Poštnina
paviallrana.
Uredništvo
In
upravnlštvo lista je v Ljubljani Breg ^t. 12. Telefon 119.
Štev. 44.
¥ Ljubljani, 3. novembra 1923.
Leto III.
AVTONOMIJ
Glasilo nZdpuženJa slovenskih ^tonomistov11.
Izhaja vsako soboto.
Celoletna naročnina 50 — D mesečna 4 — „
’ :rc vo ce-M) D.
4 Posamezie številke se ra-čunijo po Dl—
Inseratl te računajo: pol str. 560 D, manjši sorazmerno. — Pri malih oglasih beseda 50 p.
Ksi hnfomn 7 Lastno zakonodajo na lastnih tleh vzrostlega sloven-(inj IlUlbillU:	skega	ljudstva!
Preteklo nedeljo je umrl v Bel-gradu. Vest o njegovi nenadni smrti je vse »prečane" in vse tiste, ki upajo na sporazum med našimi tremi narodi, zelo potrla. Zakaj bil je ranjki iskren in pošten človek.
O tem človeku vemo, da je silno ljubil svoj narod, iz katerega je izšel. Zanj in za njegovo državo, da bi bila srečna, svobodna in neodvisna, je mnogo delal. Tudi ječe se ni ustrašil. Brez jeremijad in povzdigovanja svojega „mučeništva“ je mirno in dostojno prenesel, kar mu je bila naklonila politična usoda. In ko je nastala Jugoslavija, je bil med vodilnimi političnimi osebnosti v Belgradu edini, ki se je poiskušal zares uži-veti v novo dobo. Resno je študiral in povpraševal po naši kulturni in politični zgodovini; skušal se je preriniti tudi v naš slovenski jezik, da bi mogel bolje pojmiti slovensko dušo.
Za Srbijo ima velike zasluge, saj je bil eden poglavitnih njenih državnikov. Močan je bil kot človek, kot politik in kot državnik predvsem za-
to, ker je bil pošten. Poleg tega je bil izrazita borbena natura.
In ko je videl in sppznal, da je stranka, ki ji je bil soustanovitelj in vodnik, zašla na kriva pota, jo je skušal rešiti zmot. In jo je brez oklevanja zapustil in iz nje izstopil, ko je uvidel, da je njegov trud zaman. Raje je zapostavil samega sebe, kot pa odnehal od svojega spoznanja.
Tam v ulici kneza Mihajla je mož neutrudljivo študiral. Tam so našli vsi, ki so stremeli po sporazumu, hrepeneli po enakopravnosti in državljanski svobodi, uho, ki jih je razumno poslušalo; tam so našli tudi besede vere in upanja. Kot državniku in politiku so mu bili vzor Angleži in Amerikanci.
Ko sva se letošnjega junija zadnjikrat videla, pač nisem ob slovesu slutil, da bo ta mož, navidezno še zdrav in krepak, danes že mrtev. Vsi boljši gredo od nas ... Spominjali se ga bomo s spoštovanjem in hvaležnostjo.	A.	P.
Pet let.
Ta teden smo se spominjali dogodkov, ki so se odigravali pred petimi leti, in nismo bili prav ni e veseli.
Leta 1918. se je zrušila stara monarhija avstro-ogrska. V Avstriji v narodnostnem oziru tlačeni in zatirani narodi so postali čez # noč sama svoji .gospodje v svojih lastnih državah: Čehi na Češkoslovaškem, Poljaki, Hrvatje in tudi mi Slovenci smo uživali takrat za hip svojo popolno neodvisnost.
Slava naše neodvisnosti pa ni bila dolgotrajna!
Takrat je namreč prevladovalo med nami »jugoslovanstvo«. Kamor si stopil, povsod vse »jugoslovanske« fabrike, »jugoslovanske« organizacije in tako naprej. In od ▼soh strani nam je donelo na ušesa: En narod .srno, ena država, en gospodar! Živio Srbi, iždvijo Srbi in zopet živijo Srbi!
še zatiranje kakor smo ga prenašali pod Avstrijo.
Nekdaj smo imeli v deželi nemško uradništvo. In danes? Nekdaj smo imeli na poštnih nakaznicah, na jasnih poslopjih itd. dvojezične napise. Takrat smo se pritoževali nad takim nasiljem. A kaj imamo danes? Pa se nihče ne zgane! Nekdaj, ko smo bili še »tlačeni, zatirani in ponižani,« smo imeli prvovrstno upravo dn smo dobili kljub nemški vladi vsaj svojo pravico, če simo jo iskali. A danes? Danes smo »osvobojeni« in »ujedinje-ni, toda pravice ni več...
Danes se nam odpirajo oči na stežaj kakor vrata na skednju. Da-
nes spregledujemo! Danes vemo, kaj pomeni »jugoslovanstvo«, danes vemo, kaj pomeni »ujedinje-nje«, danes vemo, kaj pomeni pet 'let »svobode« ... Pet let !
Pet let svetovne vojne je odprlo oči mnogo ljudem. Tudi pet let »svobode« nam je odprlo oči. Tako odprlo, da vsaj po petih letih zopet vemo, da smo Slovenci in da smo narod. L. 1918. tega nismo videli, danes pa vemo. In 6e Srbi nimajo nobene druge zasluge za nas, kakor da so nam pet let odpirali oči in jih tudi odprli, je že samo to dovolj vzroka, da smo jim hvaležni in da jim navdušeno zakličemo: Živeli!
Nasilje.
Tako je pred petimi leti zijalo in kričalo vse, kar je lazilo in se plazilo po slovenskih tleh. ''Slovenci smo takrat pozabili, da smo Slovenci, pozabili smo, da smo narod, pozabili smo, da živimo svoje lastno življenje. In v svoji prirojeni ponižnosti smo se takoj vrgli na kolena pred novega gospodarja, še predno smo se do dobra oprostili starega!
V	naravnost »živinskem pijančevanju« (tako je stalo tiskano na plakatih prve narodne vlade, op. ur.), ki se je bilo takrat razpaslo po celi deželi, smo plavali v svojem »jugoslovanskem« navdušenju dalje in dalje, a nihče ni vedel, kam.
Danes pa vemo, vidimo in čutimo, kam smo priplavali. Slovenska neodvisnost je šla, na njeno mesto pa ni stopila svoboda, ni stopila demokratija,_ ni stopila ravino-p ravno st in pravica, ampak še huj-
Laška vlada ]e vpeljala za slovenske ljudske šole italijanščino kot učni jezik. Tak zakon je sklenila »kulturna" Italija v prosvitljenem dvajsetem stoletju, torej v dobi, ko že zamorci svoje otroke poučujejo v lastnem, materinem jeziku.
Proti temu nasilju in barbarstvu je cela Slovenija in cela Jugoslavija glasno protestirala. Temu protestu se pridružujemo tudi mi, dasiravno smo prepričani, da bo ostal naš protest brezuspešen. Lah je in ostane Lah.
Protesti zaležejo, kadar sto® za njimi moč. To moč si moramo priboriti. Imeli jo bomo takrat, ko bo postal Balkan velika, močna in svobodna zveza prostih in svobodnih držav.
