v Petrovčah. Vendar pravi: »To da si domačin je tako kot pregovor, da je kova- čeva kobila zmeraj bosa. V Ce- lju sem mogoče v celi karieri .javno nastopala samo enkrat kot pevka.« Skoraj vsa besedila na kase- ti in CD plošči Rime so Damja- nino maslo, naslovno besedilo je napisala Silva Baje, besedi- lo za skladbo Samo še nocoj pa je napisala Katarina Habe. Pri delu ima velike zasluge tudi Damjanin življenjski sopot- nik, Carli Novak. Je na Rimah kakšna pri- redba? To je avtorska plošča nare- jena zaradi tega, ker sva imela s Carlijem veliko idej, ki sva jih želela uresničiti. Vesela sva, da so to najine ideje in ideje najinih prijateljev. Pri- redb torej ni. Za skladbo Solze si posnela videospot. Zakaj prav za to skladbo? Poslušalcem, najinim prija- teljem, ki niso v neposredni povezavi z glasbo, so se Solze najbolj vtisnile v spomin. Spol je režiral Vinči Anžlovar in nastala je ena lepa zgodbica. Rime je naslov kasete in plošče zaradi pesmi, ki jo naj- demo na koncu obeh nosilcev zvoka... Tisti, ki bodo tej skladbi prisluhnili, bodo prav gotovo lahko vedeli, zakaj ima plošča takšen naslov. Rime je lahko prispodoba za rimanje besed ali pa za pesem. Zato tak na- slov. Se ti zdi da svet stoji na- robe? Ja, včasih. Sploh če se zalju- bita sonce in luna, kar se je zgodilo v moji domišljiji, in potem ne veš ali je dan ali je noč, ker sta oba naenkrat na nebu. Odvisno kako pogledaš. Možno je tudi, da svet ni na- robe. Kdaj dobiš inspiracijo za pesmi? Mogoče me inspirira kakšna melodija, kot pri skladbi Sol- ze. Se pa dolgo časa nabira in če je pravi melanholičen obču- tek, pride kakšna pesem na piano. Ampak pride tudi, če sem dobro razpoložena. Obi- čajno mi kar pade na papir. Dolgo časa se nekaj plete, in bolj kot se mučim z rimami manj jih je, potem pa kar na- enkrat pade. Se bojiš srčnih tatov? Joj, niti ne. Izkušnja z mo- jim srčnim tatom je zelo do- bra, tako, da če bi bili vsi takš- ni srčni tati, kot je moj črni tat, naj jih bo veliko. To je v bistvu lepo in to sem hotela v pesmi Srčni tat povedati. Imaš rada rože? Imam. Če bi videli moje sta- novanje, bi videli, da je kot džungla. Vse je zaraščeno. Tu- di za sprostitev rada rišem ro- že. Rada vidim, da je svet tako lep kot so rožice. To je moj ideal. Vse kar se dogaja in kar ni tako lepo, me zelo žalosti. Kdaj pa si začela peti? Že zelo majhna. Resno pa pojem šest let. Nikoli nisem sanjala o tem, da bi bila pevka. Vedno sem si mislila, da bom kaj drugega, čeprav sem hodi- la v šolo tudi za pevko. Mislila sem, da bom zdravnica ali uči- teljica, kar sedaj tudi sem. Da bom pa pevka, no, to pa ie bož- ja sreča pravzaprav. Zelo rada kuhaš. Kaj naj- raje? Moja družina, to .so zelo do- bri odjemalci. Moram reči, da jedo vse od A do Ž. Za njih je fino kuhati. Sicer pa je ta spekter malih kuharskih moj- strovin zelo širok. Od italijan- ske kuhinje, do slovenske, ne lotevam pa se kitajske kuhi- nje, ali pa lignjev, ker vse špri- ca naokoli in imam nato pre- več dela s čiščenjem. Ostalo pa vse. Kaj si želiš v življenju? Da bi ostalo tako kot je. Se- daj sem srečna. Damjani lahko tudi pišete na naslov: Damjana Golavšek, Polje 32/23, Ljubljana. SIMONA BRGLEZ iViiranova Ranjena ptica »Svojo glasbeno pot sem za- čel že v vrtcu, kjer smo prepe- vali v veliki skupini,« začenja pripovedovanje o enajstletni glasbeni poti Miran Tetičko- vič. Resno se je začel z glasbo ukvarjati pri 20. letih. Bobnal je za skupino Polet, s katero so spremljali znane izvajalce kot npr. Brendija, Simono Weiss, Zlatka Dobriča in druge. Pri- bližno tri leta pa je na samo- stojni poti. Ranjena ptica je naslovna skladba istoimenske kasete, ki je izšla julija. To je priredba. Miran je pred leti vrtel glasbo v diskoteki in ta skladba je bila ena izmed tistih, ki jo je moral zavrteti večkrat na ve- čer. Od tod tudi izvira odloči- tev, zakaj je to skladbo naredil v slovenskem jeziku. Melodija je ostala ista. Slovenski tekst je napisal Vojko Tomažič, pri- jatelj iz skupine Polet. Na ka- seti Ranjena ptica, ki jo je Mi- ran izdal pri založbi Mandari- na, sta še dve priredbi, Techno Marina in Una Paloma Blanca. Sicer pa je Ranjena ptica Mi- ranova druga kaseta, prva ka- seta pa ima naslov Nazdravi- mo za rojstni dan, izšla pa je pred dobrima dvema letoma. Predstavlja se kar pod imenom Miran, zakaj, nas je zanimalo? »Moj priimek je dolg in na koncu je - ič, ki ga ljudje ne sprejemajo dobro. Sicer pa sem se odločil, da bom razpi- sal, verjetno v Kaju, natečaj za svoje umetniško ime.