BELBŽKE
KOOPERACIJA MED PODJETJI
Nedavno so v 20 kovinsko-predelovalnih podjetjih na Hr-vatskem izvršili anketo, ki je pokazala, da se zmogljivasti teh podjetij ne izkoriščajo za-dosti. Ne samo da večina teh podjetij ne dela v dveh izme-nah, temveč nekatera izmed njih niti ne izkoriščajo svojih zmogljivosti dosti nad polovi-co. V tovarni »Djuro Djakovič« v Slavonskem Brodu izkorišča-jo svoje naprave samo za 32%, v ladjedelnici »Uljanik« v Pu-lju za 52%, v tovarni račun-6kih strojev v Zagrebu za 46%, a  v   »Bratstvu«  za  50%.
Medtera ko je po eni strani vejiko povpraševanje po vrtal-nlh stroji-h, giodalkah in drugih podobnih strojih, pa se le-ti v podjetjih, ki jih imajo, ne iz-koriščajo dovolj. Računajo, da znašajo lzgube zaradi nepopol-nega izkoriščanja okrog 40.000 orodnih strojev — kolikor jih imamo v državl — okrog 16 ml-lijard dinarjev na leto.
Hkrati pa so podjetja samo lani zahtevala 20 milijard de-viznih dinarjev za uvoz opre-me.
Dozdaj je že nekaj podjeti] ertopilo v kooperacijo s podob-nimi podietji in jemalo od njih določene dele ali vrste artik-lov. Vendar pa se je ta koope-racija razvijala bolj naključno, od časa do časa. Kljub temu Je že dala pomembne uspehe. Zgled take skupne akcije je sodelovanje med termoelek-trarno v Konjščini kr podjetji. M   so   delala   konstrukcije   za
m-c*t na Savi pn Zemunu. V zadnjem času je bil storjen ko-rak naprej in je bila v koope-raciji med podjetji »Rade Kon-čar«, »Goran« »Kontakt« in »Go-rica« ustanovljena skupnost EKA, ki bo proizvajala pred-mete za gospodinjstvo, hladil-nike, stroje za pranje perila itd. Podobne dogovore je skle-nila tudi zagrebška tovarna parnih kotlov s podjetjem »Marko Oreškovič« iz Ličkega Osika za izdelavo parnih ar-matur. V kooperacije stopajo tudi nekatera podjetja za pro-izvodnjo električne opreme za ladje in generatorje. Tako bo tovarna cementa v Umagu do-bila vse inštalacije iz domače proizvodnje, in sicer od pod-jetij, ki delajo v kooperaciji. Računajo, da bodo domače to-varne lahko izdelale v koope-raciji 70% ladijskih naprav, ki smo   jih   dozdaj   uvažali.
Ponekod je nepopolno lzko-riščanje zmogljivosti posledica ozkih grl v proizvodnji. Mno-gim od njih bi se mogli izogni-ti samo z uvozom, kar pa bi pomenilo nove težave za pla-čilno bilanco. Zato je tembolj potrebno, da podjetja vstopajo v medsebojno kooperacijo in da se čimbolj opirajo na naše last-ne možnosti. Dostikrat je po-trebno, da se pred takiml aranžmaji poprej odstranl ne-zaupanje tned posameznim! podjetji. Obveznosti strank v kooperaciji bi se lahko določi-le s pogodbami, v katerih bi se odredile   tudi   tudt   sankcije   za
primer, Ce katera lzmed strank ne bi spoštovala klavzul, ki Jita določa pogodba. Med pred-stavnikd podjetij vlada mne-nje, da bi bilo treba prepove-dati uvoz vsega tistega, kar lahko proizvajamo doma. S ko-operacijo bi se možnosti doma-če proizvodnje zelo povečale. Seveda pa pri tem ni treba ču-vati poslovnih in proizvodnih tajnostl, temvef dajati part-nerjem na vpogled potrebno tehnično  dokumentacijo.
V okviru novih ukrepov, ki gredo za povečanjem življenjske ravni, dobiva kooperacija še poseben pomen. Z boljšim tz-koriščanjem naprav in s ko-operacijo lahko prihranimo mnogo deviznih sredstev in po-večamo proizvodnjo blaga za široko   potroSnjo.
D.  Puškarič