Tudi italijanska kasarna ne bo večno držala. Tudi v Italiji se bodo dvtenili njeni danes tlačeni in zatirani deli in zahtevali svobodno združenje v federativni republiki.
Takrat bode tudi našim rojakom ob Soči zasijala svoboda.
Prispevek k zgodovini boja za avtonomijo Slovenije in federacijo države.
(Poroča Albin Prepeluh.)
IV.
Govoreč o tem poglavju naše povojne politične zgodovine, moramo imeti pred očmi tudi tedanjo politično ideologijo slovenskega naroda. Politiki, ki so bili že pred vojno zgolj nacijonalistično orijentirani, so bili po zlomu Avstro-ogrske monarhije za centralistično urejeno državo. Do tega jih je vodila njihova politična miselnost in nagnjenost iz predvojne dobe, ker so pač zrastli iz avstrijskih razmer. Kar je imel doslej politične in administrativne moči Dunaj, to imej poslej Belgrad. Da bi se morali
Slovenci v novi državi udejstvovati tudi kot narod, na to je prav malokdo mislil. Vendar so te vrste politiki svoja centralistična nagnenja izražali le bolj idejno, zakaj v praktičnem političnem udejstvovanju še dolgo niso bili tako ekstremni centralisti, kakršne so se pokazali šele davno pozneje: v konstituanti. Ko je odstopila prva slovenska narodna vlada, je bilo treba sestaviti novo: deželno vlado za Slovenijo. V ta namen so se sešle na posvetovanje vse tri tedanje politične stranke v Sloveniji: SLS, JDS in JSDS. Ta pogajanja so bila zelo dolgovezna in muč-
LISTEK.
22
Kmečki punt.
Hrvaško napisal Avgust S e n o a.
^Zaradi njega?" se je gospa začudila.
Že je ban hotel odgovoriti, toda na mah je okrenil glavo proti vratom, za katerimi se je čul glasen govor. Vstopil je sluga in javil, da želita podban in neka stara gospa govoriti z banom. Nekoliko v zadregi je resno odgovoril:
„Reci, da ne maram — ne, da ne morem, da imam nujne opravke — nikakor, nikakor!" Toda v tem trenotku so se Za slugo odprla vrata. V sobo je prihrumel visok, lep starec, plešast, mračen, z dolgo, belo brado in resnim, samozavestnim licem. Porinil je slugo v stran, stopil naprej, za njim pa je stopila v sobo gospa Uršula Heningova, bleda, jezna, z objokanim obrazom. Peter je zdrznil in prebledel.
»Spoštovani gospod ban!" je začel starec mirno in jasno, „ne zamerite! Cul sem, da imate opravke. Toda nujnejšega ni, kakor Vam ga prinašam jaz. Zgodilo se je nekaj nezaslišanega, razbojniškega. Ban je v naši deželi namestnik kralja, ban mora čuvati pravico vsak čas, zanj ni nujnejšega opravka!"
Ban je stisnil obrvi in ošinil prišleca z jeznim pogledom, toda starec je samozavestno
dvignil glavo in mirno gledal Petra, z rokama za širokim srebrnim pasom, ki mu je ovijal črno haljo.
»Kaj želite, gospod Ambrož?" je ban resno vprašal starca, dočim je banica s plahimi očmi gledala zdaj podbana, zdaj njegovo spremljevalko.
»Za sebe nič!" je odvrnil Ambrož Grego-rijanec. »Toda Vaš namestnik sem in pripeljal sem pred Vas to plemenito gospo, ki ima mnogo želeti “
v »Ki ima želeti vse," je živahno zakričala Uršula, ki je komaj sopla od gneva. "Vse hočem, gospod ban, ker ničesar nimam. Saj veste, kdo sem?"
Peter je prikimal in polglasno rekel:
»Govorite, gospa Heningova!"
»Pri Bogu, da bom," je planila Uršula, dvignila glavo in pritisnila roke na burna prsa. »Ne vem,‘s čim bi naj začela. Kača se mi vije okrog srca, žalost in bridkost mi stiskata grlo. Oprostite! Greh je in sramota pred Bogom! Saj me boste poslušali, kaj ne? Poslušati me morate, ker ste ban, ker ste plemič, ker ste človek! Poslušati me morate, ker sem žena, mati, vdova — ker bom lahko še levinja. Cujte, prosim Vas! Ce Vas v gozdu napade človek •hi Vam strga z vratu zlato verižico, bpste rekli: ropar je, to je niegov poklic, če ga do-' bim, pojde na vešala. Ce vas po zimi napade
gladen volk, boste rekli: nespametna in divja zver je, to je njegova natura — in s kroglo mu boste razbili črepinjo. Ce Vas sredi polja zaloti divji Turek, boste rekli: sovražnik moje svobode in vere je; z junaško sabljo mu boste vzeli glavo. To je vse popolnoma naravno. Toda kaj boste rekli, če vara krščen človek ubogo rodbino z Judeževim poljubom, če prvi sodnik države vdovi izcigani pogodbo, pa jo potem raztrga, pohodi in svoj starodavni grb opljuje? Kaj? Kaj boste rekli, če sivobradi ve-likaš, ki nosi ob kraljevem boku državno zastavo, v temni noči, skrivaj kakor hajduk ubogo vdovo, uboge otroke iz davne dedovine požene na golo zemljo, na trdi kamen, brez vsega? To ni naturno, to ni človeško; to je zverinsko, to je hudičevo! Kaj boste rekli na to, gospod ban, kaj?"
Peter Erdodi ni rekel nič.
»Vidim, da me ne razumete," je nadaljevala Uršula; Jaz govorim noro, kaj ne? Jezik se mi opleta, pamet se mi je zmešala. Kako tudi ne? Saj sem skoro izgubila vero v Boga! Pa si bom opomogla. Cujte! Bator je z menoj sklenil pogodbo. To Vam je menda znano?"
»Da,“ je odgovoril ban in mirno gledal razjarjeno gospo.
»Po tej pogodbi sem šla stanovat v Stu-bico, tudi to veste?1*
Ban, da ve.
(Dalje prih.)
na. Spornih jabolk je bilo več. Prvič: Katere panoge javnega gospodarstva in administracije naj ostanejo avtonomne in kaj naj se prepusti, centralni vladi? Drugič: Kdo naj nadzoruje delo delegatov centralne vlade? Tretjič: Katere resore in koliko naj upravlja vsaka od teh treh strank? Četrtič:	Koliko , zastopnikov dobi
vsaka od teh strank v »Držav-nem Veču“ (pozneje imenovanim »Začasno narodno predstavništvo") in petič; Koliko zastopnikov naj dobi „Pokraikiski zbor“ in po kakšnem ključu naj se porazdele mandati? Pripomniti moram, da se je tako vzpostavljen »parlament" in »Pokrajinski zbor" mislil od vseh le kot zasilno sredstvo, ki se stranke zedinijo nanj le, dokler ne bo mogoče razpisati volitev ne le v ta dva zastopstva, ampak tudi v občine. Takrat ni nihče mislil, da se bo tako oživotvorjeno »Začasno narodno predstavništvo" tako neznosno dolgo vleklo kot se je, in da »Pokrajinskega zbora" sploh ne bo. Končno so se omenjene tri slovenske politične stranke zedinile in sestavile vlado in sporočile imenoma svoje zastopnike za „Državno Veče“ in za »Pokrajinski zbor“ tudi javnosti potom časopisja.