« Miran pripravlja za skladbo Techno Marina tudi videospot, ki bo verjetno posnet še letos ali najkasneje na začetku dru- gega leta. Promocijo nove ka- sete Ranjena ptica bo imel Mi- ran novembra. Če ga kdo želi povabiti na nastop, pa dodaja- mo njegov naslov in telefonsko številko: Miran Tetičkovič, Maistrova 8, 62250 Ptuj, tele- fon 062/776-260. SIMONA BRGLEZ Šff. 49. - 7. december 1995 27 GLASBA Prvo mesto britanske lestvi- ce najbolje prodajanih single plošč je že tretji teden v lasti dua ROBSON&JERONE in njune skladbe »i Belive«. Na drugem mestu se še vedno za- držuje g-raper COOLIO s ko- madom »Gangsta's Paradise«, na tretjem mestu je britanski duo EVERVTHING BUT THE GIRL s pesmico »Missing«, tik za njima so irski pop zvezdniki BOYZONE s priredbo 25 let stare uspešnice »Father And Son« Cata Stevensa, med naj- boljše pa se je ta teden prebil tudi single »Miss Sarajevo« skupine PASSANGERS (Bo- no, The Edge, Brian Eno, Pa- varotti). Na vrhu lestvice UK TOP 50 LP's sta, s svojim isto- imenskim prvencem, uvrščena ROBSON&JERONE, drugo mesto zasedajo legendarni Li- verpoolčani THE BEATLES s dvojnim albumom »Antology 1«, na tretjem mestu so še ved- no OASIS, na četrto mesto pa se je tokrat zavihtela MA- DONNA (na sliki) z LP »Som- mething To Remember«. Na drugi strani Atlantika, v ZDA, se že nekaj tednov na prvih treh mestih lestvice single plošč izmenjujejo Coolio, Ma- riah Carey in Janet Jackson. Prvo mesto na lestvici najbolje prodajanih LP je trenutno v rokah skupine THE DOGG POUND in njihove plošče »Dogg Food«, za njimi se je uvrstila MARIAH CAREY z LP »Daydream«, tretji pa so rapperji CVPRESS HILL s svojim tretjim albumom. Ena izmed najmočnejših ameriških neodvisnih založbo DEF JAM je konec novembra z izidom kompleta štirih CD plošč, na katerem je poleg ne- katerih pri nas manj znanih izvajalcev, mogoče slišati tudi skladbe rap zvezdnikov Bea- stie Boys, Public Enemy, LL Cool J in Warren G, počastila svojo desetletnico. Založbo Def Jam sta leta 1985 ustano- vila Russel Simons in Rick Ru- bin in si z objavo plošč takrat skoraj neznanih skupin Slay- er, Rim DMC in The Cult ustvarila precejšnjo premože- nje, s katerim sta kasneje do svetovne slave pomagala še številnim metalcem in rap- perjem. Nova seattleška ročk atrak- cija, grunge bend TRULY, ki ga sestavljajo bivši člani sku- pin Soundgarden in The Sce- aming Trees, je pri založbi Ca- pitol objavil svoj prvi album. Prvenec bo v Evropi dosegljiv šele prihodnje leto, v živo pa se bo skupino Truly na starem kontinentu dalo videti že ta mesec. Založba East West je v zad- njih desetih letih s prodajo plošč skupine SIMPLY RED zaslužila kar 375 mio dolarjev, omenjeni bend pa je od te vso- te dobil le »slabih« 50 mio do- larjev. Mick Hucknall (na sli- ki), pevec in vodja skupine, je zato že vložil tožbo, s katero želi razveljaviti nepravično pogodbo. Podobnih prijemov sta se lani lotila tudi Prince in George Michael, za oba pa se je ta tožniška avantura neslav- no končala. Sodišče je v obeh primerih dosodilo v prid za- ložbam, Prince in George pa sta morala plačati več milijo- nov dolarjev za sodne stroške, oderuške advokate in nespo- štovanje pogodb. Kar dve leti in pol je LOU REED pripravljal material za svoj novi album »Set The Twi- light Reeling«, ki pa se bo na trgovinskih policah znašel šele v začetku pomladi. Glasba na tej plošči naj bi bila nadalje- vanje Reedove prejšnje plošče »Magic And Loss«. Da ročk heroji iz sedemdesetih še niso za v staro šaro namerava do- ber mesec pred Reedom z novo ploščo dokazati tudi praoče punka IGGY POP. Po meteorskem vzponu sku- pin OASIS in BLUR v sam vrh britanske pop ročk produkci- je, se je slednjima pridružila tudi skupina PULP, ki jo vodi karizmatični pevec Jarvis Cocker. Angleška šesterica se je s svojim zadnjim albumom »Different Class« sredi no- vembra zavihtela prav na vrh angleške lestvice najbolje pro- dajanih LP, nič slabše pa se ni odrezala skladba »Mis-sha- pes«, po uspešnici »Common People« že drugi single s prej omenjenega albuma. V začetku prihodnjega leta bo kranjska založba Panika Records objavila prvo kom- paktno ploščo žalskih trash metalcev INTERCEPTOR. Zgoščenka bo zapolnjena s posnetki z njihovih prvih dveh kaset, na njej pa bo tudi nekaj novih skladb. Ena izmed njih bo tudi pesem »1.12.« (Dan bo- ja proti AIDSu), ki so jo Inter- ceptor posneli v novogoriškem studiu Rose, gre pa za poslove- njeno »unplugged« verzijo nji- hovega lastnega komada »Mi- sprized Dead«. Novogoriška skupina BIG BEN se, po desetih letih skup- nega dela, enajstih kasetah in več kot tisoč koncertih, razha- ja. Krivec za razpad ene izmed najuspešnejših slovenskih pop skupin, ki se je kar nekajkrat dokazala tudi na festivalih v tujini, je Gianni Rijavec, ki je že nekaj časa zanemarjal delo v skupini, saj je večino svoje energije porabil za delo na te- leviziji. V petek, 8.decembra, bo v klubu Bar-fly nastopil TO- MAŽ DOMICELJ s Projektom Triglav. Poleg svojih »zimze- lenčkov« bo Tomaž celjski pu- bliki predstavil tudi novi al- bum »Bivše in bodoče«, kon- cert pa bo tudi ena izmed pr- vih priložnosti, ko se bo dalo v živo slišati famozno »Marjeti- ca in Tonček«. Dan kasneje, v soboto, bo v Ljubljani, v dvorani KUD France Prešeren, s spremlje- valci godel znani blues pevec EDDIE FLOYD, prvič ob 20. in drugič ob 23. uri. 12. decembra bo v Festivalni dvorani v Ljubljani nastopil GUY CLARK, legenda blues, folk in country glasbe iz osrčja Teksasa. STANE ŠPEGEL Sredi tega meseca bo pri založbi ZKP RTVS izšel drugi album DOMINIKA KOZARIČA. Na zgoščenki in kaseti se bo znašlo deset skladb, večino izmed njih je Dominik posnel v studiu Luca, pri snemanju pa sta mu največ pomagala Tomaž Borsan in Sašo Fajon. Ista založba je konec prejšnjega tedna izdala tudi kaseto in kompaktno ploščo z največjimi uspešnicami primor- ske skupine PRIZMA, ki je v začetku osemdesetih nanizala cel kup uspešnic in festivalskih zmag. Califomijskifunk-me- talci RED HOT CHILI PEPPERS so morali od- povedati precejšen del turneje po Ameriki. Bobnar Chad Smith si je pri igranju baseballa zlomil roko, kar pa ga ni oviralo, da ne bi »enoročno« odigral ne- kaj skladb na showu Davida Lettermana. Pop loto Za skladbe, ki jih je izbral Stane Špegel, lahko glasu- jete v sredo, 13. decembra ob 18. uri. Kupone na dopisnicah pošljite na naslov: Radio Celje, Prešernova 19, Celje. Št. 49. - 7. december 1995 ZA AVTOMOBILISTE 28 Fiat bravo/brava evropsici avtomobil ieta 1996 časi se res spreminjajo. Pred nekaj leti izbor za evropski avtomobil leta ni bil deležen kakšne izjemne pozornosti niti pri publiki niti pri avtomobilskih tovarnah. Sedaj pa se zdi, da predvsem tovarne v takšnih in podobnih naslo- vih oziroma izbirah, ki se proti koncu leta vrstijo skoraj po tekočem traku, vidijo ustrezno priložnost za marke- tinško in tržno promocijo svojih avto- mobilov. Med tiste naslove, ki imajo še pose- bej veliko težo, spada torej že omenje- ni evropski avtomobil leta. Komisijo sestavlja 56 avtomobilskih novinarjev iz 21 evropskih držav, ki so letos na- slov evropski avto leta 1996 podelili fiatu bravo/brava. To pomeni, da je vozilo italijanske korporacije Fiat že drugič zapored osvojilo ta naslov (lani je bil evropski avto leta punto). Fiat bravo/brava je dobil 26 odstotkov gla- sov, v konkurenci pa so bili še peugeot 406, pa audi A4, opel vectra, mercedes razreda E in še vrsta drugih avtomobi- lov, ki so se na trgu pojavili letos. Italijanski Fiat je od leta 1964, torej od tedaj, ko je začela ta žirija izbirati evropski avtomobil leta, osvojil kar se- dem naslovov, kar je zanimiv rezultat. Sicer pa je bil ob vsem drugem avto leta tudi tipo (1986), ki ga je Fiat sedaj zamenjal z bravo/brava. Na sliki: fiat bravo/brava, evropski avtomobil leta 1996. Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec v Celju je bilo na prodaj okoli 510 vozil. Prodanih je bilo 7 avtomobilov. Organiza- torji so zdali tudi 62 kompletov kupoprodajnih pogodb. Obisko- valcevpaje bilo okoli 1500. Dosedanja prodaja podira reliorde v letošnjih desetih mesecih so na slovenskem trgu prvič registrirali 53.053 novih oseb- nih avtomobilov. To je skoraj izjemna številka, kajti letošnja prodaja je v primerjavi z lan- sko večja celo za 31,9 od- stotka. Oktobra je bilo prodanih oziroma prvič registriranih 5917 avtomobilov, kar pome- ni, da je deseti letošnji mesec četrti najuspešnejši doslej. To je vsaj manjše presenečenje, kajti prodaja je vse od rekord- nega junija oziroma julija pa- dala. Zanimiva je tudi primer- java letošnjega oktobra z lan- skim. Letošnja prodaja je na- mreč od lanske oktobrske več- ja kar za 95,5 odstotka. Lestvi- ca najbolje prodajanih avto- mobilov se z oktobrom ni bi- stveno spremenila. Najbolje je šel v promet renault clio (4560), potem renault 5 (4493), na tretjem mestu je fiat punto, ki znova dobiva zagon po skromni prodaji avgusta in septembra, na četrtem pa VW golf, kar je vsaj manjše prese- nečenje, kajti golf cenovno ob- čutno odstopa od konkurentov na prvih treh mestih. Največji tržni delež si je zagotovil Re- nault (35,8 odstotka), sledita pa Fiat in Volkswagen. Južno- korejske avtomobilske tovarne so si zagotovile 7,9-odstotni delež in s tem občutno prehite- le japonske tovarne (6,3 od- stotka trga). Če bo novembra in decembra prodaja osebnih avtomobilov vsaj približno ta- ko ugodna, kot je bila oktobra, bodo vsi skupaj v letu 1995 na slovenskem trgu prodali sko- raj 65 tisoč osebnih avtomobi- lov, kar je nedvomno zelo pri- jetna številka. Na sliki: rena- ult clio, najbolje prodajani av- tomobil na slovenskem trgu v desetih mesecih. Cez dve leti golf IV Volkswagnov golf je že dol- ga leta najbolje prodajano nemško vozilo in tudi evrop- sko vozilo, zato je razumljiva pozornost, s katero spremljajo nastajanje nove generacije VW golfa oziroma golfa IV (na sliki). Novi golf naj bi se na trgu pojavil čez približno dve leti, v določenih časovnih zaporedjih pa naj bi sledile še vse druge izvedenke. Tako bo golf IV za približno deset centimetrov daljši, dokaj obel, pa z radi- kalno odrezanim zadkom. Najprej se bosta na trgu poja- vili pet in trivratna različica, kar je seveda že običaj. Kasne- je naj bi ponudili še kupe, pa variant (kombi) in vsekakor tudi kabriolet, katerega roj- stvo se utegne zavleči skoraj tja do konca tisočletja. Pri VW ob tem pravijo, da bodo pri izdelavi novega golfa stroške zmanjšali vsaj za 3 tisoč mark pri vsakem vozilu, letna proiz- vodnja pa zanesljivo ne bo manjša od 350 ali celo 400 ti- soč vozil. Z motorji pri Volks- wagnu seveda ne more biti prav pretiranih zadreg, vse pa kaže, da bodo novemu golfu namenili nov oziroma nekoli- ko posodobljeni VR6 agregat, pri Audiju naj bi si sposodili 1,8-litrski motor s po petimi ventili na valj in petvaljnik z oznako VR5, ki naj bi ponujal športnih 210 KM. Pri serijsko vgrajeni opremi naj bi bil golf rv nekaj bogatejši kot so ali so bili predhodniki. Tako naj bi bil avto opremljen z dvema zračnima varnostnima blazi- nama, protiblokimim zavor- nim sistemom ABS, central- nim