V	kakšnem duhu so se vršila imenovana medstrankarska pogajanja in kakšna politična ideologija jih je obvladovala, naj v ilustracijo služi zapisnik z dne 8. januarja 1919. leta.
Glasi se: »Zapisnik o razgovoru dne 8. jan. 1919 za sestavo nove vlade in o ključu med strankami za »Državno Veče" in za »Pokrajinski zbor".
Navzoči: dr. VI. Ravnihar, A. Ribnikar, dr. Novak, dr. Kramer, B. Remec, dr. Cankar, dr. Mohorič, A. Kristan, dr. M. Korun in A. Prepeluh.
Minister g. dr. Kramer pojasni po razgovoru z ministrom notranjih zadev g. Sv. Pribičevičem, da je računati poleg predsednika in podpredsednika na pet avtonomnih resorov, ako je minister za socijalno politiko zadovoljen, da se poverjeništvo za socijalno skrbstvo prišteje k samostojnim resorom. To bi bili tile: notranji, prosveta, pravosodstvo, narodno gospodarstvo (javna dela), kmetijstvo in soc. skrbstvo. Drugi indirektni resori bi pripadli v referat predsedstva.
Zastopniki SLS izjavijo na to, da morajo zadevo v svrho odobritve predložiti svoji stranki.
Zastopniki strank preidejo na to v razpravo o ključu za »Državno Veče" oziroma za »Pokrajinski zbor44.
Zastopniki JSDS izjavijo, da smatrajo zase kot primeren ključ: 50% SLS, 25% JDS in 25% JSDS; od teh slednjih dveh pa naj pripadeta dva mandata Trstu. O njih porazdelitvi odločaj »Narodni svet" v Trstu.
Zastopniki JDS izjavijo, da je ta ključ za nje nesprejemljiv ter da je najmanje kar zahtevajo ena tretjina mandatov.
Zastopniki SLS izjavijo, da naj se za podlago izračunanja ključa vzamejo zadnje državnozborske volitve.
Prihodnja seja se določi na petek, 10. t. m. ob 8Vs uri zvečer. Prepeluh s. r., dr. Ravnihar s. r., dr. Fran Novak s. r., dr. Mohorič s. r., Ribnikar s. r., dr. Korun s. r., B. Remec s. r., A. Kristan s. r.
Pogajanja so se končno končala s tem, da avtonomna deželna vlada za Slovenijo upravljaj sledeče resore: notranje zadeve, nauk in bogočastje, pravosodje, narodno gospodarstvo in socijalno skrbstvo. Poleg teh poverjeništev pa je obstojalo že poprej imenovano predsedstvo in podpredsedstvo.
Število »deželnih poslancev" se je določilo na 90. Po strankarski pripadnosti bi jih bilo: SLS 47, JDS 27, JSDS 14 in Primorje (Trst) 2.
V.
Po završenih medstrankarskih Trajanjih (drugih današnjih, samostojno organizovsinih strank tedaj v Sloveniji še ni bifti) so stranke imele zborovanja svojih zaupnikov. Jaz morem podati točnejšo sliko tedanjega političnega razpoloženja .le tistih ljudi, med katerimi sem tedaj največ živel: delavci in malimi kmeti. Med
tem delom našega naroda je bilo najti poleg radikalnega socijalnega gibanja tudi misel, ostati na domačih tleh samostojen in suveren gospodar, katero misel so pozneje izrabili »Samostojni kmetje". To misel pa so ljudje že tedaj izražali tako kot dandanes: Federativna republika.
Že 19. jan. 1919 je zborovala v Ljubljani »Vseslovenska delavska socialno dem. konferenca." Izvolila je v smislu medstrankarskega dogovora 6 delegatov za »Državno Veče" in 14 delegatov za »Pokrajinski zbor".
V	posebni resoluciji je podala tudi smernico glede nove države: »V svrho konsolidiranja razmer na Balkanu, ponavljamo zahtevo po balkanski federaciji v smislu belgrajskih sklopov iz 1. 1910, (Balkanska soc. konferenca 1. 1910. v Belgradu, katere se je udeležil za Slovence dr. H. Tuma.)
Med tem se je začelo šušljati o intrigah demokratske stranke proti sklicanju deželnega zbora za Slovenijo. Z ozirom na to je dne 25. januarja 1919 priobčil »Naprej" uvodnik: »Poziv na Belgrad!" Tu se bere:
»Pravijo, da imajo v Belgradu strah dati pokrajinam preveč moči v roke, pravijo da hoče Belgrad strogo centralizacijo; to da je vzrok cincanju zajedniškega ministrstva.
Ali nimamo zato Korošca in Kramerja, da v zajedniškem ministrskem svetu povesta, da je vsaka uprava nemogoča, če ne dobi pokrajinska uprava zaenkrat še kar najširši delokrog?"
»Pa poglejmo si zadevo »Državnega veča" in »Pokrajinskega zbora". Eden glavnih vzrokov ljudskega nezadovoljstva z dosedanjo vlado je pomanjkanje javne tribune, s katere zastopniki ljudstva lahko tolmačijo svoje zahteve in kontrolirajo upravo.*1
Početkom februarja 1919 se je med tedanjimi vodilnimi političnimi listi razvila živahna diskusija glede nameravanega sklicanja deželnega zbora.
»Slovenski Narod" je dne 12. februarja 1919 zahteval takojšnje sklicanje »Državnega Veča"; deželni zbor pa naj pride šele za njim, ker so deželni zbori, ostanek Avstrije. Treba je okrožij’ 'na kar postanejo vsi deželni zbori in sabori nepotrebni in odmrejo.
Isti list je prinesel že naslednji dan uvodnik: »Vlada naj ljudstvo", v katerem naglaša, naj bodo deželni zbori le pomoček, da se čimprej likvidira sedanje stanje, to je deželna vlada. Bodočnost imajo okrožja, na katere se naj prenese kar mogoče veliko samoupravnih poslov. Tam bo re-vladalo ljudstvo.
Dne 14. februarja prinaša »Slo- < venski Narod" polemiko z SLS, češ, da je začela akcijo za sklicanje deželnega zbora kot kontrolnim organom deželne vlade. JDS je res pristala, da se ima po konstituiranju nove deželne vlade sklicati tudi deželni zbor v Ljubljano in je celo kot prva imenovala svoje delegate. In pravi: „Da se deželni zbor še ni sklical, pač ni krivda JDS, ampak »Slovenec44 dobro ve, da je krivda onstran Kolpe, kjer nekatere stranke, ki so gotovo SLS bližje kakor nam, žele tak deželni svet oziroma zbor, ki bi pomenil državo v državi in vsadil kal razdora v obliki trlalizma ali še več.