zaklepanjem, servovolan- skim ojačevalnikom ipd. Os- novno vprašanje pa seveda ostaja: bo cena tako ugodna, da bo golf rv še naprej naj avto? Počakati bo treba še ne- kaj časa. Gneča, da te kap! v ponedeljek, ko je zobe prvič pokazala zima, je bilo na Teharjah, pri vulkanizerju Rosandu Prevolniku živo, da je kaj. Gotovo več kot dvajset avtomobilov je neprestano, vse popoldne, do poznih večernih ur polnilo dvorišče vulkanizer- stva in vsi so čakali na to, da bi jeklene konjičke obuli v zimske pnevmatike. Tudi Rosando Prevolnik je poprijel za delo, a si je med 16. in 17. uro vzel čas, da smo opraviU še radijsko žrebanje. Vsi tisti kupci, ki so od oktobra do decembra kupili Goodyearove pnev- matike, so namreč lahko sodelovali v nagradnem žrebanju. Pet nagrajencev je prejelo lepe nagrade. Štiri je podaril Rosando, prvo, to je smučarski paket v tujini za eno osebo, pa podjetje' Pan Adria iz Ljubljane, ki je ekskluzivni zastopnik za pnevma-! tike Goodyear na Slovenskem tržišču. it. 49. - 7. december 1995 29 ZA AVTOMOBILISTE Prihodnje ieto mercedes benz viano Mercedes Benz, najpo- membnejši del največjega nemškega koncema Daimler Benz, uresničuje svoje napove- di, da bo vsako leto predstavil vsaj eno ali celo več novih vo- zil. Tako je letos ob vsem dru- gem pripeljal na trg novi E in kombi sprinter, sedaj pa napo- veduje limuzinski kombi z imenom viano (na sliki). Pri Mercedes Benzu računa- jo, da bodo avtomobil dejan- sko pripeljali na trg proti kon- cu oziroma septembra 1996, pri čemer upajo, da se jim bo v Evropi posrečilo prodati neka- ko do 25 tisoč vianov. Slednji je visok in dokaj dolg (475 cen- timetrov), ponujal bo prostor tudi sedmim oziroma osmim ljudem (serijsko pa ima sedem sedežev). Avto deluje na prvi pogled dokaj visoko, se bo pa ob vsem drugem dokazoval z nekaj prijetnimi tehničnimi novostmi. Med slednje vseka- kor spada zračno vzmetenje zadnje osi, kar naj bi zagotav- ljalo še večje udobje v notra- njosti, poleg tega pa bodo tri- točkovni varnostni pasovi in- tegralni del zadnjih sedežev. Motorji bodo različni, vseka- kor pa za začetek 2,3-litrski bencinski štirivaljnik z močjo 105 kW/143 KM pri 5000 vrt- ljajih v minuti in turbodizelski štirivaljnik z enako gibno pro- stornino ter z 72 kW/98 KM pri 3800 vrtljajih v minuti. Mercedes Benz napoveduje tu- di druge agregate in sicer vsaj za nekatere države, kjer si bo mogoče omisliti tudi 2,0-litr- ski bencinski motor, medtem, ko naj bi bil viano z 2,8-litr- skim šestvaljnikom naprodaj leta 1997. Pri Mercedes Benzu seveda natančno vedo, zakaj se pojavljajo s takšnim vozi- lom na evropskem in tudi sve- tovnem trgu. Gre za razred, ki mu napovedujejo največji raz- cvet, kajti že čez nekaj let naj bi v Evropi prodali vsaj 450 tisoč limuzinskih kombijev, na svetu pa vsaj dva milijona. In zato pri MB nočejo ostati praznih rok. Saxo bo zamenjal citroena AX Francoski Citroen bo pri- hodnje leto na marčevskem avtomobilskem salonu v Žene- vi predstavil povsem novo vo- zilo z imenom saxo. S tem av- tomobilom bo končno zame- njal sedanji AX, najmanjši av- tomobil pri hiši. Citroen saxo (na sliki) bo v bistvu nastal na nekoliko po- sodobljeni in daljši osnovni peugeota 106 (Peugeot in Ci- troen sta združena v francoski korporaciji PSA) in bo dolg 372 centimetrov, kar med dru- gim pomeni, da bo med daljši- mi v svoji kategoriji (clio 371, punto 376, fiesta 373 centime- trov ipd). Izdelovali ga bodo v tovarni Aulnay v bližini Pari- za, za začetek pa bodo ponudi- li zgolj trivratno izvedenko, medtem ko petvratno različico napovedujejo za kasneje. V vo- zilo bodo vgrajevali štiri ben- cinske motorje z gibnimi pro- storninami od 1,0 pa 1,1 nato 1,4 in končno 1,6-litra in moč- mi od najmanj 50 pa do največ 90 KM. Cez nekaj mesecev naj bi na trg pripeljala tudi razli- čica z najmočnejšim agrega- tom (1,6-litra, po štiri ventile na valj "in 120 KM). Dizelski motorji pridejo na vrsto čez nekaj mesecev, ob vsem dru- gem pa bo na voljo tudi zelo varčni dizelski agregat z gibno prostornino 1,5-litra in s 58 KM. Kdaj se bo citroen saxo pojavil pri nas, pa je ta hip še prezgodaj napovedovati. Dobri rezultati francoskega Renaulta Francoski Renault je v le- tošnjih devetih mesecih ustva- ril za 137 milijarde francoskih frankov prihodkov, kar je za 4,5 odstotka več kot lani v tem času. Največ je k tej številki pri- spevala izdelava avtomobilov (in sicer 102 milijardi fran- kov), kar je za 1,7 odstotka boljši rezultat kot lani v tem •času. Pač pa se je Renault ne- kaj slabše odrezal na evrop- skih trgih, kajti njegov letošnji tržni delež je 10,4 odstotka, medtem ko je bil lani v tem času še 10,8 odstotka. Po svoje je na to vplivala relativno skronma prodaja renaulta 19, ki ga bodo v začetku prihod- njega leta zamenjali z renaul- tom megane (na sliki). Po dru- gi strani pa so lahko pri Rena- ultu veseli dobre kupčije z la- guno, saj se je njena prodaja povečala kar za 40,4 odstotka, medtem, ko je bilo kupcev twinga za 7,7 odstotka več, po- leg tega pa se je za 6,6 odstot- ka povečala tudi prodaja lah- kih komercialnih vozil. Seve- da pa je treba ob tem upošte- vati, da se evropski trg ne mo- re pohvaliti s kakšno izjemno prodajo v tem času (za 0,5 od- stotka več) in da gre slabo predvsem v Španiji in tudi v Franciji. Solidno poslovanje novomeškega Revoza Novomeški Revoz, slovensko-francoska avtomobilska tovarna, ki je pretežno v francoski lasti, je imel v letošnjih šestih mesecih za 58,8 milijard tolarjev ali 2,5 milijarde francoskih frankov skupnega prometa, kar je za skoraj 30 odstotkov več kot lani v tem času. Dobička je bilo za 985 milijonov tolarjev ali za 41,2 milijarde francoskih frankov. To je sicer manj kot v enakem lanskem obdobju, je pa dokaj blizu skupnemu čiste- mu dobičku Revoza v lanskem letu (1,096 milijarde tolarjev). Ob tem pri Revozu me- nijo, da bo celo leto 1995 dokaj uspešno, čeprav je stanje na evropskih trgih, kamor izvozijo skoraj 90 odstotkov avtomobilov (cliov in R 5), različno. Št. 49. - 7. december 1995 NASVETI 30 V MODNEM VRTINCU Pripravlja: VLASTA CAH ^ ŽEROVNIK Ko naše nadobudneže - pridne in »skoraj« pridne - obišče Miklavž, se vznemirlji- vo odštevanje dni, ki nas ločijo do novega leta čisto uradno začne. Dobri trije tedni bodo, če malce razmislimo, komaj zadostovali za nakupe daril, slastne hrane, najboljše pijače in morda še nove obleke. Tudi glasna beseda in kakšen stres- ni dan spadata poleg - to je pač s prednovoletnim direnda- jem potrebno vzeti v zakup, zato si nikar ne očitajte, če pri vas doma te dni ne kraljujeta ena sama harmonija in spokoj- nost ... Naš Božiček pa bo po 20.de- cembru razveselil nagrajenki meseca novembra: ročno izde- lana pletenina bo tokrat grela Mojco Korošec iz Celja, ročno poslikan svilen šal pa bo po- lepšal obleko Heleni Andelič, prav tako iz Celja. Z darilnim bonom v vrednosti 5000 Sit donatorja trgovine Papillon iz Celja, si bo Marija Blažič iz Kranja kupila kakšno lepo blago ali nogavice, Pavla Ju- rak pa je po pošti že prejela zimsko številko revije za kul- turo oblačenja - MODO IN. Decemlirska modna vročica Kar brez sprenevedanja - prednovoletno vzdušje nam počasi že leze pod kožo in sko- raj evforično pričakovanje se loteva tudi nas. Dogovorjeni smo, da bomo v naših decembrskih modnih vr- tinčenjih razkrili nekaj skriv- nosti iz sveta večerne mode - predvsem najbolj všečnih in uporabnih tudi za tiste s tanj- šo čekovno knjižico. Pa usmerimo zvedav pogled najprej v izložbena okna mod- nih svetišč - Pariza in Milana. Znova vse šumi v dolgih kri- nolinastih toaletah, znova se vse blešči od razkošnih veze- nin in znova nas prevzema ro- mantično razpoloženje ob po- gledu na zlate in srebrne sate- naste tkanine. Pravzaprav je zlato in sre- bro osvojilo domala sleherno kreatorsko srce. Vendar ni vse košato in dolgo, tudi čutno oprijete dekoltirane obleke so prav zaželene, celo kratke in najkrajše. No, to pa je že bolj sprejem- ljiva varianta tudi za vse tiste, ki ne boste najbolj razigrane noči v letu preživele med kri- stalnimi lestenci in pogrinjki s srebrnim starinskim pri- borom ... Pa barve? Poleg omenjenih kovinskih efektov se bodo vro- če dame morda odločile za vroče-rdečo, kot kardinalski škrlat, bordo ali vijoličasto barvo. Ne, tudi na črno moda ni pozabila - še več, prav v ospredje slavnostne mode jo je povabila. In prva asociacija na črno barvo je - večna, vselej efekta in za vsako postavo pri- merna - mala črna obleka. Do- volj časa še imate, da si jo ku- pite, sešijete ali - upoštevajoč letošnje modne trende - pre- novite kar vašo staro. S po- močjo treh drobnih a uporab- nih idej, bomo to storili pri- hodnji teden, zato ne pozabite pokukati v naš Modni vrtinec! Anketno nagradno vprašanje meseca decembra: KAKO OBIČAJNO POSKRBITE ZA SVOJO SILVESTRSKO GAR- DEROBO? a) vsako leto si kupim novo večerno obleko izključno za silvestro- vanje, b) nabavim si obleko, ki jo lahko nosim tudi za manj slovesne priložnosti, c) preuredim si staro oblačilo, dokupim le nov detalj, d) ta tema me ne zanima, ker silvestrujem doma v običajni obleki. Odgovor na nagradno vprašanje: Ime in priimek:..................................... Točen naslov:...................................... ..................................... liBl.St.:....... Starost:..........Teža:..........Konfekcijska št.:. Najljubše barve:.................................... Jastrebina 'Boris Jagodic Jastrebina (Galega officina- lis L.) spada v družino metulj- nic, ki šteje približno 400 ro- dov s približno 2 tisoč vrstami. Njeni predstavniki so razširje- ni skoraj po vsem svetu kot drevesaste rastline, pleveli in kulturne rastline. Zanje je značilen someren cvet, ki ga lahko razdelimo samo na dva povsem enaka dela. Jastrebina je večletna rastli- na. V zemlji ima vretenasto koreniko s številnimi stranski- mi koreninicami. Iz nje požene do 1 m visoko pokončno, votlo steblo. To nosi dolge, kratko pecljate liste, ki so razdeljeni na 5 do 8 parov podolgovatih in priostrenih lističev. V za- listjih so dolgopecljati cvetni »grozdi z mnogimi svetlomodri- mi ali bledolisastimi cvetovi. Iz njih se po oprašitvi razvije strok z mnogimi semeni. Rast- lina cveti poleti od julija do konca avgusta. Raste po vlažnih travnikih, ob vodrdh bregovih jarkov, potokov in rek. Nabiramo celo cvetočo rast- lino in jo zrežemo ter posuši- mo v senci na prepihu ali v