Naslednji dan je priobčil g. dr. Ivan Tavčar v »Slovenskem Narodu" članek: »Brez zamere", v katerem sicer priznava potrebo državnega in deželnega zbora iM sklicanje obeh, vendar misli, naj bi bil deželni zbor le posvetovalni In-kontrolni organ deželne vlade, ne pa tudi zakonodajna oblast. Tam govori o naredbah deželne vlade in dvomi o njih pravove-ljavnosti. Kritikuje najbolj poverjeništvo za socijalno skrbstvo, kjer pisalni stroji neprenehoma tipkajo nove naredbe in je mnenja, da je treba določiti kompetencč.*
Tudi SLS je zahtevala — kakor kaže že polemika »Slov. Naroda" — sklicanje deželnega zbora. To je bilo odločilnega pomena, kajti, imela je absolutno večino slovenskih mandatov
v	»Državnem Veču" (20 : 17) in v »Pokrajinskem zboru" (47 :43), nadalje predsedstvo v deželni vladi za Slovenijo in podpredsedništvo v centralni vladi v Belgradu.
Že 11. februarja 1919 je prinesel »Slovenec" uvodnik »Naš deželni zbor, »v katerem pokazuje na potrebo njegovega sklicanja iz narodnih, legaslativnih in praktičnih upravnih razlogov, zahtevajoč, da se skliče.
Že naslednji dan prinaša »Slovenec" zopet »dopis s Štajerskega" na uvodnem mestu pod naslovom »Zahtevamo deželni zbor!", v katerem naglaša, da je uvodnik od prejšnjega dne našel veliko odobravanja med ljudstvom. Članek navaja zlasti go-snodarske in upravne razloge za sklicanje deželnega zbora.
In 14. febr. prinaša »Slovenec" zopet uvodnik »Državno veče in deželni zbor", ki končuje: »Skličite takoj deželni zbor, in ko bo tehnično mogoče, tudi »Državne veče".
Tretja, socijalistična stranka, je hodila v tem vprašanju vzporedno pot s SLS. Bila je tudi v praksi aktivna in agilna.
»Naprej" z dne 15. febr. 1919 je nisal: »Liberalci proti ljudstvu!" Naša stranka zahteva, da se nemudoma skliče „Držayno veče" in »Pokrajinski zbor". »Narod" se temu protivi. Pravi, da pomeni sklicanje pokrajinskega zbora — separatizem. »Narod" dobro ve, da se morajo premagati velike tehnične težkoče, da bo mogoče sklicati »Državno veče". »Pokrajinski zbor44 pa se lahko skliče takoj, za to ni nobenih ovir.44
Dne 11. febr. 1919. se je na seji vodstva soc. dem. stranke govorilo tudi o zavlačevanju »Pokrajinskega zbora" ter se je na moj predlog sklenilo: »Z ozirom na politični položaj, zahteva jug. soc. dem. stranka, da se takoj skliče »Državno veče" in deželni zbor. Nujnost je utemeljena v razmerah in bodočnosti te nove države.44 Ta sklep je objavil naslednji dan na čelu lista »Naprej", tajništvo pa je dobilo nalog, sporočituga predsedstvu deželne vlade. To je bil tisti dopis, ki ga omenja g. dr. Brejc v svojem članku »Samostojni Hektor".
Za sklicanje deželnega zbora so bile toraj vse tri v deželni vladi zastopane slovenske stranke, vendar z razliko, da so demokrati naglašali njegov prehoden pomen, ki naj bo le upravnega, ne pa tudr zakonodajnega značaja.
V	ilustracijo poBtične ideologije med slovenskimi socijalisti tedaj naj služi še pripomba, da je bilo tedanje vodstvo soc. dem. stranke mnenja, da pripada sklicanje »Državnega veča" centralni vladi, sklicanje »Pokrajinskega zbora44 pa domači vladi, ki da je avtonomna. Temu naziranju je dal izraza tudi »Naprej14, pišoč, da ni nobenih ovir za sklicanje »Pokrajinskega zbora. (15. IL 1919.)
To je bilo vsaj deloma tudi v popolnem skladu z adreso »Narodnega veča" v Zagrebu dne 1. decembra 1918 v Belgradu, ki je rekla: ,„Iz istoga razloga ostali bi na snazi pod kontrolom državne vlade dosedanji autonomni administrativni organi, koji če za svoje uredovanje biti odgovorni i autonomnim predstavništvlma.44
Kdo pa naj ta »avtonomna predstavništva" skliče — to vprašanje je ostalo odnrto.
(Dalje prih.)
„Pervaki“.
V	starih časih se je svet jako rad pretepal. Kmečki fantje si to veselje tudi še danes radi privoščijo, toda v starih časih je bilo pretepanja še mnogo več.
Okoli krepkega pretepača se je navadno nabralo še več drugih ljudi, ki so mu pomagali. Pomagali pa so mu zato, ker so se ga sami bali, pa tudi zato, da bi on njih branil. Tako so počasi postali vsi strahopetci in figovci — podložniki in podaniki, močni in samozavestni pretepači pa so postali — vladarji (z različnimi naslovi).
To razmerje je trajalo v človeški zeodovini mnogo let, cela tisočletja. Nekega dne pa se je to razmerje spremenilo: »Strahopetci" so se zavedli, da večnega pretepanja le ni treba in da vsled tega tudi komandanta ni treba. Nekdanji strahopetci so postali zavedni ljudje, ki so rekli: Mi ne rabimo nobene komande več in nobenega »voditelja44 več, ampak mi sami bomo odločevali o svoji usodi po naši prosti volji. Mi ne pripoznamo več nikakih »voditeljev", ampak samo izvrševalce naše proste in svobodne volje. Mi smo gospodje, ker mi nosimo vsa javna bremena!
Tako je nastala moderna demo-kratija, ki ne pozna več »voditeljev" in »komandantov", ampak samoljud-sko voljo kot izvor in začetek vsake, tudi najvišje posvetne oblasti.
To spoznanje pa med Slovence ni zelo globoko prodrlo. Mi živimo še zelo globoko v dobi raznih »voditeljev" in »komandantov" in mnogo premalo upoštevamo svobodno voljo ljudstva.
Tako n. pr. smo imeli pred leti med seboj vse polno »narodnih voditeljev" in »narodnih pervakov". Kar je rekel mestni gospod — navadno advokat — to je bilo in je moralo biti nekaj svetega in nedotakljivega. Bog ne zadeni, da bi se bil predrznil tudi preprost človek povedati svojo misel, ki bi bila nekoliko drugačna kakor misel gospoda »pervaka"! Takega človeka so takoj brez usmiljenja »obglavili"!
In zelo tako je še dandanes. Le poglejmo, kako je n. pr. na raznih shodih. Ljudje se zbero, mestni gospod pride in govori, in ljudje ponižno vrte svoje klobuke med prsti in poslušajo, kaj pripoveduje »per-vak", in potem se razidejo. Redko, jako redko se dogodi, da bi vstal tudi kmet ali drug priprost človek, ki bi se upal ziniti: »Ti, gospod »per-vak44, po mojih mislih nimaš prav!“ To se pa sploh nikdar ne zgodi, da bi kdo rekel: »Ti, gospod, — ti nisi »gospod", ampak ml smo gospodje, ker mi dajemo oblast in moč! Ti nisi »pervak" ampak ti si samo izvrševalec naše volje, in če si sposoben, da našo voljo izvršiš, ostani naš »pervak", če pa nisi sposoben, si bomo pa zbrali drugega »pervaka"! Nas tvoja lastna volja nič ne briga, ker te nismo postavili mi za »pervaka", da vršiš svojo voljo, ampak zato, da izvršuješ našo voljo !4‘
Ali ste že kdaj slišali take besede? No, vidite! Dokler pa takih besed ne bomo slišali, moramo o demokrati ji — molčati!
Kaj pomeni beseda „avtonomija“ ?
* Dr. Ivap Tavčar se je pozneje zelo spremenil. Leto dni pred svojo smrtjo mi je izjavil: Bil sem centralist, ker so me prepričevali, da je mogoče to državo rešiti le s centralistično vlado in upravo. Sedaj vidim, da sem se motil. Ta država bo obstala le, če zmaga federalizem — za avtonomijo je Že prepozno. Mislim, da je isto izpovedal tudi g. univ. prof. dr. Ivanu Prijatelju.
Pogostokrat slišimo očitanje, da »avtonomisti" sami ne vemo, kaj hočemo, in da nam pomen besede »avtonomija" sploh ni jasen in razumljiv.
Zato mogoče ne bo odveč, če na kratko pojasnimo, kaj je »avtonomija".
Beseda »avtonomija" je sestavljena iz dveh grških besed: avtos in nomos. »Avtos" pomeni »sam" in „nomos“ . pomeni zakon. »Avtonomen" je torej tisti, ki si »sam44 daje svoje »zakone44 ali postave.
V	praksi je v resnici »avtonomna" edinole popolnoma neodvisna in samostojna država, ker sajno taka država si daje svoje »zakone" ali postave »sama ‘, ne da bi se morala ozirati na tujo voljo.
Medsebojno razmerje držav je pa različno. Lahko se dogodi, da dve ali več držav do ene ali druge svojih avtonomnih pravic odstopi na korist skupni zvezi. Dve državi n. pr. lahko skleneta pogodbo, da bosta imeli skupnega državnega poglavarja, cesarja ali kralja. Tako medsebojno
Stev. 44.
AVTONOMIST
Stran 3.
razmerje imenujemo »personalno unijo*4, ker je obema državama skupna le ena oseba (persona), vse drugo pa imate taki dve državi popolnoma vsaka za sebe in si dajeta svoje postave še vedno vsaka sama sebi. Popolna »avtonomija** tako razmerje sicer ni več, ampak »država** je še vedno »neodvisna** vsaj na znotraj.
Lahko gremo pa še dalje. Lahko se zgodi, da skleneta dve državi (ali pa dva ali več narodov) pogodbo, da bodo imele skupnega vladarja (predsednika), skupen zastop na zunaj in skupno armado in skupne finance itd., vse ostale zadeve javnega življenja ps si urejajo dotične države same. Tako zvezane države imenujemo zvezne ali federativne države. Stvar pogodbenikov je, koliko svojih »avtonomnih pravic odstopijo skupnosti in koliko si jih pridrže. Take »države** niso več popolnoma »avtonom-ne“, ker so se nekaterih svojih pravic na korist skupnosti prostovoljno odrekle, pač na so »avtonomne1* v vseh zadevah, ki niso skupne. V vseh neskupnih zadevah si dajejo svoje postave lahko same, brez tujega vmešavanja in brez tuje kontrole.
Cisto drugačno pa je razmerje, ki nastane, če si pridrži n. pr. državna oblast pravico nadzorstva ali kontrole nad kako drugo oblastjo, n. pr. nad deželnim zborom ali nad občino.
Državna oblast n. pr. lahko dovoli, da za gotove krajevne potrebe skrbi dežela, okraj ali občina. Dežela dobi na ta način pravico, da poleg države še sama skrbi s svojimi lastnimi sredstvi n. pr. za ceste, za bolnišnice itd. Tako razmerje med dr-
žavo in deželo imenujemo tudi »deželno (ali pokrajinsko) avtonomijo**, ali pa »okrajno avtonomijo** ali pa »občinsko avtonomijo. Od pravega pojma »avtonomija** je pa te vrste »avtonomija** že tako oddaljena, da sploh po krivici nosi to ime, ker si država navadno pridržuje pravico kontrole nad temi »avtonomijami**. Kjer se pa začne nadzorstvo, tam je prave avtonomije konec in tam se pričenja navidezna avtonomija. Če bi smeli deželni zbori sklepati vsaj gotove vrste zakone brez odobritve državne oblasti, bi bil to vsaj skromen košček »avtonomije**, ker bi si dežela lahko dajala „sama“ vsaj dve ali tri vrste zakonov ali postav — navadno pa država niti tega ne dovoli, ampak dopušča le »milostno**, da ljudje plačujejo poleg običajnih državnih davkov še nekatere davke posebej za svoje lastne krajevne potrebe. Če se pa državi zazdi, da dežela dovoljuje sebi preveč in se država sama polakomni tistega denarja, pa država navadno deželnih davkov — ne odobri. To pa ni nobena »avtonomija** več, ampak je farba-rija.
Kdor torej zahteva resnično „av-tonomijo**, mora zahtevati, da si občine, okraji, dežele itd. dajejo lahko vsaj nekaj svojih postav same, brez kontrole in brez privoljenja države. Kolikor obsežnejši je tisti javni delokrog, v katerem si lahko „sam“ dajem postave, toliko bolj sem »avto-nornen**. Zato bomo tudi Slovenci toliko bolj »avtonomni**, kolikor več svojih državnih pravic nam bo mogoče pridržati in izločiti iz kontrole državne ali skupne oblasti.
Dnevna vesti.
Politična šola. Iz »Jutra« posnemamo, da nameravajo demokrat je prihodnji teden imeti v Ljubljani »politično šolo«. Poklicali bodo baje v Ljubljano precej ljudi z dežele, ki jih bodo poskusili v nekaj dneh »naučiti« toliko »politike«, da bodo šli lahko po končani šoli vsak med svoje ljudi, da bodo tudi te »učili«. Kaj in koliko se da politike naučiti v par dneh, si vsak lahko sam misli. Politična šola je najtežja in najdaljša šola, ki ji sploh nikdar ni konec. Zato tudi nameravana demokratska »politična šola« ne bo kdo veka j. Kdor se pa hoče res politično izobraziti in kd or hoče spoznavati razna politična vprašanja tako, kakoršna so, in ne tako, kakor 'bi jih nekateri ljudje mogoče želeli, ta naj naroči »Avtonomista«. »Avtonomist« je danes za Slovence naiboljša »politična šola«, ker brezobzirno pove vse, kar in kakor je.