sušilniku ter spravimo v vreč- ke z dvojno steno. Jastrebina vsebuje čreslovi- ne, grenke snovi, flavonoide, gvanidinsko spojino galegin, saponine, rudninske soli itd. Vse te snovi delujejo kom- pleksno in jastrebina se upo- rablja pri sladkorni bolezni. Žene na vodo, spodbuja pote- nje. Ljudsko z(i-avilstvo pri- poroča čaj iz posušene rastline pri lažji obliki sladkorne bo- lezni. Galegin naj bi spodbujal delovanje laggerhansovih otočkov v trebušni sUnavki in tako počasi zniževal sladkor v krvi. V zadnjem času so v ja- strebini odkrili sledove kro- movih soli, ki naj bi delovale kot zdravilo proti sladkorni bolezni. Zato je jastrebina se- stavni del mnogih čajev proti sladkorni bolezni in nekateri priporočajo pitje takega čaja celo za preprečevanje nastan- ka sladkorne bolezni tipa II. Učinek se pojavi šele čez nekaj časa, seveda ob primerni dieti. Za čaj vzamemo eno polno čaj- no žličko posušene rastline in jo poparimo s 2 del vrele vode, pokrijemo in pustimo, da se ohladi. Nato precedimo in čaj pijemo po majhnih požirkih večkrat na dan. V prevelikih količinah pa lahko pride do slabosti v želodcu in se tak čaj bolniku zagnusi. Ljudsko zdravilstvo pripo- roča čaj iz jastrebine tudi do- ječim materam, da dobe več mleka. Poparek iz cvetov pa pone- kod uporabljajo za zdravljenje odrgnin in manjših ran ter za lajšanje bolečin in srbečice po piku žviželk. Garbure (zelenjavna juha s slanino) Potrebujemo: 500 g belega fižola, 2 lovorjeva lista, 1 žlič- ko timijana, 1 jedilno žlico se- sekljanega peteršilja, 250 g krompirja, 500 g zelenega fi- žola, 1500 g suhega svinjskega mesa, sveže mleti poper, 4 je- dilne žlice olivnega olja, 2 več- ja korenčka, 2 repi, 4 pore, 1 čebulo, 2 skodelici ohrovta in vodo za kuhanje! Priprava: Garbure je ne sa- mo odlična gaskonska juha iz- pod Pirenejev, temveč tudi slastna dušena jed. Z njeno pripravo začnemo že prejšnji večer, ko damo namočiti bel fižol. Naslednji dan ga ocedi- mo in ga stresemo v dovolj ve- lik lonec, dodamo lovorjeva li- sta, timijan in peteršilj, na enakomerne koščke narezan olupljen krompir in zeleni fi- žol, povojeno meso in dovolj vode, da je vse z njo prekrito. Popopramo in jed kuhamo 1 do 2 uri ter zalivamo z vodo, če je potrebno. V ponvi segrejemo olivno olje in na njem počasi dušimo sesekljano korenje, repi in če- bulo, tako, da zelenjava ne porjavi. Dušeno zelenjavo na- to dodamo k juhi in še nekoli- ko pokuhamo. Ko je svinjina kuhana, jo odstranimo in shranimo na toplem. Juhi do- damo sesekljan ohrovt in ku- hamo še pol ure. Juha je sedaj zelo gosta, dodamo ji še na koščke razrezano svinjino, še nekoliko pokuhamo in vroče postrežemo. Vanilijeva torta Potrebujemo: 20 dag moke, v2 zavitka pecilnega praška, 20 dag surovega masla, 10 dag sladkorja, 1 zavitek vanilin sladkorja, 10 dag lešnikov ali mandeljnov, 1 rumenjak, za noževo konico cimeta, nariba- no lupinico '/2 limone, marme- lado, 1 zavitek vanilina in sladkorno moko. Maslo zdrobimo z nožem v moko, pomešano s pecilnim praškom. Dodamo vse druge sestavine in zgnetemo v glad- ko testo. Spečemo ga po polo- vicah v dveh tortnih modelih. Eno pečeno polovico namaže- mo z marmelado in jo pokrije- mo z drugo. Po vrhu torto bo- gato potresemo z mešanico sladkorne moke in vanilija. Malakoff torta Penasto zmešajte gladko maso iz: 3 rumenjakov, 6 žlic vode, 180 g sladkorja, 1 vani- lin sladkorja. Nato dodajte še sneg iz 3 beljakov in na koncu 180 g moke, pomešane s '/2 žli- ce pecilnega praška. Pecite 30 minut v namašče- nem modelu za torto pri tem- peraturi 220 stopinj Celzija. Hladno torto 2 krat prerežite in premažite s kremo, priprav- ljeno iz: 1 vrečice Oetker lešni- kovega pudinga, kuhanega s 2 del mleka in sladkanega s 150 g sladkorja. V ohlajen puding vmešajte 125 g margarine in 70 g mletih lešnikov. Gotovo torto okrasite z Dr. Oetker »šlag peno« in čokoladnimi okraski. •str«l«giiij« IvoH« Šifra: Gaieb Po dolgem oklevanju se obračam na vas, saj me kakor vse druge zanima pokukati v prihodnost. Predvsem bi rada izvedela, kaj me čaka na zdravstvenem in ljubezenskem področju ter seveda pri delu. Ze vnaprej hvala za odgovor. Astrologinja: Iz tvoje astro- saalize je razvidno, da se ti z letošnjim letom izteka nek do- sedanji način življenja in da te po novem letu čakajo povsem nova in drugačna dogajanja. Prav zato pa poskusi do konca leta, ali pa vsaj do 7. januarja zaključiti kakšne zadeve, ki so zate pomembne. V januarju 96 - v drugi polovici malce bolj pazi v finančnih in družinskih zadevah ter na zdravje, pa tudi za nove začetke zate to ni naj- bolj primeren čas. V nasled- njem letu do maja bolj načrtuj in se ukvarjaj s sprotnimi za- devami, v drugi polovici leta pa bodi bolj aktivna navzven. Obetajo se ti spremembe v zvezi z delom, domom in de- narnimi zadevami. Veliko za- dev se bo začelo spreminjati, vendar pa bodo te spremembe zaključene šele leta 97. Naj- bolj primeren čas za menjavo službe bo okrog rojstnega dne- va leta 96. Včasih je bolje ne- koliko počakati, da se določe- ne stvari zgodijo in izvršijo ter šele kasneje ukrepati po svoje. Prav tako moraš naslednje leto bolj paziti na zdravje, jej do- datne vitamine, svežo in zdra- vo hrano