Najboljše kupčije so kupčije z državo. Samo napraviti je treba znati take kupčije, da so dobre. Na način, kakor je napravil kupčijo z državo neki posestnik v ljubljanski okolici, se kupčija seveda ne sme delati. Ta mož je napravil kupčijo tako: Prodal je državi lep kos zemlje za tristo tisoč dinarjev. Ni sicer sveta prodal rad, ampak ko je slišal besedo »razlastitev**, se je udal in prodal. Tudi v zemljiško knjigo so že vpisali novega gospodarja — državo — na podlagi kupne pogodbe. Samo denarja mu niso nlačali na podlagi kupne pogodbe. Mož je oble-tal vse ljubljanske oblasti, pa zastonj. Končo so mu svetovali, naj si najame belgraiskega advokata, ki bo stvar spravil v pravi tir. Rečeno — storjeno. In glej, belgrajski advokat je res pisal možu iz ljubljanske okolice, da leži pogodba na ministrski mizi, ampak podpis nekaj velja. Jako nekaj malega — samo sto tisoč dinarjev! Ali je to kakšen denar. To je bagatela za poštenega človeka, ali kakor pravimo po domače: smrkarija. Mož se je počehal za ušesi, ugibal to, ugibal ono, končno je na dejal s kislim obrazPm: Pa naj bo, bom vsaj 200 tisoč dobil. In je podpisal in dobil 200 tisoč za zemljo, oni v Belgradu pa 100 tisoč — za podpis. — Vidite, tako se takih kupčij ne sme delati. Ampak tako-Ie se napravi taka kupčija: Če hoče dr-
žava od tebe hišo ali kašno zemljo, zahtevaj 3, 4 ali 5 miljonov, kakor je. Potem pa reci komisiji: Meni 3 mi-ljone, vam pa dva — ali ste zadovoljni? In gospodje ti bodo plačali za hišo, ki ni vredna niti 5 tisoč, z mirnim srcem tudi 3 miljone, če bodo vedeli, da dobe oni dva, in bodo kupčijo podpisali, državna blagajna oziroma davkoplačevalec bo pa vse skupaj plačal.
Nova obrt. Tako nekje ob meji živi bajtar ali kakor pravijo ponekod: kajžar. Ta možiček je seveda revež. Pri vsi svoji revščini pa je velik patriot. Posebno sovraži Lahe. Mož ne dela drugega kakor premišljuje noč in dan, kako bi Lahe ugonobil. Pa je prišel nekega dne na sijajno misel, da bi bilo Lahe najložje uničiti z jugoslovanskim tobakom. Tega tobaka še slon ne prenese, kaj šele Lah! In tako je prišlo, da je mož začel nositi Lahom jugoslovanski tobak. Nosil ga je navadno ponoči, am-psk patriot mora delati za državo tudi ponoči. Naše oblasti so pa zvedele, kaj ta mož ponoči počne in so se ustrašile, češ kaj bo, če bo zvedela belgrajska vlada, da ta človek zastruplja Lahe, naše velike zaveznike, z jugoslovanskim tobakom? Nekaj časa so ugibali, pa so prišli končno do takega spoznanja, da se tega moža ne sme kaznovati, kajti če bi ga kaznovali zaradi njegovega patriotizma, bi dobili posla z »Orjuno**, pač na da ga je treba obdavčiti. In so šli in mu napisali na listek, naj plača za izvrševanje svojega ponočnega posla 40 tisoč kron davka. In ko je naš bajtarček dobil to pisanje v roke, se je razveselil in dejal: »Bom imel vsaj ponoči mir, ker sedaj smem svojo obrt izvrševati tudi podnevi. Ali se bodo iblajtarji jezili, ko jim bom ta cegelc pokazal!“
Še ena obrt. Nekje živi dekan ali kakor pravijo ljudje »gosnod tehant**. la gospod so dobili lepega dne od davkarije vabilo, naj plačajo 130 dinarjev obrtnega davka. Gospod so ugibali in ugibali, kakšno obrt da izvršujejo, pa jo niso mogli uganiti. Pogodil pa jo je kaplan, ki je dejal: »Jaz pa vem, kaj in kako! »Auskoch** imate, ker imate mene in mojega tovariša na hrani!“
Nekdaj In sedaj. V stari Avstriji so imeli vojake. Kdor je dočakal 21. leto svoje starosti, je moral V'kasarno. Tam ga je dva meseca zmerjal
gospod kaprol in gospod feldvebel ga je zaprl, dokler ni bil popolnoma vojaško izvežban. Ko pa je bila prva »izobrazba** končana, je vojak prisegel. To se je zgodilo tako: Zjutraj zgodaj so postavili vojaka na dvorišče. Potem so ga ogledovali vsi po vrsti: gospod kaprol, gospod feldvebel, gospod lajtnant in strašni gospod hauptman. Ko je bil vojak dobro prodedan, so ga peljali na travnik. Tam so stale dolge vrste vojakov, ki so se tresli. Imeli so sicer pri sebi puške in bajonete, pa so se vseeno tresli. Nato so se začeli čudeži. Pr-
vi	čudež: Na iskrem konju je prijahal gospod major. Vojak sicer ni vedel, kdo in kaj je to, ampak videl je, kako se pred majorjem tresejo sam strašni gospod hauptman! Preteklo je nekaj minut in zopet so na iskrem konju prihajali gospod oberst. Vojak sicer ni vedel, kdo in kaj je ta oberst, ampak videl je zopet, kako se pred njim tresejo sam strašni gospod hauptman in še strašnejši gospod major! Zopet nekaj minut. Sedaj je pa zapela trobenta in vojak je videl, kako se tresejo sam strašni gospod hauptman, major in oberst. In ko je prijahal mimo njega na pohlevnem konju gospod general, se je vojak kar sesedel od samega svetega strahu pred postarnim gospodom. Zopet nekaj minut — trobenta zapoje dvakrat. Isti prizor: Ekscelenca! Vse se je treslo, celo sam gospod hauptman. Nato odmor, dolg odmor in grobna tišina. Trobenta zopet zapoje, sedaj pa trikrat! Zopet odmor. Kar se začne iz daljave bližati konj, na konju pa gospod, star in suh. In zatresla se je ekscelenca, zatresel se je general, zatresel se je oberst, zatresel major, zatresel celo sam gospod strašni hauptman! Vojaku pa, ki je držal v svoji roki puško in bajonet, je srce padlo za podplate in se je tudi tresel v svetem strahu in si je rekel: Kaj in kakšni morajo biti šele sam gospod ercher-cog ali cesar! Potem je prisegel, če ni hotel biti zaprt. In ko je prišel zopet v kasarno, je bil vojak, pravi vojak, poln strahu in slepe pokorščine. Če so se tresli sam strašrtf gospod hauptman, kaj pa je hotel on? In navadno se je tresel, dokler ni umrl, kakor se tresejo ljudje še danes, dokler ne pomro, čeprav ne vedo, zakaj. Tresejo se, pa je.
Fantje — k vojakom! Dvajset let stari podporučnik (nekdanji lajtnant) prejema mesečno okoli 14 tisoč^ kron, dvorni svetnik z 20 leti službe pa nekaj okoli 6 tisoč kron. Jugoslavija ni militaristična država.
Zakaj plačujemo davke?
Poroka. V nedeljo ali pondeljek se je poročil v Belgradu princ Pavel z neko grško princezinjo. V dunajskem listu »Neues Wiener Journal** je natančno popisana nevestina obleka, od — do. Narodne dame, ki se za take zadeve zanimajo, naj berejo »Neues Wieper Journal**.
Obupno stanje orožnikov v Črni gori. Minulega meseca je dospelo na posamezne postaje pod poverlji-vim spisom povelje, da se začasno dodeli od V. žand. brigade kar sto mož Slovencev k II. brigadi v Sarajevo in sicer „odmah“. Dogodilo se je, da je večina orožnikov dodelje-
nih v Bosno in Hercegovino, bilo na dodelitvi v Trbovljah zaradi rudarske stavke, drugi pa so komaj iz dodelitve na svoje postaje dospeli, denarno popolnoma izmozgani. Ne glede na to, se jih je kar zopet dodelilo in tiralo še v večji obup. — Ne ugovarjamo temu, da se orožnike dodeli, kadar jih kliče država in dolžnost, vendar pa je predpostavljenih starejšin dolžnost, da orožnikom, ki jih odpošlje tako daleč, preskrbi vsaj prosto vožnjo, ali pa, da se jim da potrebni kredit, da nimajo nepotrebnih stroškov. Kako naj orožnik dospe na določeno mu mesto, ko še denarja za potreben kruh ne poseduje, pa se še zahteva, kadar je službeno odposlan, da sam plača vlak. Pripomnimo, da ako orožnik karte ozir. voznega lista ne poseduje — ker ga pri izstopu vlaka mora oddati — nima pravice zahtevati povračila stroškov, ozir. da se mu jih naknadno izplača. Dosti je orožnikov dodeljenih k II. žand. brigadi, ki še danes pričakuje na obljubljeno jim povišanje ter bredejo v nove dolgove. Ne glede na naše bedno stanje in večno nevarnost za svoje življenje vsled komi-tov, smo še vendar po večini vsi polni fantovskega humorja posebno pri obiranju uši in pokončevanju stenic. Priporočamo pa, da ako bodo nove dodelitve za semkaj, naj vsak orožnik prinese seboj glavnik za uši in kako imenitno pokončevalno sredstvo za stenice. Ako bo imel te dvoje reči seboj lahko upa, da se bo za-mogel postaviti v bran tem dvem gospodarjem. Za brambo proti ko-mitom pa dobi tukaj vsak, preden gre v službo, od doma seboj 50 nabojev in dve bombi. Slednje naj čuva vsak kakor punčico svojega očesa za slučaj, da ga napadajo iz zasede komitaši in nima več nobene pomoči proti njim, da si še sam konča z bombo svoje življenje — kar je sklep vseh tukajšnjih slovenskih orožnikov. K a iti bolje je, da si konča življenje sam, kakor pa, da bi prišel komita-šem v roke ki bi ga na najstrašnejši in nečloveški način mučili, kar so že z neštetimi našimi orožniki naredili. To je kratek opis našega obupnega stanja. Mi storimo svojo dolžnost, da lovimo in preganjamo državi nevarne komitaše, ali vlada ne upošteva našega truda in žrtev ter nam ne da zasluženega plačila. Kedaj bo naša vlada odprla oči? Pozdrav iz Črne Sore!	Orožnik.
Prosimo še enkrat vse one cenj. naročnike, ki še niso plačali naročnine na podlagi že preje poslanih položnic, da nam označeni znesek takoj pošljejo, ali pa nam list vrnejo, da ne bodemo lista brez potrebe pošiljali.
Opozarjamo na današnji oglas tvrdke »Danica** Majzelj & Rajšelj, Linbljana, Turjaški trg 1.
Čevlil z znamko „Peko“ domačih tovarem Peter Kozina & Ko. so priznano najboljši in najcenejši. — Dobite jih povsod. Glavna zaloga: Ljubljana, Breg štev. 20, na drobno Aleksandrova cesta št. 1.
Najboljši premog, drva in oglje
kupite najcenejše pri Družbi Ilirija, Ljubljana, Kralja Petra trg 8.
Telefon 220.
ZJL KMEJTEi.
Skrbite za dobre hleve!
Zadnja leta pred vojno je živinoreja v Sloveniji prav lepo napredovala. Slabe in malovredne pasme so začeli zamenjavati z dobrimi, za naše podnebje pripravnimi pasmami, izboljševati so začeli travnike, mlekarstvo in sirarstvo se je dvignilo zlasti potom tozadevnih zadrug, in ponekod -so začeli graditi tudi vzorne, moderno urejene hleve.
Modemi hlevi so pa danes precej draga reč, in vsak si ga ne more zgraditi. Zato pa je treba poskušati vse, da storimo vsaj to, kar je v naši moči.	j
Deber hlev mora biti predvsem zračen in primerno svetel.
Brez zraka in solnca ni življenja. V
tem oziru se pri nas silno mnogo greši. A s kako neznatnimi stroški se da ta napaka popraviti! Naj si bo hlev lesen ali zidan, povsod se da napraviti odprtino za primerno okno ali več oken. Take male »slepe line«, kakor jih večkrat vidimo po deželi, so za nič, ker skozi male line ne prihaja v živalsko bivališče niti dovolj svežega zraka niti dovolj svetlobe in solnca.
Mnogi pravijo, da so na hlevih poštena okna zato odveč, ker bi bilo sicer v* 'hlevu premrzlo. To ni res. Žival ima v sebi mnogo gor-
kote in ne bo zmrznila kar čez noč, pač pa bo zdravju živali mnogo več koristil svež in čist zrak kakor pa topli smrad.
Druga zahteva: Hlev mora biti snažen. A koliko nespametnih go-* spodarjev imamo še, ki očistijo hlev le vsake kvatre enkrat in še takrat zmečejo iz njega le debel gnoj, vso mogočo nesnago pa še vedno puste v hlevu. To živalim škoduje.
Vsaka žival brez izjeme ljubi snago. Ta čut živali za snago pa moramo vpoštevati s tem, da damo živali priliko in možnost, da snažna ostane. To dosežemo tako, da napravimo tla nekoliko poševna in da privežemo žival bolj na dolgo, da se lahko od svojega ležišča odmakne. Po nekoliko poševnih tleh se od-eeja voda lahko v mal žleb, ki ga speljemo naravnost v gnojno jamo in ki se da lahko čistiti, odpadke pa je treba vsak dan izmetavati. Tako
bo ležišče za žival vedno suho in primerno toplo in žival (bo ostala zdrava, ker bo imela dovolj zraka, dovolj svetlobe in dovolj toplote in ji ne bo treba ležati ali stati cele mesece v glolx)kem kupu gnoja.
To so glavni pogoji dobrega hleva, ki jih vsak gospodar 'lahko pripravi za svojo živino, če se le nekoliko giblje. Koliko pa zaleže krma živalim, ki žive v dobrih hlevih, in koliko zaleže živalim, ki so vedno mokre in v nesnagi, o tem pa vas bo poučil lahko vsak živinorejec.