ter več spi, predvsem to velja za prvo polovico na- slednjega leta. Nasploh ti je vedno bolj naklonjeno obdobje od avgusta do začetka Kozoro- ga. Skoraj vsako leto okrog Božiča pa imaš neka manjša presenečenja aU nemir. Nas- ploh moraš bolj paziti v odno- sih z izrazitimi Raki, saj ti v življenje lahko vnašajo precej nemira in skrbi. Napomejše obdobje je zate običajno v marcu in aprilu. Bolj ti je na- klonjeno obdobje mesečeve ra- sti, zato pomembnejše zadeve vedno počni v dneh od prazne do polne lune. Kupi si lunin koledarček ter si označi tudi dneve, ko se Luna nahaja v znamenjih od Device do Strel- ca znotraj vsakega meseca ter bodi bolj aktivna v teh dneh, saj ti je tak položaj Lune zelo naklonjen. To velja zate vse življenje, zato si velja to za- pomniti. Položaj Lune v dolo- čenem dnevu v mesecu pa lah- ko razbereš tudi iz pozicij pla- netov, ki jih objavljamo zra- ven mesečnega horoskopa. Lu- na prepotuje približno 13 sto- pinj na dan v zodiakalnem krogu, v katerem ima vsako znamenje 30 stopinj. Iz začet- ne pozicije prvega v mesecu (začetno stanje velja za pol- noč) zlahka razbereš, kdaj pri- dejo zate ti ugodni dnevi. Iz horoskopa za moškega, ki te zanima, je razvidno (žal mi ni- si priložila ure njegovega roj- stva), da se bo vajin odnos bolj jasno definiral v drugi polovici naslednjega leta, do takrat pa daj na prvo mesto tvojo šolo, kajti za to bo čas bolj ugoden. V življenju moraš bolj paziti na grlo in govor ter na ženske organe, pij več vode (filtrira- ne) in pri hrani se drži pravila: raje zaspi lačna kakor presita. Če boš spoštovala osnovne za- konitosti svojega astroritma, potem bo tvoje življenje dolgo, uspešno in srečno. Šifra: Upanje Sem v težki situaciji in ne vem, kako se bo moje življenje odvijalo naprej. Ali bom zmo- gla sama z otrokoma? Ali bom še kdaj srečna s kom, ki nam bo stal ob strani? Astrologinja: Ker je od va- šega pisma minilo že kar nekaj mesecev, so se določene stvari že odvrtele. Najbolj zoprno obdobje je že za vami, tako da se vam obetajo boljši časi. Že decembra ter celo naslednje leto vam kaže izboljšanje in premike na bolje, predvsem v zvezi z denarjem, mislim, da bi bilo dobro, da se decembra začnete potegovati za podalj- šanje delovnega razmerja, ali za neko novo službo. Pri tem vam bo pomagala neka starej- ša oseba, ki jo boste šele spoz- nali. Obupovati vam ne bo tre- ba, saj se bo za vas vse obmUo na bolje, veliko bolj kot ste pričakovali. Do septembra po- storite vse pomembnejše zade- ve in si potem vzemite nekaj počitka, kolikor se ob otrocih to da. Nasploh velja za vas ob- dobje od konca avgusta do za- četka novembra kot nekoliko napomejše, zato morate bolj paziti nase. V prihodnosti vi- dim v vaši bližini partnerja - morda Kozoroga, ki vas bo ce- nil in imel rad. Veliko sreče! i*. 49. - 7. december 1995 31 ZA RAZVEDRILO it. 49. - 7. december 199S VRTILJAK 32 it. 49. - 7. dMemlMr 199S 33 INFORMACIJE Sff. 49. - 7. december 1995 INFORMACIJE 34 it. 49. . 7. dMomb« IMS 35 INFORMACIJE Št. 49. - 7. december 1995 INFORMACIJE 3« it. 49. - 7. d*«*mb*r 1999 37 MALI OGLASI - INFORMACIJE it. 49. - 7. december 1995 MALI OGLASI • INFORMACIJE 38 il. 4». • 7. dcMHilMr IMS 39 MALI OGLASI - INFORMACIJE it. 49. - 7. december 1995 RUMENA STRAN 40 Aforizmi Ko je zakon v krizi, tudi interpelacija pravo- sodni ministrici nič ne zaleže. Bolje je vreči puško v koruzo kot kar naprej streljati mimo cilja. Shujšajmo! Ne dovolimo jim, da nas bodo lahko pustili na cedilu. Dojenčki prestanejo toliko cepljenj, da za pre- stajanje bolezni enostavno zmanjka časa. Ženske ne potrebujejo v vonjave ovitega moškega. Za začetek jim je dovolj že vonj po denarju. Kakorkoli stvari obračam, vedno znova vidim, da je vse obrnjeno na glavo. Ni čudno, da je za poklic arhitekta takšen odziv, če pa družba zahteva, da je po novem vsak sam arhitekt svojega življenja. Sistem, zavarovan od politika, bo varoval politika tako, da bo crknil prej kot on. Devetdeset odstotkov vsega je sranje, ostalo močno smrdi. FRANCI ČEČ žalsko pismo Božičku In dedku Mrazu Delavci žalske upravne enote so v teh dneh napisali pismo Božičku in dedku Mrazu. V njem oba prijazna moža vljudno naprošajo, naj jim zagotovi potrebne pro- store. Žalski župan Milan Dohnik namreč delu zapo- slenih v upravni enoti s pr- vim januarjem prihodnjega leta odpoveduje gostoljubje v občinski hiši. Če Žalčanov Božiček ali dedek Mraz ne bosta uslišala, preostane de- lavcem žalske upravne enote le še celjski župan Jože Zim- šek. Morda jim bo pa župan sosednje občine odstopil svoje prostore v žalski obči- ni, če jih že domači župan noče uslišati. Visoko letenje Posamezni veljaki Roga- ške Slatine so pred leti goreli od želje, da bi kraj okronali za mesto. Zdaj ima to meste- ce visoke pufe, vredne vele- mesta, zaradi gospodarske agonije pa malo množico brezposelnih. Včasih seje re- klo, da kdor visoko leta... Zvezda stalnica v Celju se starši s strahom odločajo za obisk različnih otroških prireditev. Na njih je namreč zvezda stalnica Živko Beškovnik, ki ne- umorno »zabava« tako na maškaradah, prireditvah ob prihodu Miklavža, dedka Mraza in še kje. Na Miklav- ževem sejmu v Golovcu tako ni bilo čisto jasno ali se otro- ci bolj bojijo velikega ani- matorja ali parkeljnov... Šok s Straussovimi valčki v Zdravilišču Laško pri- pravljajo jutri salonski ve- čer, ki si ga bodo gostje zara- di številnih šokov gotovo za- pomnili za vse večne čase. Najprej jih bo šokiral sam Salon, ki bo ponovno oživel v blišču nekdanjih dni, nato bodo šokirani še ob bogatem toplo-hladnem bifeju z jed- mi iz zakladnice dunajske kuhinje. Če še to ne bo do- volj, jih bo s čudovitimi Straussovimi melodijami do konca zašokiral še ansambel Šok. V znak spoštovanja Ko je oni dan stopila popularna pevka Irena Vrčkovnik- Dobnik prijetno oprtana s sinčkom Žanom v Erino trgovino Standard, je iz zvočnikov zadonela njena pesem Še n'kol ni cagavc pri lepi dečvi spal. Ni znano, ali so pesem zavrteli v režiji blagovnice ali pa so poklicali Radio Velenje, kupci pa so kljub vsemu pozorno ogledovali njo in Žana, če pojeta na »playback«. Veliki čarodej človek s tisoč talenti bi lahko rekli za Pavla Kavška iz Radeč, ki je »zaslovel« s svojim odkritjem paleolit- skega polža v okolici Radeč in svojo kariero nekoliko manj uspešno nadaljeval pri Zelenih. Zadnji veliki met mu je uspel s čarodejskimi nastopi za staro in mlado. Njegovi triki so občudovanja vredni, poseben čar pa na- stopom daje prelestna asi- stentka. Copperfield se men- da že zanima zanj. Hura, niso izgubili Po treh zaporednih pora- zih celjski žogobrcarji v ne- deljo končno niso doživeli neuspeha. No, tudi igrali ni- so. Vseeno na Skalni kleti zdaj na vsa usta napoveduje- jo veliko serijo brez poraza, ki naj bi trajala vsaj tri me- sece. Do nadaljevanja prven- stva. Marina Žužek iz Dobrne je tokrat ujela nagrado za šalo tedna, Ksenijo Gorenjak iz Dramelj pa smo izžrebali med kuponi. Pošljite nam tudi vi svoje »praznične« ša- le, ki jih bomo »ovekovečili« v novoletnem Foto humorju. Šala tedna Elektrika v Butalah Ker so v Butale napeljevali elektriko, se je pod drogovi, na katerih so bili delavci in pripenjali žice, zbralo staro in mlado. Smejali so se, da so se kar po kolenih tolkli. Ene- mu od delavcev je prekipelo, splezal je z droga in vprašal: »Kaj je tako smešnega?« »To, ko napeljujete žice tako visoko. Spo- daj vam bodo pa pobegnile vse krave.« Papagaj Nekega poletja se je družina Novak od- pravljala na morje. Imeli so porednega pa- pagaja, ki jim je vedno kakšno zagodel. Go- spod Novak je zato rekel papagaju: »Če mi spet kaj ušpičiš, te bom pribil na križ!« Ko so odšli, je papagaj po telefonu naročil sto ton premoga. Ko so se z morja vrnili, so zagledali pred hišo celo goro premoga. »Kaj takega, gora premoga pred našo hi- šo?« začudeno gleda gospod Novak delavca, poleg gore premoga. »Saj ste ga naročili!« Gospod Novak se je razjezil, odšel v hišo, pograbil papagaja in ga pribil na križ. Ko je papagaj čez cesto zagledal na križ pribitega Jezusa, ga je vrešče vprašal: »Ej, kolega, koliko premoga si pa ti naročil?« Pri zdravniku »Gospod Korošec, preiskave so pokazale, da imate vodo v kolenih, apno v žilah in kamne v žolču!« »No, zdaj mi pa samo še recite, da imam pesek v mehurju, pa začnem takoj zidati!« Problem - ali pa ne Dolenjka, Gorenjka in Štajerka so oprav- ljale izpit za stevardeso. Vse so dobile isto vprašanje: »Iz letala skočite s padalom in pristanete na otoku, kjer je petdeset mor- narjev že leto dni brez ženske. Kaj bi sto- rili?« Dolenjka: »Umrla bi od groze.« Gorenjka: »Prosila bi jih, naj ostanejo gentlemani.« Štajerka: »Vprašanje sem razumela, ven- dar ne vem, v čem je problem.« Res Je »Je res, da ti je zdravnik na zdravniškem pregledu prepovedal igrati nogomet?« »Da, res je.« »Ali si tako bolan?« »Ne, videl me je, kako igram.« Ziher Je ziher Jože je bil na počitnicah, za devetimi go- rami in dobil je telegram, v katerem je pisa- lo, da mu je umrla tašča. Takole je pisalo: »Balzamirati, sežgati ali pokopati.« On pa je odpisal: »balzamirati, sežgati in pokopati. >Ziher< je >ziher<.« WinY Fant se zaljubi v postavno dekle z ime- nom Wendy. Ljubezen gre tako daleč, da si fant na svoje orodje vtetovira njeno ime. Žal pa sta se v »hladnem« stanju videli le prva in zadnja črka, torej W in Y. Pa fant nekoč na javnem stranišču ravno opravlja svojo malo potrebo, ko poškili še k sosedu, mulatu. Takoj mu pade v oči, da ima tudi sosed tetovirano orodje, ravno tako sta se videli črki W in Y. Malo ljubosumen povpraša soseda, če tu- di njemu piše Wendy. »Ne,« odgovori sosed, »pri meni piše WELC0ME TO JAMAICA AND HAVE A NICE HOLIDAV. Na sodišču »Torej, gospa, kakšen vzrok navajate za ločitev od vašega moža?« »Moj poklic. Ker sem igralka, imampra- vico do zamenjave partnerja in reperto- arja.« Berač Berač je pri hiši dobil v dar pecivo. Ppje- del ga je in se zahvalil gospodinji. »Hvala, gospa, pecivo je bilo res po duši heraško.« »Res? In kaj to pomeni?« »Če bi bilo boljše, mi ga vi ne bi dali, če bi bilo pa slabše, ga jaz ne bi mogel pojesti. Šale so prispevali: Marija Kronovšek iz Bra- slovč, Darja Skrabl iz Štor, Marko Zorko iz Štor, Vanja Požin iz Rimskih Toplic, Majda Knez iz Žalca, Ivan Strmole iz Celja in Stanka Turnšek z Gomilskega. KUPON Najbolj sem se nasmejal šali: Moj naslov:__________ iff. 49. - 7. december 1995