Najbolje pa ,je, če poskusite to sami.
IZDAJA LJUBLJANSKA ORGANI ZACIJA SLOV. AVTONOMISTOV. Odgovorni urednik Jože Petrič Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v Uub!|»til
Popolnoma varno naložite svoj denar pri
Vzajemni posojilnici v Ljubljani r. z. z o. z.
ki se je preselila iz hiše uršulin-skega samostana poleg nunske cerkve v lastno novo palaCo na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union".
Hranilne vloge se obrestujejo po 6%
brez odbitka rentnega in invalidskega davka, v tekočem računu
5'/,%
vezane za dobo pol leta
6 %%
in više po dogovoru.
Varnost za hranilne vloge je zelo dobra,
ker poseduje Vzajemna posojilnica večino delnic stavbne delniške družbe hfltela »Union« v Ljubljani. Vrhutega je njena last nova palača ob Miklošičevi cesti, več mestnih hiš, stavbišč in zemljišč v tu in inozemstvu. Denar se lahko naloži po poštnih položnicah.
Vse pisalne, risalne in šol. potrebščine
dobite najceneje v papirni trgovini
Miroslav Bivic, Ljubljana
S«. Petra cesta it. 29.
Lastna knjigoveznica. — Velika zaloga šolskih zvezkov, map in blokov.
Minka Horvat
Ljubljana, Stari trg 21.
priporoča po nizkih cenah svojo zalogo damskih in žalnih klobukov.
Nova knjiga!
V	Blasnikovi tiskarni je izšla knjiga:
Dr. Dragotin Lončar
Politih in zgodovina,
ki obsega na 150 straneh pet oddelkov: A. Življenjepisi (Masaryk, Krek, Mahnič, Svetec, Šušteršič in Tavčar), B. Za Jugoslavijo, C. O ustavi v Jugoslaviji, O socializmu in komunizmu, D. O slovenski politiki (Zakaj smo izgubili Koroško in Primorsko). Slovenci kupujte in čitajte! Cena Din 30’—. Po pošti Din 30'60.
Knjigarne in prodajalci popust.
SVETLIN KREMA
prvovrstna prlma vazelin za usnje v lesenih in pločevinastih škatljicah in parketno voščilo, najboljši izdelki, priporoča tvrdka
J. Kordiš,
Ljubljana, Vegova ulica rte*. 2.
II
FR. SLOVNIK
LJUBLJANA, Stari trg 2.
priporoča po najnižjih cenah svojo zalogo Izgotovljenih oblek in manufakture.
Obleke po meri se točno izvršujejo.
F. P. ZAJEC
optik.
LJUBLJANA,
Stari trg 9.
Mojim cenjenim odjemalcem je gotovo še v dobrem spominu
Plemenita kosa"
katero so ktošnjo sezijo dobili od mene. Uljudno naznanjam, da bom tudi prihodnjo sezijo oddajal Plemenite kose v komisijo ter prosim svoje cenjene odjemalce in druge interesente, da mi takoj naznanijo približno množino in dolžino, koliko bodo potrebovali, da bom zamogel točno z vsako množino postreči. Za kvaliteto kos se prevzame polna garancija in se vsaka kosa, ki bi ne odgovarjala zahtevam kmetovalca, zamenja za dobro. Priporočam se za obilni odjem.
Mihael Omahen
glavni zastop. za Slovenijo. Višnja Ge pa.
Export „jug0eksim Import
trgovska družba
VbIiosIbv Pelc [n drugovi v Ljubljani, Vegova ulica šfes. 8.
Trgovina s špecerijskim, kolonijalnirn, materijalnim blagom, deželnimi in poljskimi pridelki ter izdelki, mlevskimi izdelki, lesom in lesnimi izdelki ter manufakturo na debelo.
Čisto zastonj
ne, ampak po Izredno nizkih cenah dobite
vse vrste sukna, hlačevin, žarne a, barhenta, flanele, klota, platna, trikotaže, jopic, pletov, ogrinjalk, nogavic, pivovrstnih nahrbtnikov^, v vseh velikostih (domač izdelek) in najrazličnejše drugo blago
v no vootvorjenl trgovini
»DANICA"
MAJZELJ & RAJŠELJ
LJUBLJANA, TURJAŠKI TRG 1.
(bivša »Preskrbovalnica*)
Samo dobro, solidno blago. Postrežba točna. f Cene konkurenčne. Istotam se otvori v kratkem oddelek za usnje vseh vrst. — Vsak si naj ogleda. — Nikdo ni prisiljen kupiti.
Na drobno.
Na debelo.
Teodor Horn, Ljubljana
Poljanska cesta št- 8
se priporoča cenj. občinstvu za izvrševanje vseh >
kleparskih in vodovodnih lnatala-oijakih del kakop tudi za pokrivanj e ■tx>eh.
Vsa stavblnska in kleparska dela
v priznano solidni Izvršitvi. Proračun brezplačno in poštnine prosto. Popravila točno In po najnižji dnevni ceni. Ambalaža in pločevine.
<Sd®i><53>CSS>GS><£&<£&€2>GSSH£d<3S>0S>aa»
Antikvarijat* knjigarna
HINKO SEVAR
Ljubljana, Stari trg 34
kupuje in prodaja različne knjige v vseh jezikih po ugodnih cenah.
THE REK CO
LJUBLJANA, GRADIŠČE lO.
Telefon Btev, 268.
Najboljši pisalni, razmnoževalni in kopirni stroji.
VSE PrSARNIŠKE POTREBŠČINE.
Zadružna banka v Ljubljani
Brzojavi: Zadrubanka.
Aleksandrova cesta štev. 5.
Vplačani kapital K lo,ooo.ooo.
Izvršuje vse bančne posle najtocneje in najkulantneje
Telefon štev. 367.
UBbatini«KR It
g
j Trgovska banka d. d., Ljubljana j
Šelenburgova ulica številka I.
(PREJ SLOVENSKA ESKOMPNA BANKA)
KAPITAL IN REZERVE DIN 17,500.000'-
______________________ Izvršuje	vse	bančne	posle	najtotneje in najkulantneje.
j ——————————— Brzojavi a Trgovska	Telefoni	i	139,	146,	458
PODRUŽNICE b
Maribor« Novo mesto, Rakek, Slovenjgradec, Slovenska Bistrica
EKSPOZITURE ■
Konjice, Meža-Dravogr., Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ulici)
I
I
I
I
I
1
|| Najboljša in najsigurnejsa prilika *a sledenje S	Ljudska posojilnica v Ljubljani je
It	največja slovenska posojilnica in ima
l Ljudska posojilnica o Ljubljani | Miklošičeva cesta št. 6 (tik za franc, cerkvijo)	nad 130 mili ionov kron hra-
	nilnih vloer In nad 1,100.000 H
	kron rezervnih zakladov. 111
H obrestuje hranilne vloge in vloge na tekočem računu od 1. januarja 1923 po	Posoiila se dovoljujejo na osebni
5% pit bpez odbitka pentnega in invalidnega davka.	kredit (proti menicil, na hipoteke in
	v tekočem računu
	■— im—-	ai